¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦K; 105 TEST VERBALNE SPOSOBNOSTI 'TUJKE* Vid Pogačnik' ABSTRACT A test of verbal ability and of crystallized intelligence Tujke' (Foreign Words) is presented. Its principles of construction and application, its metric characteristics (reliability: 0.94), correlations with other mental tests and the influence of sex, age and education of test results. V bateriji testov primarnih mentalnih sposobnosti, ki postopno izhaja pri Produktivnosti Ljubljana vam najprej predstavljam test Tujke'. Verbalna sposobnost je ena najbolj pomembnih primarnih mentalnih sposobnosti, zato povsem upravičeno k že obstoječim testom dodajamo še enega. Odlikujejo ga predvsem: praktičnost, razširitev predmeta merjenja (tujke), dobre merske karakteristike in dokaj dobra standardiziranost. V tabeli 1 prikazujem nekaj podatkov iz 'osebne izkaznice' testa. VERBALNA SPOSOBNOST. Inteligentnost opredeljujem kot od izkušenj neodvisno sposobnost živega bitja, da obdeluje informacije. Na to temeljno nevrofiziološko osnovo se pri človeku nadgrajujejo specifične sposobnosti, ki so posledica specializacije funkcij in zadevajo posamezne vidike obdelovanja informacij. Človekov intelekt poleg tega, da deluje globalno, deluje tudi modularno. Primarne mentalne sposobnosti so nadalje organizirane v nekatere širše funkcionalne celote, na najvišjem nivoju strukture pa grupiranje sposobnosti odraža dva temeljna vpliva na učinkovitost obdelovanja informacij: biološko (fluidno) inteligentnost in z izkustvom pridobljene programe in algoritme (kristalizirano inteligentnost). Verbalna sposobnost je najpomembnejša sestavina izkustvene inteligentnosti. Opredeljena je kot sposobnost hitrega in točnega razumevanja pomena besed. Verbalna sposobnost je najpomembnejši rezultat in- * Sava, Kranj (Podatki so z dovoljenjem Produktivnosti - Centra za psihodiagnostična sredstva vzeti iz priročnika k testu) PSSOlOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHaOGY 93/1 vesticije biološke inteligentnosti v izkustveno. V otroštvu se zelo hitro razvija, v odrasli dobi pa, tako kot druge sposobnosti kristalizirane inteligentnosti, ne upada. Tabela 1: Osnovni podatki o testu. ^ ^ ^ ^ ^ Predmet merjenja: verbalna sposobnost_ Uporabnost: Za merjenje verbalnega faktorja, oz. širokegafaktorja izkustvene inteligentnosti. Tip testa: Test hitrosti tipa papir-svinčnik. Aplikacija: Skupinska (ali individualna) Območje: Celotni nivo sposobnosti. Število nalog: 54 Čas.omejitev: 5' Zanesljivost: 0.94 (po KR-20) Korelacije: S testi rezoniranja na neverbalnem materialu: 0.26 do 0.37; z numeričnim testom 'Računi': 0.61. Norme: Srednješolci: N=191, gimnazijke: N=175, kandidati za zaposlitev: N=328, študenti: N=54. KONSTRUKCIJA TESTA. Iz slovarja tujk sem najprej izpisal 640 besed, ki niso zelo specifične in ki imajo v glavnem le en, jasen prevod, ki tujko lahko v celoti nadomesti. Med temi tujkami so bile izbrane take, ki predstavljajo celoten spekter težavnosti in za katere je bilo moč poleg sinonima napisati še tri alternative, ki niso povsem nesmiselne. Nato so bili na testu uporabljeni vsi standardni psihometrični postopki. APLIKACIJA TESTA. Postopek testiranja je standarden: vpisovanje osebnih podatkov - navodila - vaje -reševanje testa. Subjekti rešujejo test 5 minut. Vrednotenje (šablona) je hitro in objektivno. Zaradi ugibanja se od pravilnih rešitev odšteje 1/3 napak. Norme so izdelane po izobrazbenih kategorijah, možna je tudi korekcija rezultatov glede na starost. MERSKE KARAKTERISTIKE. v vzorcu kandidatov za zaposlitev, ki je še najbližji splošnemu vzorcu, se indeksi težavnosti nalog gibljejo od 0.93 do 0.05. Povprečni indeks težavnosti je 0.48. Konsistentnost testa po Kuder-Richardsonovi formuli je 0.94. Korelacije postavk s celotnim rezultatom se gibljejo od +0.04 do +0.63, povprečna korelacija znaša +0.44. Kvalitetnih podatkov o veljavnosti (s tem mislim reprezentativnih faktorskih analiz) še nimamo. Vsi do sedaj zbrani rezultati, ki si jih bomo na kratko ogledali v nadaljevanju, pa govorijo v prid dobre veljavnosti testa. Tabela 2 prikazuje ko- TEST VOBAINE SPOSOBNOSTI TUJKE" ^ relacije testa Tujke' z nekaterimi testi primarnih mentalnih sposobnosti in fluidne inteligentnosti. V prvem delu tabele so korelacije, ki so bile dobljene na dokaj nese- lekcioniranih vzorcih kandidatov za zaposlitev. V drugem delu tabele pa so korelacije, ki so bile dobljene na sposobnostno zelo homogenem vzorcu kandidatov za štipendijo in so zato nižje. Tabela 2: Korelacije z drugimi mentalnimi testi. 1. ZAPOSLITEV I TEST_PREDMET MERJENJA_rtt N r Test nizov TN-20 I-rezoniranje (induktivno) 0.88 295 0.33 D-48 I-rezoniranje (induktivno) 0.89 117 0.26 Purdue I-rezoniranje (induktivno) ? 118 0.37 Kode I-rezoniranje (induktivno) 0.72 35 0.32 Vzorci P-hitrost percepcije 0.86 168 0.34 Rotacije S-specialna sposobnost 0.94 67 0.32 Prtički Vz-vizualizacija 0.89 65 0.30 Računi N-numerična sposobnost 0.89 205 0.61 16PF-skalaB_rezoniranje (verbalno)_0.63 130 0.26 2. ŠTIPENDISTI TEST_PREDMET MERJENJA_rtt N r Test nizov TN-20 I-rezoniranje (induktivno) 0.88 190 0.31 Vzorci P-hitrost percepcije 0.86 121 0.13 Rotacije S-specialna sposobnost 0.94 56 0.23 Prtički Vz-vizualizacija 0.89 66 0.30 Računi N-numerična sposobnost 0.89 189 0.22 HSPQ-skalaB rezoniranje (verbalno) ? 190 0.43 Številke naprej Ms-obseg pomnjenja 0.67 125 0.33 Besede v parih Ma-asociativni spomin 0.83 125 0.29 Pomnjenje zgodbe Mm-spomin za smiselno gradivo 0.88 125 0.38 Preurejanje začetnic Mw delovni spomin 0.71 125 0.36 Nekatere korelacije v tabeli so nekoliko drugačne, kot v priročniku, saj so dobljene že na večjih numerusih. Korelacije s testi rezoniranja na neverbalnem materialu ter s testi perceptivnega in spacialnega faktorja so nizke in ne presegajo vrednosti +0.40. Korelacija s testom numeričnega faktorja (ki ga tudi umeščamo v izkustveno inteligentnost, saj je pod močnim vplivom izkušenj, pridobljenih v šoli in pri delu) znaša +0.61. Precej nižja korelacija z numeričnim testom pri štipendistih je posledica zelo izenačenih šolskih izkušenj dijakov. Za primerjavo: v naših vzorcih kandidatov za zaposlitev dosegajo korelacije med istovrstnimi testi (na primer TN-20 in D-48) vrednosti okrog 0.75, med testi znotraj ene široke sposobnosti (na primer med spacialnim in perceptivnim testom) okrog 0.60, korelacije med popolnoma različnimi primarnimi mentalnimi sposobnostmi pa so nižje. V faktorskih analizah manjših testnih baterij naš test 'Tujke' vedno tvori svoj (verbalni) faktor, navadno skupaj s kratko (in nezanesljivo) skalo verbalnega rezoniranja iz Cattellovega osebnostnega vprašalnika in v manjši meri z numeričnim testom. Kot mera verbalne sposobnosti je testni rezultat na 'Tujkah' soudeležen tudi pri faktorju asociativnega pomnjenja, oziroma pomnjenja smiselno povezanega gradiva (ki PSIHaOŠKA OBZORJA - HORIZONS Of PSYCHOlOGY 93/1 je verbalne narave). Z izdelavo novih testov priklica leksikosemantičnega gradiva, ki je shranjeno v dolgoročnem spominu (fluentnost besed, idej, originalnost) bomo podrobneje proučili tudi zvezo teh sposobnosti z našim verbalnim testom. Vpliv spola, starosti in izobrazbe. Slika 1 ilustrira povprečne dosežke in razpršenost rezultatov posameznih skupin ! na testu Tujke. V splošnem so distribucije frekvenc normalne. Test odlično diskrim- ! inira na vseh sposobnostnih nivojih. Vpliv starosti na testne dosežke je velik in tudi praktično (ne le statistično) ; pomemben. Sposobnosti izkustvene inteligentnosti so edine, pri katerih v dobi i odraslosti ne pride do starostnega upada, ampak rezultati sprva še naraščajo, oziro- ¦ ma kasneje v pozno starost ohranjajo doseženi nivo. Tako se obnaša tudi naš test Tujke'. Pri dijakih (med 14. in 18. letom) smo opazili velik porast rezultatov - z vsakim letom v povprečju za cca 2.5 točke. Kasneje, pri odraslih je ta porast mnogo manjši, v povprečju cca 0.2 točke na leto. Razlike med spoloma niso mogle biti proučevane na reprezentativnih vzorcih, vendar vsi dosedanji rezultati kažejo, da na testu 'Tujke' med spoloma ni razlik. i Tudi povezanost z izobrazbo je mnogo večja, kot pa bi lahko pričakovali zgolj na i osnovi selekcioniranosti izobrazbenih kategorij po splošni inteligentnosti. Pri testih | neverbalnega rezoniranja so na primer korelacije z izobrazbo nekaj nad +0.30 in odražajo zgolj vpliv selekcioniranosti izobrazbenih kategorij. Pri testu 'Tujke' znaša korelacija z izobrazbo kar +0.68 in odraža izvoren vpliv izobrazbe na razvoj verbalne sposobnosti. Za ilustracijo si oglejmo le en dokaj ozek segment rezultatov. Prikazuje jih tabela 3. Prva dva podvzorca so štipendisti. Vidimo, da kljub približno isti starosti, med njima obstaja precejšnja razlika v sposobnostih, tako verbalnih kot neverbalnih. Pri približno dve leti in pol starejših dijakih (samo dekleta) na Gimnaziji na testu splošne inteligentnosti ne najdemo bistveno višjih rezultatov. Na testu 'Tujke' pa je ! rezultat višji skoraj za 6 točk, kar lahko nedvomno pripišemo razliki v letih in s tem ! večjim verbalnim izkušnjam. Odrasli z dokončano srednjo šolo imajo bistveno nižjo ; splošno inteligentnost kot gimnazijke, a jih z rezultatom na testu 'Tujke' celo za | malenkost prekašajo. Spet pride do izraza 5-letna razlika v starosti in izkušnjah (seveda so gimnazijke čez pet let že pri rezultatu približno 35 točk). j Tabela 3: Del primerjalnih podatkov po starosti in izobrazbi. PODVZOREC N STAROST TUJKE TN-20 Elektronik 42 15.21 18.07 29.66 ! Dijak gimnazije 45 15.58 22.89 32.69 { Gimnazijke, Ill.letnik 175 cca 18 28.55 33.34* > Zaposlitev-srednja šola 65 22.90 29.35 29.50 * Rezultat je dobljen na testu D-48, ne na TN-20. Rezultat na TN-20 bi bil za dobre pol točke nižji. Ta situacija je narekovala izdelavo ločenih norm glede na izobrazbo ter pri dijakih tudi glede na starost. Pri odraslih starostno korekcijo zaenkrat grobo izvršimo z dodajanjem ali odvzemanjem 0.2 točke surovega rezultata za vsako leto odklona od povprečne starosti normativnega vzorca. TEST VEIffiAlNE SPOSOBNOSTI TUJKE' 109 Slika 1. Skupine na testu 'Tujke'' NEDOKONČANA OS (10) PS OZEK PROFIL (17) ŠTIP. 14 LET (16) ŠTIP. 15 LET (119) OSNOVNA ŠOLA (70) PŠ ŠIROK PROFIL (76) ŠTIP. 16 LET (36) ŠTIP. 17 LET (20) GIMNAZIJKE 17 (175) SREDNJA ŠOLA (65) ŠTUDENTI 20 LET (54) VIŠJA ŠOLA (34) VISOKA ŠOLA (56) Črti pomenita meje +- 1 stand, deviacije o 5 10 15 20 25 30 35 40 TOČK NA TESTU 'TUJKE' 45 50 110 flHHHHHBHHBHB PSH010ŠKAOeZOfUA-HO»ZONSOFPSYCHaOGY93/1 LITERATURA. HAKSTIAN, A.R. & CATTELL, R.B. (1974): The checking of Primary Ability Structure on a Broader Basis of Performances. British Journal of Educational Psy-I chology, (44), 140-154. ' HAKSTIAN, A.R. & CATTELL, R.B. (1978): Higher-stratum Ability Structures on a Basis of Twenty Primary AbiUties. Journal of Educational Psychology, 70 (5), 657-669. HORN, J.L. & CATTELL, R.B. (1966): Refinement and Test of the Theory of Fluid and Crystallized Intelligence. Journal of Educational Psychology, 57 (5), 253-270. KLINE, P. & COOPER, C. (1984): The Factor Structure of the Comprehensive Ability Battery. British Journal of Educational Psychology, 54, 106-110. KLINE, P. (1979): Psychometrics and Psychology. London, New York, San Francisco,. Academic Press. MOMIROVIČ, K., BOSNAR, K. & HORGA, D. (1982): Kibemetički model kognitivnog funkcionisanja. Kineziologija 14 (5), 63-82. POGAČNIK, V. (1988): Inteligentnost kot sposobnost obdelovanja informacij. Ljubljana,. Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, Center za psihodiagnostična sredstva. POGAČNIK, V. (1992): Novejši pristopi v teorijah inteligentnosti. Posvetovanje psihologov Slovenije. Uvodno predavanje. Radenci, 1990. Psihološka obzorja, 1992. 1 (1), 52-60. POGAČNIK, V. (1991): Test verbalne sposobnosti 'Tujke'. Priročnik. Ljubljana, Produktivnost. Center za psihodiagnostična sredstva. STANKOV, L. & HORN, J.L. (1980): Human Abilities Revealed Through Auditory Tests. Journal of Educational Psychology, 72 (1), 21-44.