V Ljubljani 11. listopada 1858. t Asi 23. Tečaj XI. WMMM€ na grob prečastitiga gospoda Antona tilobočnik - a. veroznanskiga učenika na c. k. gimnazii v Ljubljani. Vcrste mladenčev krop groba stojijo. V njeni uccnik njih preblagi leži; 0j. ali komaj ga noter spustijo. Grozno že černa nanj perst zagermi! — Grob se zasiplje, naraša gomila: V dnu zakopan je zdaj temne noči! — Pesem njegovih učencov premila Žalostno njemu v slovo še doni. — Ranjki! tud tebe so pred veselile Pesmi, učil si mladenče jih pet': Dans pa v prezgodnji so grob te spremile; Strune prebiral le malo si let. V letih prelepih še moške terdnosti Tebe zadela nemila je smert. Vzela tovaršem te. vzela mladosti. V tihi bi zemlji zdaj tukaj zapert. Spolnil dolžnosti si svoje v učenji. Vnet si za blagor mladenčev ti bil, Vadil goreče jih v svetim življenji. V mlade jim serca pobožnost sadil. Kdaj pa je zvezda se tvoja vternila. Mogel tak zgodaj si vzeti slovo! Zemlje odeja je truplo zakrila. Duša pa vživa naj sveto nebo! Tam. kjer prijatlov in znaneov vesela Družba si zopet podaja roke. Enkrat tud bosta se z bratam objela. Milo ki toči na grobu solze. — V krilu tibotnim. zapertim nadlogam. Kamor, predragi, nam zgodaj si vzet. Sladko počivaj, prijatel naš. z Bogam! Vidili bomo tam v raji se spet. — A. Okiški. Obljubila je bila „Danica~ poslednjič, de hoče od ranjciga gosp. Antona Globočnika kaj več povedati; naj tedaj njegovi prijatli. spoštovavci in hvaležni učenci nektere besede sprejmejo. Rojen je bil nas Anton v lepim kraji ob belih snež-nikih na Gorenskim, v cerkljanski fari, 15. rožnika 1820. Blaga klica pa. kakor mnogo druzih. bi naj berže ne bila Uocvetcla do te krone, ki jo je dosegla, ako bi previdnost Božja ne bila k temu posebne poti preskerbela. Znani so namreč vsi škofii visokočastiti gospod .1 o že f G I o b o č n i k, nekdanji gimnaz. katehet. velik prijatel mladosti in vsiga dobriga. Ta blagi gospod so stric ranjciga Antona Globoč-nika. Kakor 3 drugi visokočastiti gg. duhovni, tako je bil tudi ranjki gosp. Anton od svojih otročjih let tako rekoč v naročji svojiga dobrotniga strica v Ljubljani izšolan in od-lejen. Torej smemo vesele zanesljivosti biti, de je blagi pokojnik venec kerstne nedolžnosti seboj v grob nesel. Pač lepa čast za osrečeniga ranjciga in njegoviga blaziga še živiga strica! Pa 'udi serčno tolažilo za brate, žlahto in za vse, ktere je serce bolelo, de jih je tako zgodej ranjki zapustil. Bil je ranjki, kakor učenec, mladencč vesel in zdrav kakor riba, poln modre radovednosti za vede in učenost ; torej se je v šolah verlo obnašal in je vselej bil med nar boljšimi. Napake, v kakoršne marsikteri mladenci, dc se Bogu usmili! le prevečkrat zabredejo, njemu šc znane niso bile. ne že le, de bi v čem zapopaden bil. Ko jc bil latinske in tnodroslovskc šole pošteno izdelal. se je podal k bogoslovstvu. Le malokrat je namreč, de bi nepopačctiiga niladcnča duhovski stan ne veselil. Izdelal je desetošolske vede že 1. 1848, pa bil jc še premlad za mašnikovo posvečenjc in med tem ko se je na svoj prihodnji stan skerbno pripravljal, se je podal k šolstvu, po zgledu svojiga v. č. gosp. s'rica. in jel je tedaj že I. 1848 pomagati učiti na tukajšnji c. k. gimnazii, kjer je bil naslednjič namestili učenik. Po dostani skušnji iz latinskiga in greškiga jezikoslovja jc bii v grudnu 1851 izvoljen pravi učenik v Ljubljani. S svojo gorečnostjo in modrini obnašanjem si jc hitro pridobil spoštovanje vikših, in precej drugo leto so mu izročili učenje veroznanslva na višji, 1854 pa na vsi giinnazii. Bile so mu ztlaj težke dolžnosti naložene, pa spolnoval jih je z vso gorečnostjo — v dosti težkih časih. Torej mu eden viso-kospoštovanih tovaršev v ljublj. nemškim časniku lepo spri-čevanje daje: „Njegov ravni, Ijttbeznjivi duh mu je pri njegovih tovarših, učencih in innozih, ki so ga poznali, stanoviten spomin prihranil1*. Kdo jc bil bolj vnet za blagor mladosti kot njen skerbni učenik, torej jc nad njimi zvesto čul, hitro zasledil marsikterih nevarne pota. in neprestra-šeno iskal, jih jim zagraditi. In kdo se bo čudil, ako je bil dobri pastir ves goreč za svojo čedo, ker bii je res dober pastir in se je bal, de bi kaka ovca volkovam v žrelo ne zašla. Ojstro jc svaril, če je bilo treba ; sicer pa je bil tako pri-jazin, de malokdo tako. Kdor ga jc slišal v učilnici in v cerkvi, kako živo je na serce govoril, k poštenosti, pobožnosti in vsaki lepi čednosti svojo mladost budil, jc mogel spoznati, de mu res iz serca gre, kar jc učil in priporočal. Kakor vsak verin katoličan, jc bil on posebin casti-\ec Marije Device, — tudi v več bratovšin zapisan. Ko so sc bile v našim mestu šmarnice začele, jih je tudi ou z vso gorečnostjo svoji ljubljeni mladosti priporočal, in sam je vsak dan bil pri njih pričujoč. — Sam velik prijatel svete čistosti ni nobene reči bolj priserčno želel, kakor de bi sc miadenči pošteni in iicoinadežani obranili. Iz trga namena jih je tudi sosebno opominjal k češenju sv. Alojzja. tega častitljiv iga šolskiga zavetnika, iu priporočal je mladeneem šestnedeljno (»pravilo v čast temu varhu nedolžnosti in svetosti. So pa tudi gimuazialci svojiga učenika poslušali. Na njegovo besedo so si naprav iii !a»tno š.(|-ko prelepo bandero s podobo presv. Rešnjiga telesa iu ang« Ij-kiga mladem a Kadar koli se jc poverili! god tega s\etiga varita mladosti se 11 mogla cerkev olepšati za ta lepi dan, in med slovesno »veto mašo je v.-elej ime! primeren ginljiv nagovor do mladosti. Ali na zemlji je vsaka dobra reč z vojskovanjem sklenjena, in ravno pri tej priložnosti je bila težka poskuš-nja lansko leto zadela gorečiga veroznanskiga učenika. ])e bi se približajoči praznik sv. Alojzja zopet po vrednosti obhajal . je bil veliki altar v ki ižanski cerkvi kaj lepo ozali-šan. in postavljena je bila vanj zala podoba svetiga mla-deuča Alojzja. Bili so jo verli učenci v ravno ta namen za kakih t>0 gold. kupili, /raven tega je bilo še veliko druge lepe naprave. Vesel te lepe prilike, tolikanj pripravne, de bi se mlade serca v čednosti in nedolžnosti vnovič po-terdile. začne gosp. (;|oboenik večernice pred dnevam, ko se je imel god obhajati. Tode veselje se je v silno žalost spremenilo. Ravno preblagi gospod lil unije sv. Alojzja moli s svojimi učenci, kar pihne veter, ko je nekdo vrata odperl. v plamen sveče, cvetlica iz papirja se zažge in ves altar je bil neprevidama v požaru; komaj so bili sveti zakramenti rešeni. Pa tudi to je bogoljubni učenik poterpežljivo iu v Božjo voljo vdan prenesel, rekoč: ..Božja volja j c bila tako!-1 Hesiravno je bil s šolskimi opravili in nedeljskimi nagovori. bi djal. ms obložen; je vender še postrani veliko koristnima storil. Bil je gimnazialcam marljiv učenik cerkve-niga petja, iu veliko ur v tednu je v to obernil. Nabral je lep venec molitev in pesem v bukve, ktere je svojim učeu-cam v priiaziu iu koristiti spomin zapustil. Tudi mutasti za njim žalujejo. ker bil jim je nekaj časa učenik. in tudi spovednik »to s.oje zadnje bolezni. Tako lepo in človekoljubno dianje ranj« ga go-p. A. Globočnika je pač naj lepši dokaz, k .ko dobro pride človeku vse, kar koli se v mladosti nauči. Ncmai.io pjhajanjc. ali celo lažen je po grešnih potih ima grenko kesanje za tovarša v naslednjih letih; kar se je pa človek v šolali in se postrani zraven zapovedanih šolskih ivaiiu koristniga naučil, mu po vsih potih v življenji sad rodi. Ze v deseti šoli je bil ranjki jel nekaj bolehati, in od tistiga časa ni bil nobeukrat več prav terdniga zdravja. I»«»-ti obilno natezauje pri učenji, posebna gorečnost v pospeševani' vsiga, kar je dobro, iu v zatiranji hudiga. težavne opravila, marsiktere zapreke iu neprijetnosti, ki so z ucenNkim stanam sklenjene — to in enako je nad njegovimi šibkimi močmi glodalo, de je z m i raj bolj pešal. Čeravno že boian. je vender še opravljal velikonočne duhovne vaje. Bilo je pa to za njegove pet si zlo občutljivo. I.e ne-kterekrati ie potem se v solo sel. .vadujokrut mu je sijala spomlad na zemlji, pa zanj ni že več cvetla; poleti mu je bilo malo i-dleglo; je*en pa mu je končala življenje v nar boljši starosti _ |,j| je ;e le v 33. letu. Bil je v bolezni 11— 1"» previden, posledniikral 2 uri pred smertjo. in eu teden poprej v sveto poslednje olje djan. V cetertik zjutraj 128. vinot.) se je proti 8. uri pred fianciskaiisko cerkev jo veliko učcucov iz giuiuazialuih. realnih in normalnih razredov zbralo. Od frančiškanske cerkve | o st. - peterskim predmestji stai.ovališa ranjciga gosp,..|a. ki ni ptrbival daljee od frančiškanske cerkve, v verstah po obeh straneh >t mia«lost vstavi. Ilb 8 v več cerkvah /učne zvonili, in v. e g. korar Janez Kri/ost. l»oga car piiiiejo /. v. e «rg. J Marn-am in J. Kogej-em. souce:>ikama ranei-:, «r. <; 1 o b o e n i k a . vsi v cernih levitib otilie« ni. k siu„„va, „ »a-iiiiga merliča. ko duhovni m.ih.M iilagiislove. ...i;...,,, sniei ptlme.jtuo založnico; na o v z l.gne iiu_'.. s ,.,„„ n-.prav liuiih uceneov vi>uh - la/red.v. |n , „ /.,.lVI-„ «v-iilo. ko ^a nesli s,,.,J „„.,J vefsf ,:,i* II, ,.„»..„ v fiaiiciskansko cerkev, kamoi . , ,e po lem lodi u« . „•, / ueeniki vred p..dali. I* tikaj si, imeli v e. z. h-h.ii Jane/, k r i /. o s t |» „_ gacir. s|„\,sn<, merivusko -i. |»., masi in iz- jM iiiu ..I.iht-ia** zopet ueenci ,„;n ginljivo zalosliiico zapojo. Z laj seje piicel sprevod ^ |,„-,tbu, takole: Križ je nesel černo oblečen osmošolc, in ob straneh sta svetila dva njegova součenca. S temi seje pričela dolga ver-sta normalnih, realnih in potem gimnazialnih učeneov z gg. učeniki. Za šolstvam so šli čč. 00. frančiškani, gg. bogoslovci in drugo cerkveno spremljavstvo z v. č. g. pokopovavcam v černim večerničniin plajši. Za trugo so šli 4 gg. duhovni iz ranjciga žlahte: stric ranjciga, in kakor vsih duhovni oče, v. č. g. Jož. Globočnik, ranjciga brat, g. Janez lilo bo čn i k, in še druga dobro znana gg. duhovna te lepe deržine. Nadalje druga žlahta, veliko znaneov, prijatlov ranjciga, obilno visokih gospodov iz duhovskiga in dežel-skiga stanu, iu mnogo druziga ljudstva. V cerkvi svetiga Krištofa so bogoslovci, kakor navadno, pri .,IJberatt odpe-vali, iu počastili so ga tudi še med zakupovaujem z latinsko pesmijo, ki se pri grobu poje. Ko so pa v. č. g. korar cerkvene opravila dokončali, so ljuhimu ranjcimu uče-niku še osmošolci z milo pesmijo poslednji venček na grob podali. Počasi iu zamišljeno se je po tem ljudstvo razšlo s pokopališa. — Bog mu daj večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti! Mfogttf ftu*ni zahiati, ali odpustki, ki si jih zamorejo verni kristjanjc vsak dan pridobivali. Človek se zamore neštevilnih duhovnih dobrot, iu pa skorej pri vsaki priložnosti vdeležiti, namreč množili od sv. Ceikvt podeljenih odpustkov; pa velikrat se take priložnosti in dobrote ne zave, iu jo opusti in zgubi, ko bi sija lahko pridobil v svoj iu v prid ubozih duš v vicah. Naj tedaj v spodbudo in blagor vernih kristjanov nekaj tacih lepih priložnost«) imenujemo, pri kterih si zamore slchern. ako je v gnadi Božji, več ali manj odpustkov pridobiti. Ako bi bil kdo se tolikanj slab, de bi tolike dobrote matere svete Cerkve ne zapopadel, naj bo v zagovor tih duhovnih dobrot samo naprej opomnjeno, de si človek iz prirojene iu nakopane slabosti tudi en sam dan utegne velikokrat vice zasluziti in pa ne ravno za malo časa: tedaj je pač velika dobrota, ako ima revni človek tudi večkrat priliko, si zbri-sovati časne strahovauja na tem svetu, ker še pri vsim lem se je bati. de bi le preveč za uni svet zbrisovati ne ostalo. Ako si namreč človek za sniertni greli celo nesrečno večnost zasluži, je lahko zapopasti. de za marsiktere grehe, ki niso deleč od smertniga zadolženja, tudi vice niso kratke. Od pust k i. 1. Kdor presladko ime ...JKZl S* ali rMARIJA" s spoštovanjem izgovori, dobi vselej 23 dni odpustkov (Sikst V.) — Varuj se pa, de tih presvetih imen nespoštljivo, ali celo v šali. norčii. jezi ne imenuješ; s tem bi jima nečast delal, in si kazni nakopal. Se veči nečast se tirna pre-svciima imeiiama dela s kletviujo. preklinovanjeni I bogo-kletjem), pridušanjem, rotcujem itd. — K«laj že bodo Slovenci te ostudne gielie opustili, ki jim delajo sramoto iu nečast za časnost iu silno škodo za večnost! 2. Kdor v ime ..Mari ja" pobožno klice, zadobišest-deset dni odpiis kov. t Jan. XXII.) 3. Kdor (kakor je zdaj sploh v navadi) Cešenamarii tudi besed.....I e z u s*1 pristavi po besedah. ..in zcgiian je sad tvojiga telesa", dobi vselej 30 dni odpustkov. (Urban IV.. poler. Jan. XXII.) I. Kdor glavo spoštljivo v kloni (nagne), ko presvetli im« »Jezus- ali ..Marija" izreče, vselej zadobi 20 dni odpustkov (Jan. XXII. t ."). Kdoi ko moli ali sliši moliti ..I.Moria Patri — t'asi l'o l.okM.-.ili: kur/.er « tr< - >. hr reirli^n >i elensrhatzes o.t,-r lieii. . \vi'la*|,ir Mi n Molile m i li.-|,.-n sind. uiut \ 011 .i I i. n rrclii j£l;iiihi£i n < "I, t i i^licli •■nnt-n »vrrden kioiiM-n. n .sirh ioi M m i.- d.r l.ni.lr l»«-fin«l*-n ? — aiis .t< n \uiiMcn i ntno:iuiien. .lugsburg da» drcizchnlc Mal aufgclcgt. hodi Očeta, Sinu" itd. s spoštovanjem glavo v ki o ni. za-dobi vselej 30 dni odpustkov (Jan. XXII). Sploh je ta kratka hvalnica Bogu močno dopadljiva iu priporočevanja vredna. 0. Kdor sc z mesnikam prikloni pri besedah posled-njiga evangelija: „Et Verbuni Caro factum est — In Beseda se je vč!ovečilau itd., se vdeleži 30 dni odpustkov. 7. Kdor (malauo, vlito ali vrezano) britko martro (križec) kušne, zadobi 40 dni odpustkov (Jan. XXII). Papež Klemen so še dalje za pobožni kušljej kakiga križa eno leto odpustkov podelili. 8. Pri pozdravu: „H valj en bodi Jezus Kristus" in odgovoru: rAmen — na večne časeu zadobe, tisti ki pozdravi in uni. ki odgovore, vsakikrat 100 dui odpustkov (Sikst V). — Je pač bolj spodobno kristjanam, kakor pa: ^Dober dan!u 9. Kdor je pobožno pri sv. maši, ali pa jo bere, se vdeleži 40 dni odpustkov. l"če pa cerkveni učeniki (Viva, Gobat, Ligvori in mnogi drugi), de so mnogi papeži tistim, ki so vsaki dan pri sveti maši, še veliko veliko druzih odpustkov podelili, tako de je sad vsake svete maše zares neizrečeno velik. 10. Kdor hitro poklekne in kratko molitvico k hv. Rešnjim u telesu moli. kadar se z zvona m znamnje k povzdigovanju da. se vdeleži za 1 leto odpustkov < Greg. XIII). 11. Kdor sc pred sv. Rešnjim telesam prikloni, zadobi 20 dni odpustkov. Kdor pred Njim poklekue in očeuaš in češenamarijo moli, pa za dve sto dni. 12. Kdor sv. Rešuje telo k bolniku spremi, zadobi pet let in dve sto dni odpustkov. Kdor je zaderžan, de Ga ne more spremiti, pa namesto tega očeuaš in češenamarijo enkrat moli. pa za 100 dui odpustkov (Pavel V, luoc. XI in XII). (Dalje si.) Misijonske naznanilu* (Dalje.) Ker je bil ranjki gosp. provikar ud propagande za vero v Rimu. je tudi svoje pisanja in zapisnike propagandi volil. Propaganda je pisanja sprejela, pa tudi za lanjciga plačala, kar je bilo z njim skoz 3 poslednje tnesce stroškov. Zainurček, ki ga je imel gosp. Kuobleher -eboj,je bil po prizadevi apostoljskiga poslanca v Neapelnu precej sprejet v rimsko propagando. Med pismi gosp. pro-vikarja je dosti zaznamkov, s kteri mi se bo zemljepis popravil, botanika obogatila iu bodo stalne vrednosti za zoologijo. V dnevniku, ki ga jc ranjki skerbno pisal, je prav veliko cnacih reči. Angleški popotniki, ki so ga vidili, so nektere 1.000 funtov šterlingov zanj ponudili, ako bi ga bil hotel Knobletter pustiti, de bi ga bili na svoje iine na svitlo dali. V7 tako kupčijo pa se gosp. provikar ni hotel podati, naj bi se tako obogatenje učenosti misijonu, njegovi domacii prihranilo. Naznanilo od gosp. provikarjeve smerti je bil daljnopis že drugi dan na Dunaj prinesel; kako dc je ta glas pretresel odbor Marijuc družbe, je ložej misliti kot popisati. Zavolj tega žalostniga prigodka so tudi naznanila poznejši prišle na svitlo kot ima odbor v namenil. ker odbor Marijniga društva je želel zastran gosp. provikarja bolj natanko zvediti ter občinstvu naznaniti. Odbor Marijne družbe, ko je zvcdil presunljivo ža-lostnico. de je g. provikar umeri, je poskerbel, kar je bilo potreba, de se misijon ohrani, pa tudi duše ranjciga ni pozabil. Poskerbel jc, de jc bila za njim v farni cerkvi sv. Petra na Dunaji velika mcrtvašnica; apostoljski poslanec, nj. milost de Luca. tarsanski vikši škof, sami so sv. mašo imeli. To sv. opravilo jc bilo 0. vel. travna t. 1.. sprem-Ijeno s preslovcstio muziko vpričo veliko prijatlov ranjciga provikarja in srednje -afrikanskiga misijona. Zraven Knobleherja so popisani tudi drugi misijonarji, ki so to in uno leto umerli, kar je „Danicau vse ob svojim času že svojim bravcam naznanila; so namreč naslednji: Jožef Gost n er, tirolec, ki je umeri v Hartumu 16. mai. travna t. I. Anton lTe b e r b a c h e r. tirolec, umeri 22. svečana t. I. v Gondokori. kjer je od I. 1855 vesoljni namestnik bil. Jernej Mozgan. iz lavantiuske škofije, umeri pri sv. Križu ob Beli reki. ko začetnik in veliki namestnik tega misijona 26. prosenca t. I. Od njegovih poslednjih ur je rečeno: 21. prosenca se je pokazala prav posebna onemoglost. V. č. gosp. l.anz je čutil, de je nar hujši nevarnost, torej je bolniku svetoval, de naj prejme sv. zakramente. „T o je moja naj priserčniši želja, pa hočem se na daljši spoved pripraviti", je bil odgovor. 23. prosenca jo je opravil in prejel sv. poslednje olje. Naglo, naglo se jc smert bližala. Vso noč jc bolnik bledel. 26. zjutraj jc sklenil. — Dva inesea pozneje, 26. sušca t. I. je ravno ondi umeri v. č. g. Franc Oliboni, ki je bil v začetku u. I. s 4 druzimi duhovni iz naprave g. Mazzat-a iz Verone prišel v llartuiu. Poslednjič popisujejo naznanila še v. č. g. Franca Gcrbel-ua. nar mlajšjga zmed misijonarjev, ki jc pa ze lansko leto sv. Rešnjiga telesa dan, 11. rožnika, svoje nedolžno življenje sklenil. Zmed 24 duhovnov, ki so v ta misijon šli. je tedaj v 7 letih naslednjih 17 za nesrečne zamurce svoje življenje darovalo: Gospod Angelo Vinco, iz Bcucdk. Martin Dovjak, iz Krajn.«kiga. Otou T raba n t, iz Majarskiga. Matevž M i I ha r č i č. iz Krajnskiga. Janez Kociančič. iz Krajnskiga. Nace Ko hI. iz spod. Avstrijanskiga. Jožef l.ap. iz Krajnskiga. Alojzi llaller. iz Tirolskiga. „ Franc Raincr, iz Tirolskiga. n Alojzi Pirchcr, iz Tirolskiga. Mihael Vurnič, iz Tirolskiga. Franc Gerbl, iz Parskiga. Jernej Mozgan. iz Koroškiga. Anton Ceberbacher, iz Tirolskiga. Franc O I i b o u i. iz I.aškiga. dr. Ignaci Knoblcher, iz Krajnskiga. Jožef Gostner, iz Tirolskiga. Sedanji čas so ondotni misijonarji šc uasledriji: Gospod Matevž Kirchner, iz Parskiga f za Aleksander dal Bosco. iz I.aškiga \ Ilartum. Jožef l.anz, iz Tirolskiga j Janez Bel t ranic, iz Laškiga f pri sv. Danici C o m bon i, iz Laškiga < Križu. Angelo Melotti, iz I.aškiga j Franc Mor lan g, iz Tirolskiga I v Anton Kaufmann. iz Tirolskiga {Goudokori. (Dalje si.) Za vse , ki imajo pri cerkvah opravili* (Iz „Drobtincu.) (Konec.) Od cerkvene posode. Ni vse zlato, kar sc sveti, pravi star pregovor, in jc posebno imeniten za tiste, kteri cerkveno posodo kupujejo, zakaj nikjer ni tolike goljufije, kakor pri tej reči, posebno zdaj. odkar se jc tako imenovano rnerzlo (galvansko) pozlačevanje iznajdlo, s kterim dandanašnji po mestih skoraj vse reči, ktere so bile poprej v ognji po/.lačevane, zdaj le mer/.lo pozlačujejo. Povedal mi je neki pošten mož, ki cerkveno orodje izdeluje, de je z Dunaja dva pomočnika dobil, v vsih delih prav urua in umna. ali od pozlačevanja v ognji ne vesta nič. ker se vse le merzlo pozlačuje; pervič zato ker delavcu na zdravji uc škoduje, pri ognji pozlatiti jc pa silno nevarno, de živo srebro lahko na pljuča udari; drugič je merzlo pozlačevanje veliko hitreje storjeno, kakor pri ognji; tretjič je s perviga lepši kakor ognjeno in torej ljudem bolj dopade, ali terpt vender le malo časa; cetertič je merzlo (galvansko) pozla-čevanje desetkrat eeneji. kakor pa ognjeno, ker se z enim zlatarn ali eekinam pri ognji komaj en kelih pozlati, z galvanski pa deset lahko. Ako zlatar pri ognji zlati, ni v stanu keliha spod 20 gold. pozlatiti, za galvansko pozla-če vanje mu pa plačaš le kakih 5 gold. in ima še več dobička. kakor pri ognjenim za 20 gold. V Heču se galvansko pozlačeni kelihi po 20 gold. dobijo, pa niso še po 5 gold. vredni. ker ti še pol k ta ne terpijo. Pri kelihih ne Mine nihče skop biti in kelih kakor tudi monštranea, cibori um in v>e druge posode in orodja za cerkveno rabo naj se le pri takih možeh kupujejo, kteri so znani pa tudi pošteni delavci iu naj se tudi v>e pri ognji da pozlatiti. Ako je kelih bil pri ognji pozlačen, terpi naj manj kakih 20 let. gal\an>ki pa komaj eno leto; zatoraj poglej in prevdari. kaj je boljše. Resničen je tedaj tudi pregovor: de ..kdor silno dober kup skupuje. večidel drago plačuje1*. Kar zadene goljufijo pri srebernini, glej, ako je od c. k. gosposke poterjena ( puiicirana). ali ne. Po novih cesarskih postavali ne sme nobena srebernina poterjena biti in prodajati se. kt»ra bi pri 10 delih več kot 3 dele druge rude imela. Imeti mora naj manj 13 lotov čistiga srebru pa 3 lote druge rutle (13 bdig.) Kelih bi imel saj torilo (kupico) sreberno imeti, ako pa cerkev nima toliko premoženja, si takiga omisliti, naj bo saj pri ognji pozlačen, sicer se zelen volk kinalo naredi, kteri je močno strupen; posebno se rad naredi, če se kislo vino vanj vliva. Svečn ki bi bili boljše vliti, kakor pa kositarski, ali kaj. ko so cerkve večidel tako ubožne. de si ne morejo dragih reči pripraviti. Ako so posrebernjene reči umazane, naj se nar poprej z mlačno, ne vročo vodo rahlo umijejo, potem pa s čistimi sajami obrišejo in se bo zopet svetilo. Ilog ne daj s peškam ali s tolčenim ceglam dergati, še krajda je preojstra. tudi s praham. ki je kis ali apno, ni dobro, ker srehernino sne. Pn lampi naj cerkovnik varuje, de je z oljem ne vma/e. ker po olji se naj berž zeleni voik naredi in sre-bertiino sne. ko bi tedaj kapljica olja na lainpo padla, naj jo urno z debelo pa suho platneno cunjo obriše. Tudi z mokrimi rokami pozlačenih ali posrebernjenih reči nikar ne prijemlji: tudi če se potiš, ne prijemaj takih reči z golimi rokami, temne belo ruto v roke vzemi in le tako preuašaj pozlačene ali posrebernjene reči. V kadilnici ne sme žerjavica predolgo biti, sicer se srebernina spusti, ker se preveč ogreje. Od perviga do zadnji ga zegna vzemi žerjavico iz kadilnice, ravno tako tudi pri procesijah, ako so štacijoui precej narazen; tako ti bo tudi žerjavica živa ostala. Kanglice (glazke) za vino in vodo k sveti maši vsaki dan čisto vmij, de se na dnu iu za ročnicami prah ne zalega. Opomniti moram še. de kadar mouštranco, kelih ali riborium daš vnovič pozlatiti, poglej ali ni steržen. na kterim je privertano stalo (piedestal). srebern. ker zlatarji radi sreberniga vzamejo in ga z železnim nadomestijo. Ravno tako je treba tudi paziti, dc se žlahtni kamni s steklinimi (glažev natimi. buhmische Steine) ne za menijo. Premisli, de cerkev je hiša Božja, je prebivališč Božje, in karkoli k olepsanju narediš, vse k časti Božji storiš, in glej. de zamoreš tudi ti reči. kakor David (Ps. 83): ..Kako prijetne so tvoje prebivališa, o Gospod! Moja duša oma-guje samiga poželenja do tvojiga stanovališaJ. Nikar se ti naj preveč ne zdi. po cerkvi večkrat pogledati, ali je vse v njej. kakor se spodobi. ali ne, de te ne zadene, kar pobožni kralj prerokuje. ( |»s. Ion.) _Ne bo stanoval v sredi moje hiše on, ki prevzetnost kaže<\ Duhovniki imajo sker-beli. de je vse popr«j po cerkvenim redu blagoslovljeno, preden se kaj za službo Božjo rabi. Jožef Hašuik. Mi itn, sreelise Katoliške cerkve. (Iz domačiga Koledarja.) Kakor stare pripovedi govorijo, je rimsko mesto pervi pozidal Romul z množico pastirjev iu druzih prihajavcov, 1. 753 pr. Kr. Do 1. 510 pr. Kr. je mesto imelo kralje, pod kterimi se je zunaj vterdilo, in znotraj v redilo; po tem je nastala Ijudovlada z dvema županama ali konsulama. Mogočnost rimljanska je polagama rastla, I. 3i>0 bi bila po Galijanih kmalo došla v pogubo; po tem pa je bila z vsakim letam krepkeja; I. 222 je bila že vsa Italija Rimljanain v rokah. Naglo se je po tem razširjala rimska oblast čez Ilirsko, Špansko, Afrikansko, Macedonijo, Greško in malo Azijo; Kartaginci so se sicer hudo vpirali, skoraj bi bili Rim vničili, v zadnje |ia jim je bilo lastno mesto razdjano. Med tem je rastla velikost in bogatija ritnskiga mesta, stara krepost stanov a v co v se je zgubila, in vstali so razpori in kervavi boji med mogočniki; vender rimljansko gospostvo se je razprostiralo še dalje, čez snežnike do Rena in Donave, in čez azijanske Turove do Evfrata, ter je obsegalo še Galijo in Britanijo, del Germanije, Recijo, Norik in Pa-nonijo, Mczijo in Tracijo, Pont, Armenijo, Sirijo in Egipt. Stan rimskiga gospostva se je bil med tem toliko spremenil, de ni bilo več kraja za ljudovlado, cesarstvo je nastalo z Avgustam, 1. 30 pr. Kr. Takrat, ko je stal skoraj ves znani svet pod oblastjo cniga gospodarja, je bil rojen nov, sicer duhovski kralj vsi zemlji, namreč Jezus Kristus; njegova vlada je imela v duhu prenoviti spačeni svet, in v središe njegoviga kraljestva ali njegove svete Cerkve je bilo zbrano ravno rimsko mesto. Ondi je sv. Peter, pervi namestnik Kristusov na zemlji, postavil svoj apostoljski sedež; ondi sedijo njegovi nasledniki, rimski papeži, kakor poglavarji sv. katoliške cerkv e vse čase. Sicer so neverski rimski cesarji z vso silo zatirali novo duhovno kraljestvo, pa niso nič opravili; padlo je I. 470 staro cesarstvo, divji narodi so posedli mogočno mesto, razdjali prazno verske tem-peljne iu bogate poslopja. Obstal pa je apostoljski stol, prejel del srednje Italije v posest, in na starih razvalinah se je vzdignilo obilno velikih, zalih spominkov sv. vere; duhovne rimske oblasti pa ni vničila nobena posvetna sila, ne poskušnje krivoverc-ov, ne napadi prevzetnih mogočni-kov, ne početki neukretnih vstajnikov. Staro rimsko mesto je bilo sozidano na levem bregu reke Tibere, na sedmerih gričih; do cesarja Avgusta se je razširilo še čez tri griče na desnem bregu te reke. Obdano je bilo s terdnimi zidovi, napolnjeno s tempeljni in lepimi poslopji, in je ob času naj večje moči štelo čez 2 milijona ljudi. Sedanje mesto sicer obsega še čez 3 milje v okolici, pa večja polovica tega prostora je zastavljena z verti, vinogradi in pristavami; stanovavcov se šteje 178 tavžent, in vmes je 4.000 judov. Med znotranjinti prostori je naj lepši terg sv. Petra: velik je tudi ljudski terg, na kterim se shajajo tri poglavitne rimske ceste. Vsih rimskih cerkev je 304; naj iiiienitniša. pa tudi naj večja in naj lepša na zemlji je cerkev sv. Petra, sozidana I. 1500 do 1020, dolga 000, široka 284, in visoka do križa na kupli 503 čevlje; druge slavne cerkve so, sv. Janeza v I.ateranu. sv. Pavla, sv. Marije Sricžnice. Med drugimi stavbami so pomljivi papeževi gradovi, vatikanski z 11.000 sobami, kvirinalski in lateranski, angelov grad ali terdnjava poleg mesta. Rim ima obilno učilnih naprav, mnogotere zaklade drazih na-birkov, je središe lepih umetnost, in je oskcrbljen z množino dobrodelnih naredb; tudi mu ne pomanjkuje obertnije in tergovstva. Rimsko mesto obiskujejo ptujci in potniki od vsih strani: eni hodijo poživljat svojo pobožnost, ali se poklanjat višjimi! pastirju vse cerkve, eni razgledovat njegove učene naprave in umetniške zaklade. M*orloba svelif/a kriza. Prevzetni učeniki krive vere v 10. stoletji, kteri so zveličanski nauk svete katoliške cerkve zavergli in namesto njega nestanovitne izreke človeške modrosti vsim hotli vriniti, so med drugim tudi podobe sv. križa, svetnikov in vse, kar bi katoliškiga duha zopet ponoviti utegnilo, kakor maiikovavske reči zavergli. Kako katoliška cerkev v tej reči uči, nam sledeče, poprej pisane verstice, kot so ošabni popravljači nespremenljive svete vere dihati jeli, dostojno v kratkim povedo: Effigiem Christi, cum transis, prorsus honora: Non tamen effigiem, sed, quein designat, adora; Nec Deus est, nec homo praesens, quam cerno, figura, Sed Deus est et homo. qucni saera figura t imago. Časi se spreminjajo, s časani vse človeške naprave. Iz kardela zvestih naslednikov tih krivovereov zaslišimo podobi sv. križa v čast znamenite besede: rZdi se mi, de bo prenovljeni duh in zmaga resnično keršanske vneme v naših cerkvah podobo križa, znamnje odrešenja, spet vpeljala, ne le samo na svetim kraji, ampak tudi ob potih in po visocih gorah, kjer popotnik, kjer prosti človek meino grede podobo od deleč pozdravi in pri nji moli. Ako nam lepota stvarjenja veličastvo Božje o/.na-nuje, zakaj bi nas to znamnje na njega ljubezen in na naše odrešenje od prekletstva greha ne smelo opomniti? Kdor pregleduje le narave lepoto, lahko verjame, de človek se v raji sprehaja; on pozabi, de prekletstvo zemljo krije, de je človek padel in s človekam stvarjenje. celo Kalviti je tako misel izustil. V znamnji križa vidimo zgodbo človeškiga terpljenja, vidimo človeku dano zveličanje, vidimo temue zadeve življenja, ktere le vera zamore razjasniti". Učeni, pa zlo omahljivi Erazem, je pa že v času vpeljanja krive vere tako sodil. Nekiga dne se je sprehajal po gorah; huda ura ga prehiti. Ko svoje oči vzdigne, zagleda pred seboj v skalo vsekano podobo sv. križa z napisani: „Moja duša v Gospoda zaupa". V skalovji pod križem najde zavetje pred nevihto. Vihar potihne, modrijan se verne proti domu. Pozabil sim. pravi sam, svojih tno-droslovskih preiskav, pozabil sim Lutra in hrupečiga življenja; moje misli so bile le pri križu, pri znamnji, ktero je svet osvobodilo iz paganskih tmin. —c. JMari/a ljuba tnali. O Marija, naša mati! Tebe ljubi celi 6vet; Vse želi ti čast lepe Zavlačujejo na Te. O ti hladno serce moje! kaj te vklepa. moti mar. De nc ljubiš Mater svoje — Bolj ko vso minljivo stvar? Oh raztergaj vse vezala, Serčno zemlje prah otres'1 Duša moja. boš li spala? Vstani, vstani že zares. Sproži, kar te v dušo gine . Vzdigni no zaženi glas. Ko zvonovi z bele line Poj Marii vsaki čas. O nc henjaj. ne prestani. Dokler v žiljah teče kri. Dokler smert serca ne rani, Naj Marija se glasi! Vsi jeziki, vsi narodi. Kar se giblje in živi; Tu na zemlji in povsodi — Vse Marijo naj ca»ti. Fr. Srol. Ogled po Sloeenskitn in dopisi. Z VVrhnike. II. Ce bi se po vnanjim djanji soditi smelo, se je keršanski duh zares močno vnel med nami; zdaj se sliši ali bere iz tega. zdaj iz trga kraja kaka lepa novica od cerkvenih naredb, in mar-iktere ne zadevajo le malih reči. Kako veselo je zlasti slišali, de se stare go-tiške cerkve na Krajiiskim v več krajih prenavljajo in zalj-šajo prav v duhu gotiške šege, tako v Kraii|i, po tem v Sent-Rupertu, in zdaj v Skolji loki. Po drugih cerkvah, ki so novejši šege. se pa tudi vse v bolj lepih in primer-jenih podobah napravljajo altarji, prižnice, orgle, — razun tega svete posode in oblačila. Mnoge takošue reči sim Vam v stanu tudi za letaš iz naše strani povedati. V nedeljo. 24. oktobra, je bila farna cerkev sv. Marjete v llorjulji zopet blagoslovljena, ker je bila za velik del prezidana. razširjena in povikšana. Poprej je bilo zidanje ie podolgasta ladija s korani in niskim obokam; letaš se jc prizidala na obojo stran kapela, v taki razmeri, de je cerkev dobila prav čedno podobo križa; zid in obok jc višji, ondi pa. kjer sc zdaj pokončna in poprečna ladija križate, je obok izdelan na kuplo. Ne bil bi si kdo lahko mislil, de se bo naredila taka lepa cerkev in sc vender dosti stariga zida pustilo. Delo jc na-čcrtal iu izveršil Anton l.cbcii. zidarski mojster iz Pol-hoviga gradca, kteri si je že s tem dobro ime pridobil: kaj taciga je znamnje, de so se ze tudi naši domači delavci kaj izučili. Dolgo časa se je že kazala potreba, imenovano cerkev razširiti, pa časi niso bili po tem: pred iickterimi leti se je soseska vnela za nove zvonove, za hralovšino iu altar roženkratiske Matere Božje: to jc še več opominjalo k prenaredbi tesne in niske cerkve. Kazodclo sc je pa drugo uapotje. treba bo zidati novo šolo: ali farmani pravijo: Pred cerkev, po tem šolo; letaš cerkev, drugo leto šolo! In cerkev je že zdaj narejena, in Bog je dal. de se je zgodilo brez velike težave: iu ravno tako bo gotovo mogoče, drugi pot izdelati še šolo. Komu de gre pri takim duhu farne soseske pred drugimi hvala. mi ni potreba na dolgo popisovati; mnogo poštovani, in sicer že precej priletni ondotni fajmošter gosp. Aleš .lerala se poganjajo za te naprave. Serce se jim jc pač veselilo, in ua obrazu se je jim brala notranja radost ob dnevu ko je bila prenovljena cerkev blagoslovljena. Sveto opravilo so imeli v. č. gosp. verhniški dekan. Andrej Pečar, pooblasteni po milostivim gospodu knezoškofu. V slovesnim govoru so lepo pohvalili farno sosesko, ki je z veseljem toliko storila, iu je pripravljena, še kaj več delati; so ji pa tudi priporočili, de naj cerkev, ktero jc s svojimi stroški zlepšala po v nabije, zdaj tudi z gorečim in pobožnim obiskovanjem zaljša tudi po znotranje. Svetiga opravila se je vdeležilo devet druzih duhovnov, in obilna množica iz bližnicc iu daljave je bila v pričo, ter se jc zveseljevala nad delam, ki sc jc spolnilo v večji Božjo čast. To pa ni edino, kar se jc to leto v cerkvenih rečeh zgodilo v naši okolici. Tudi v podružnicah horjuljske fare se je mnogo storilo; na Vcrzdencu so napravili nova stranska altarja, in pripravljajo se še za velikiga; v Satuo-torci so oturili itd., itd. — Z (■orcilskiga. — Prijazno in imenitno ti je. dragi bravec, staro gorensko mesto Kranj. Ako bi hodi slediti njegovi zgodovini, ozirali bi se mogli v stare stare čase nazaj; pa pustimo minulih časov dni. ter ostanimo pri sc-dajuosti. Položaj kranjskiga mesta, kar zadeva naravsko lepoto, po dolgem in širokem ne najde kmalo enaciga lica; — marljivost in delavnost tukajšnjih stanovnikov v oziru telesuiga življenja je posneme \redna; — pa tud dušniga življenja nenavadne cvetke boš zapazil nad prebivavci, ako stopiš v staro in častitljivo kranjsko farno cerkev. S) To ti je resnično veža Božja, vsa pripravna presuniti dušo tudi takim, ki le zgolj iz človeške radovednosti prihajajo oči na-sitovat v tempeljne Gospodove. Od ktere strani se koli mestu bližaš, že vgledaš od dalječ častitljivo farno cerkev, ki se vzdiguje s svojim rujavim 1250 čevljev čez planoto morja v sinji zrak kipečim zvonikam visoko nad druge mestne poslopja; — ako pa še doni od visocih lin doli brenčečih zvonov mili glas, težko boš šel meni, de bi saj za ene trenutke se ne napotil, ter se neozerl v sprelepo cerkev. Ima ona razun cerkveniga obstrešja skoz in skoz obliko in značaj gotiških stavb. Al mertve ozidja ne prevzamejo še človeškiga serca, ako druga cerkvena oprava ne nagibuje taistiga k svetiinu občudovanju; gole stene sicer tud še tako lepih stavb ne bodo z lepo navdale serca s svetim strahani, ako zanemarjenost iz vsaciga kota svoje rebra kaže. Pa, kaj govorim od golih sten in zanemarjenosti? Bodi Bogu hvala, po Slovenskim se sme kaj taciga le redko redko kje ljudstvu očitati; veliko več imajo umetniki iu rokodelci, ki se pečajo z napravo cerkveniga lepotičja, vedno polne roke dela. Velikokrat se v poslednjim času clo pripeti, de taki umetniki ponudeniga dela še prevzeti ue za-morejo. — De se Slovenci povsod trudijo, več al manj, za olepšavo svojih cerkva, to je resnica neoveržljiva; brez vsega pomislika pa se v tem oziru sme v versto pervih lepotij prištevati kranjska farna cerkev. Enekrati že sim bil v nji, kar so čisto gotiško izdelane nove orgije, novi altarji, nova prižnica, novi križev pot, novi kerstni kamen, okna pod verham z barvano steklenino vdelane; — enekrati, rečem, siin bil od tega časa že v ti cerkvi, pa vender mi je to vse le še vedno novo, vedno prijetno in dopadljivo. in vselej se radujem, kadar mi je prilika dana, stopiti v sprelepo to vežo Božjo. Z velikiga mestniga terga stopiš skoz glavne vrata v cerkev. Misli si tu, dragi bravec, vgledali mogočne stebre, ki podpirajo obok cerkvene ladije; v bron-sirani obleki od verha do tal so viditi od dalječ, kakor bi bil sam zvoneč bron oklenil iu objel s svojo drago rudnino cerkvene podpiravce. — Kakor veje dreves, ki si podajajo ena drugi šibke ročice, se tud tukaj po navadni šegi gotiških obokov vzidano rebrovje prekrižuje iu razprostira od verha stebrov tje po oboku eno do druziga; — vsi ti robci so lepo pozlačeni, med taistimi pa višnjeva barva pokriva ohokove zidine. kakor bi samo jasno nebo sc hotlo dopadljivo ozirati skoz kamniti strop doli na pobožnih obiskovav-cov trume. — Ako stopiš po cerkvi naprej gori, ti pada od barvanih oken doli venec raznoverstnih senčic prijazno pred oči. ter obseva in navdaja drago pozlačene altarje zdaj tu zdaj tam z no\ih ninogoverstnih barv obleko. — Pri velikim altarji zagriujate okna po nar novejši cerkveni šegi - podobami svetnikov ozališaui zagrinjali. in navdajate tako prezhiterij z neko resnobno - veličastno iu sveto taiino. Ob kratkim, ako stopaš od altarja do altarja, — ako se ozre- naprej ali nazaj. — povsod boš občudoval lepoto um-niga dela. povsod vidil dom snage in lepiga reda, in res, preveč bi se zakasnil, ako bi hotel od vsaciga cerkveniga dela posebej govoriti. De od lustrov, bander. lepe cerkvene oprave itd. molčim, naj le omenim še novih cerkvenih klopi (pruk), ki so se nedavno še le postavile. Zdelane so iz terdne hrastovine, vrezane v soglasji z drugo cerkveno lepoto po gotiške šege pravilih, zraven pa še namazane s svitlim lakam, kakor bi vse polikane bile. Porabilo seje nek samiga laka za 120 gold. delo pruk pa je nek stalo v vsem skupaj do 1.200 gold. — Tako se je s to napravo iu delaui mende zadostilo zadnji potrebi cerkve. — Dragi bravec! ki si kje dozdaj z zadovoljnostjo nad toliko lepoto sledil mojim versticam, morebiti te bo tudi mi- Akoravno je poslednji list -Zg. Dan.*4 od te cerkve že govoril, vender zanesljivo tudi ta spis ne bo odveč. Vr. kalo zvediti, komu se iina kranjska farna cerkev za vse to zahvaliti. Odgovor ua tako vprašanje je pač kratek: Bogu, — urn-nimu in gorečimu vodstvu bivši ga dekana in sedanjiga prošta ljubljanske stolne cerkve, visoko prcčastitiga gospoda Antona K o s-a, in pa radodarnosti dobrih farmanov. — Ravno pri ti cerkvi pa imajo tud slednji farmani priliko, prepričati se, komu de darujejo, ako za svoje cerkve kaj dajo. Pričenši z novimi orgijami so si imenovani prečastiti gospod prošt neutrudljivo prizadevali, odstraniti iz cerkve vse staro in nadomestiti z novim. Ravno so vse spredaj naštete dela skončali, in zdaj bi se bili veseliti zamogli zgotovljeniga dela; — pa, glas višjih jih je poklical od tam na drugo vikši stopnjo. In tako sc velikokrat zgodi; — gospodje, ki so se veliko trudili, gredo, — lepota cerkve pa ostane in služi farmanam v čast. Toliko sim si bil namenil o lepoti kranjske farne cerkve pisati; naj sc ne bi nikomur s tem zameril! — Če bi pa kdo ne hotel staviti vere v moje besede, ga nikakor k temu ne silim; naj pride le vse to ogledat sam, in prepričal se bo, dc govoril sim skoz in skoz čisto resnico. — Z Boga m ! J. I" V Solliosjratlil so Njih knežja milost solnograški vikši škof Maksimilijan Jožef 30. u. in. ondotniga korarja in semeniškiga vodja gosp. dr. Valentina Vieri-a kneza in škofa kerškiga izvolili. V (irndcn se je začela pred 10 leti katoliška gospejska družba, iu šteje sedanjo dobo že 1.300 udov. Ta družba je vsako leto nad 200 ubožnih deržin podpirala, za revno žensko mladost nove naprave na dan spravila. 2 sirotišnici, 3 dclavnišnice in 4 ponavljavne šole. Tudi je ta dobrotna družba kupila hišo za sestre dobriga Pastirja, ki so jih mil. knez in škof po višjim dovoljenji v Gradec poklicali in imajo že ta mesec priti. Ta red je poklican, ubogo, zapušeno žensko mladost odrejati, nedolžnost zapeljevanja varovati in nesrečne zapeljane po zgledu vekomaj dobriga Pastirja časne iu večne pogube otevati. To so zares lepe naprave, ki so vredne, dc bi se posnemale. (Kat. \Vsfd.) — Ker je prcdnica graškiga uršulinskiga samostana 0. M. Kolcta Ilerzog 11. u. m. v Gospodu zaspala, je bila 23. ravno tistiga mesca na njeno mesto izvoljena C. M. K s a ver j a I lovski, iz Ilohcnbruka na reškim, rojena 1700. (Tgspst/) Z Dunaja nam piše 29. u. m. apostoljski provikar v. č. gosp. M. Kirchncr med drugim, de so mu mil. la-vantiuski škof dali seboj pismo do apost. vikarja v Kgiptu. Nj. mil. Guasco. ktero ima namen, de naj bi sc družba ss. Cirila in Metoda tudi po Jutru razširjala. Znano je. de to apostolj-ko iiaiiiestuištvo ima tudi Jeruzalem ter sveto zemljo pod seboj. \j. mil. škof Guasco so posebno bogoljuhin mož. polni katoliškiga duha in gosp. provikar Kirchuer upa veliko dobriga vspeha. Povsod po poti je našel g. provikar prav prijazne serca za alVikanski misijon. rNa Ilunaji**. piše dalje, -me je v moje \eliko veselje čakal list od gosp. Aleksandra dal Bose o (iz llart uma) od 4. vel. serpana, v kterim piše. de se jc ozdravil, de jc pa šc slab. Bog ga milostno poterdi za njegovo težko nalogo! Prijatle na Dunaji sim dobil še močno pobite zavolj poslednjih sti-k. ki so naš misijon zadele. Prihodnji petek je seja odme-njena. ktera pa vender nič ne bo določila, dokler Rim ne določi. Poleni še le se dajo naredbe za bližnjo prihodnost napravljati. V dan sv. L. sini zate Bogu daroval daritev sv. maše. Na tolike preblage dobrotnike na »Slovenskim se vselej le z giujeuim in hvaležnim scrcam spomnim. Kako prelepa in rodovitna je vender sveta ljubezen katoliških sere! Iz rdtlkirclia. 1. listop. K. Slabe, zanikarne, iz-dajske bi bile odrejiša, učiliša, penzionati, ako bi se v njih skerbelo samo za telo, duša pa bi se zapustila; ako bi se košato učile posvetne učenosti, nebeške pa bi se zanemarile: ako bi sc skerbelo z vso mogočo prizadevnostjo za časnost, na večnost pa bi se pozabilo. Kaj taciga se penzionatu r Feldkirchu ne more očitati, ker tukaj pač dobro vedo razločiti, kaj je v človeku imenituiši in zakaj je treba nar bolj in naj pred skerbeti. Priča tega so tudi duhovne vaje, ki smo jih imeli kmal po začetku šolskiga leta. Kako oniečen, kako zadovoljin in vesel de je človek po dobro opravljenih duhovnih vajah, ve le tisti, kdor poskusi. Naj tedaj z naslednji mi vcrsticami nekoliko popišem, v kaknšnini redu se je opravljalo to priserčno duhovno opravilo, ki je terpelo od 30. vinotoka do 3. listopada. Kakor vsako leto so tudi letaš ob vsih svetih bile duhovne vaje; in kjer je letašnje leto ta čas ravno tudi sveto leto v ti škofii. v) se je tudi to opravilo, kar jc potrebno za zadobljenje odpustkov, namreč: molitev, ohiskanjc cerkev in kar je še druziga zapovedano. Celi teden pred duhovnimi vajami že se je vsak dan pri sv. maši pel 50. psa I iii, „Miscrcre"; in po povzdigovanji so en pater ua glas molili molitev k Jezusovimu sercu in potein molitev k Marijnimu „0 sladko o pohlevno serce itd." z 3 očenaši in češena si Marijami. — Kar pa duhovne vaje same tiče, so sctako-le opravljale: Vodili so jih v. č. gosp. generalprefekt. č. O. Leiter. Pričeli so jih v saboto 30. u. in. zvečer s poklicani sv. Duha in z nagovoram. Druge tri dni je bil red ta-le: Zjutraj ob 6. je bila pridiga, potem sv. maša. Med mašo se je pel psalin „Miscrcre" in pesem „ A ve Maria. gratia plena". Pesem ..Ave Maria" sc jc tudi vselej pred vsako pridigo zapela. Po pridigi iu sv. maši je bila zju-tranjica in oddih. Po oddihu pol ure branje ali pa tudi premišljevanje tega, kar je v pridigi bilo rečeno. Ob 10. je bila zopet pridiga, po pridigi pol ure čas /.a branje :n premišljevanje, potlej do poldneva oddih. Ob 12. kosilo; .pri kosilu pa, kakor tudi zvečer pri večerji, se nam je bralo življenje in apostoljsko djanjc sv. Frančiška Ksaverja. Ob 2. popoldan sc je molil roženkrauec. Po rožciikraiicu do 3. je bilo branje. Ob 3. pridiga. Po pridigi sc jc molče ju-žiualo, in ob 5. jc bila zadnja pridiga, potem blagoslov Ob 7. je bila večerja, pol osmih večerna molitev, in t..ko se jc dan sklenil. Bile so tedaj vsaki dan 4 pridige, vsaka I uro dolga in rožcnkranec. V sredo, 3. listop., jc šel celi penzionat skup nudit za zadobljenje odpustkov svetiga leta v 3 mestne eeikve ( v farno v jezuitarsko, kapucinarsko) in v na>o kapelo v penzionatu. Pridige so bile: Od smerti. od greha, od pekla. «d nebes, od sodbe, od cilja in kepica človekov iga. od veli-kosti smertniga greha, od zgubljeniga sina. od -p»v««li. ..d kratkosti človeškiga življenja, in se neklere druge kratke opominovanja. kakor od spolnovanja stanovskih dol/.no-i itd. Zadnji dan je bila zahvalna pesem (Te Dciim) in v«— lika sv. masa z hlagoslovam. Ha z g leti po ker*aa*kim mre ta. Druga seja cerkveniga okrajniga zbora ua D*ii..i|i jc bila 22. in tretja 30. u. ni.; četerta ■»eja pa je bil.. I. t. m. — V Briksen so se II. u. m. ondotni mil. -k-f i/. Rima poveruiii. ko se je ijudski iuisij< ■ kterim so še sami \iksj pastir zalivalo in *klepui nagovor imeli. Vsi stanovi, tudi naj višji >o se pri tem ioismi.u pridno vdeleževaii: tudi /a šolsko mladost ni/.jib. gin i-zialnih iu bogoslovskih učilnic je bil posebiu p-duk od-menjen in podeljen. — V Tri d en tu je im-ea vel. s,|j,. umeri dr. Jož. dc Zorri. ki je ondotni ob« iti i /.apu-til razne posestva v vrednosti bli/.o 20 tavzent gold.. ki naj se obrača za odrejo mladosti; oskerbovanjc je mil. ki.«zu ■^kofu izročeno. — Iz Ogcrskiga •>« i\.. Tomaž Troha 31. u. m. umeri. H. I. 1».! vcdauiin sadu sega, uoga za njim hiti. Okna zunanjih po- smert v serce vhaja. Zamore pa tudi poslušanje samo n& sebi nedolžnih reči grešno biti, ako je strastno, ako jih z nekako lačno pohlepnostjo poslušaš iu tvoje serce preobilno prevzamejo, kakor p. strastno dihtenji po muziki, novicah, ki le samo radovednost nasitujejo, po priliznjenih besedah itd. Od sestre sv. Petra Damiana se bere, de je mogla v vicah terpeti. ker se je petja in glasbe čezmerno veselila. Po poti skoz ušesa se splazijo zapeljivci z napčnimi nauki ali pa sicer z okuženim nametiain v serce, in tolikanj bolj škodujejo, kolikor bolj dopadljivo vedo na ušesa govoriti. Poprašuj se nekoliko, kaj de te veseli poslušati? (D. si.) Od smerti Fantovihu , francoshiga hr o tja. (Narodovna ) Nekaj let je že minilo, kar se je leto zgodilo: Ludvik kralj jc bil en dan v Pariz' ob glavo djan. Ze popred so se menili: kralja hodenio vniorili: Med saboj sklenil' tako: Ludvik več kralj'val ne bo. Zdej so kralja v ječo djali. žalosti zadost pridjali: Kekli so: On mora vniret'. nam bo boljši, kakor pred. Kralj v ječ' zapert prebiva, žalostno solze preliva: Kdo le njega nnTvat gre. še kraljica k njem' ne sme. V ječi kralj močno zdihujc, vse se njemu spreminuje; Pred sim kralj bil imen'van. zdej pak od vsih zanič'van. Vzeta ni' je kraljeva krona, pahnjen sim s kraljev'ga trona: Se morbit" drugač ne bo. de boni mogel dat' glavo. Skupej zbrani so sklenili: Kralja bodemo vmorili; Modri smo zadost sami. kralja nam več treba ni. Hočemo prostost imeti, vsak po svoji volj' živeti, kakor nas uči ta svet: Ludvik kralj pa mora vniret'. Komej dneva so sčakali. de so kralja ven peljali. Z njim dost tavžent gre ljudi, so francoz' nevsmiljeni. To jc slišala kraljica, milo joka ta srotic-a; To je žalost kakor meč: oh moj Ludvik je že prec. Kralj začne slovo jemati, prav lepo se k smert' ravnati; Tedej vstane hrup strašan. kakor de b' bil sodnji dan. k' mu je fflava odletela, jih jc groza spreletcla; Kabelj jc glavo pobral, vsim pokazal in je djal: Sem poglejte, to je glava kralja Ludvika res prava; Naš poslednji kralj jc bil. ki je svojo kri prelil, kaj ste še francozi strili? Tud kraljico ste vmorili; Le ostalo n par otrok, čez-nje pa se vsmili Bog. O nevsmiljeni tirani! kaj bo enkrat, enkrat z vami! Kdor ne mara za Boga. bode gorel v sred' pekla. kralja n kraljico vmorili. pravo vero zapustili, kaj bote počeli zdaj , vam gorje na vekomaj. Pred ste dobri bi i kristjani, zdaj nevsmiljeni tirani. Vi ste krivi, vi sami. toljk' prelivane kervi. Vojska, ki nas toljko plaši, priča hudobije vase: Toljko tavžent nam ljudi meč francoski pomori. Boj! ti Franca narn obvari, ojstro pa francoza svari, Malini ga z močno roko. de berž vojske konec bo. L. D Duhovshe zadeve. V ljubljanski škofii. Farna vikarija Ver h na culkov se neprevidama odpirajo in znotraj se poželenje vnema. Torej prosi David Gospoda: ..Odverui moje oči, de ne vidijo necimernosti** ( |».s. 118. 37). I u Jo b je bil zavezo s svoji m i o č mi storil, de ne bo i m e I u i-k a k c misli do device (Job. 31, I). Ako te tedaj oko žene na nevarno reč, zapovej n.u, de naj se ustavi, in ni- Uiti darovi. Za afrikauski misijon: Po g. A. P. v K. 2 gold. — Iz kamne gorice 5 gl Za m i s i j o n gosp. O 1 i v i e r i - a: G. Jaka Kepnik 1 gold. Darovi za knobiclierjev spominek. Prcncsek od 1. — 9 k di mu ne pripusti, de bi se prešerno paslo in tvojo dušo naznanila 1 cekini in 701 golil. ;>0. kr. k pregiehi vnemah«. Kakor .-o oči nevarne, tako tudi ušesa. Torej govori Modri: ..Ogradi svoje ušesa s ternjcmu (Sirah 2s. 2sj. Poželjivo poslušanje pregrešnih reci dušo globoko rani. Tudi ušesa so dvojne vrata, skoz ktere večna Gosp. Leopold M. Krajnec. c. k. aktvar v Zagrebu 30 kr. — ti. M. L. 2 gold. 0 kr. — Ičenci V. gimii. razreda v Ljubljani 5 gold. — V. c. g. Frane Ksav. Jelovšek. korar v Novim mestu 5 gold. — Kamniška dekanija 22 gld Skupaj: 34 gl. 30. ki. S poprejšnjim: 4 cek. iu T Sli* gl. 32 kr Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Založnik: Joief Blazoik