Izkušnje delavskega upravljanja v Bosni in Hercegovini Minilo je Sest let, odkar je btl sprejet Temeljni zakoa o upravijanju gospcdarskih pod-jetrj s strani delavskita kol&kti-vov. Ce upoštevamo, da je šest-letno obdobje delavskega uprav-ljanja relativno kratk© in da se j-e razvijalo pod težkim: pogojl, tedaj labko trdimo. da so ti or-gani v Bosni iin Hercegovini do-segli zares veljke uspehe. Sam mehanizem delavskega uprav-Ijanja se je zelo izpopolnil, obo-gatil se je z novmi oblikam: in se botj razvil. kakor pa je bilo mogoče predvideti v Teme-ljnem zakomu o upravljanju (dela-vsk; sveti po obratih, komisije, refe-rendumi itd.). Delavski sveti to upravni odbon so si pridobili v delu dosti -zkušenj in obvladal; mnoge probleme podjetij. V večjih kalektivih spominja delo in zasedanja delavskih svelov na delo skupščin in parlamen-tov, tako glede vprašanj, ki j:h obravnavajo, kakor tud: glede «relo©ti skiepov, ki jih. spreje-marjo. Udeležba žena n mladine V Bosni in Hercegovini se de-jovni kalektivi zelo zanimajo za volrtve organov delavskega upravljanja. Na volitvah 1. 1952 (druge volitve po vrsti) ni iz neopravičenih razlogov prišlo volit 7,5"/» volivcev, v letu 1953 in 1954 pa se je ta odstotek zmanjžal na 5%, medtem ko se bo letos, sodeč po prvih rezul-ta-tih, še boij zmanjšail. Od vseh oseb, k- so bile do leta 1956 za-posiene neposredno v proizvod-nji, je bilo v vseh dosedanjih letih 76»/» članov delavskih sve-tov. Od leta do teta se veča tu-di Stevilo žena — članic delav-akih svetov io upravnih odbo-rov v Bosni ia Hercegnvini. Le-ta 1952 je bilo v delavskih sve-tih med odborniki 10,3"/o žena, leta 1954 pa 12,3%. Ta odstotek ustreza tudj odstotlcu zaposlenih iena v gospodiarstvu Bosne in Hercegovine. Mladine (do 24 let starosti) k bUo v delavskih svetih okrog 13»/.. Ta odstotek je zelo nizek glede na starostno strukburo de-lovme sile v gospodaarskih pod-jetji-h Bosne in Herc-egovia« (39°/o delaveev je starih do 24 let). Ta odstotek pa bkrati priča tudj o nepraviilnem pojmovanju vloge delavske mladine v de-]avs'kem upravljanju. Znači-len je primor btulansikega bazeiraa. V Stirih največjih podjetiih (rudnika Krefca in Bajioviči, to-variva s«Je ia koksarna v Lu-kavcu) je bilo v detavskih sve-tih sarao 11 mladiocev. Če upoštevamo, kakšne pnv bieme rešujejo iJi kakžne uaioge opravlja>o, in pa glede na dej-stvo, da ie bilo od leta 1952 do 1956 w. dedavskih svetih okrog 48-000 oseb, tedaj prav lahfeo trdimo, da so delavski sveti :n upravni odJx>ri veliika šola za vsestransko dviganje in uspo-sabljanje delavcev in usluibea-cev v gospodaiatvu. Potuembui delovni uspehi Iz zapisnitoov delavskih sve-tov in upravnih odbarov vidi-mo, da so H organi večidel svo-iega dela posvetili vprašanjem ekonomike podjetja. Za glavne naloge so si postavl-jalj vpraia-nja proizvodoj« (izpolnitev let-nih in meoečnih plainov), zmanj-žanj« materiainih stroškov, ra-cwxialnejše izkariščanje osaov-nih in obratnib. sredstev podjet-ja itd. Nekateri delavskj sveti so sprejeli ptaviiuike o norma-tivih potroška materiala. De-laviki "sveti so oa svoj.h sejah pretresali in siprtjemali per-spektivne plaae in investicijsk.e programe in naSrte ter jih i%-vajali. S posebno pozornostijo so razpmvljali o probleinu Lnv&-sticijake &radmje, kaikor tudi o ramih konaun-ainih problemih, zlaati v v«čj;b in novih podjet-jih, nadalje o problemu stro-teo-vuiiili kadrov ia podobno. Vsi prablemi so po svoji težini spe-cifioai za Bosoo im Hereegovi-no, po eai stirani zaradi zelo dU namiene investicijake grEulnj«, Po drutgi straai pa zanadj raz-nih obliik zaostalosti, kar v^e j« oteževalo delo orgamov delav-skega upiiavljanča. Organj de-lavskega upravljainja so v BojDj in Heirce.go-vini dosegli zlasti le-pe uspehe &ri reževanju vpra-šanj higiensko-tehaične zašžite, zdnavstveiae zaščite, prevoza, dodali>lve »tanovitnj m usposab-ljaeja strokovnih delavcev ia podobin.o. Leta 1955 je samo v ructaiku Kretea k»n6ado 372 ru-darjev tečaje sa pomožne kopa-če, 20s za kopače, 80 za minerje in 131 z.a jamske strojniike, med-tem ko je 1.20U delavcev v je bilo t\tdi v d«lu de-lavskih svetov, toda dosti maaj. Orgam delavskega upravljanja so poredfeoma kontrolirali, Jtako se izvajajo njibove odločbe. B;li so prhneri, sicer rediki, da od-ločb delavskih svetov in uprav. tiih organov niso izvajali, Ce-pra-v bi lahko dale za deto ko-lektiva pozitivne rezultate. Upravai organi so poredkonia poročali delavskitn svetom o svojem delu, sveti pa so s svoje etrani tudi maialcdaj analizirald delo upravnih odborov. Organi delavskega up^ravlja-nja so se raziiono pripravljali za svoje eeije. Ponekod, zlasti v večj.ih podjetjlii, so dali člancatJ delavskih svetov adi upravnLh odborov gradivo za seje nekaj dni vnaprej, drugod so spet ob-javili samo daievni red rrekai dni vaaprej, niso pa razdelili gradiva, medtetn ko so v manj-šem števillu podjetij sestavIgaJl dnevni red neposredjio pred se-jami, še pogosteje pa pred ae-j-amt upravnega ocfbora. Praksa je pofeazaJa, da so bHe tiste se-je delavskih svetov in upravnih odborov, za katere so gradivo vnaprej razdelili, ga pod.robn» obrazJožili i« nau priložili tudi načrt odločto, mnogo bolj živo, diskusije so bile boljže, inakie-pA boij zreli. Poseben prablem v delu orga-aov dela-vsikega uprarvlj^rij* predstavija obremenilev njiho» vih članov z vcsto raznih funk-cij. Niso redki primeri, da ima-jo predsedniki svetov in uprav-nib odborov Po vei funkcij, cew lo nfld 10. Na primer, upravnaJb žage v Zivanicah ima razen to še 13 rarsDih drugih fuokcij. Izjemno stanje je pri organiih delavskega upravljanja v trgo-vini, z'.iasti v majhnih trgovskih podijetjih in poslovalnicah. De-lavsko upravljanje v maojših gospodiarskih organizacijah ni prišlo do pokiega iz.ra'za- V teb koletetivih iraa že vedaio glavno besedo dvrefctor ta paslovodja poslovailnice. Ibro Leftič