Štev.16.

Celovec, 6.VIII.
1545.

nik, ki smo }
prav zadnje”!
Jugoslaviji.

o v  anqiesKi uči...Še e,

National News Lelzters " angleški politični štirinajstdnev¬
en v naščm listu še večkrat navajali, je 26.VII.1945- - t.j.
mi, prinesel nad vse zanimiv sestavek o #  položaju v bivši
Sestavek je napisan po poročilih, ki jih imajo o Titovini
Angleži in pravi med drugim:

"Zadnje čase se je začela precejšnja propagandna gonja proti
Grčiji.- Nekaj najhujših obtožb proti Grkom, je prišlo od maršala Tita,
Toda prav lahko vprašamo, kakšno je v primeri z grško vlado njegovo delo,
od kar je prišel do oblasti. EAM ( grška OF, op.pis*) še vedno obstoja
in grški komunisti lahko prosto izdajajo liste ter kritizirajo oblast
svoje domovine. V Jugoslaviji pa je opozicija docela podtalna. Nima svo¬
je politične organizacije in ne izdaja nobenega lista.

Prav jasno je še, da ima Tito opraviti z velikimi in rastočimi
tešavami v svoji lastni dršavi. To je razlaga za njegovo trdovratno ve¬
denje najprej do nas zaradi Trsta, potem pa do Grkov. Njegova brezobzirna
politika gospodarske in politične " obnove " ni dosegla nobenega uspeha.
Tega je kriva napaka, zaradi katere vse balkanske države skoraj vedno
trpe: pomanjkanje upravne sp o seka: r'.;i in pa zmožnosti, da bi v naprej vi¬
deli posledice lastnega dela. Brezobzirnost utegne uspeti, če veš, kaj
hočeš in če si dobro preračunal verjetne posledice. V določenih okoliščin
utegne to biti najboljša politika, toda le za tistega, ki ve, kam hoče in
kakšne ovire so mu na poti. Kdor hodi v temi, naj hodi previdno1

Tito si do sedaj ni pridobil zaupanja ne Srbov in ne Hrvatov.
Tito nima Jugoslovanom nuditi kaj, rasen federacije, ki je lahko v kaki
svobodni dršavi še tako zašaljena, ki pa je po vsem brez pomena tam, kjer
je vsa oblast v rokah ene same skrajno centralizirane politične stranke.

Titovi najbolj divji nasprotniki so bili Srbi. Če se mu ne
posreči, da bi srbsko ljudstvo v celoti pridobil zase, bodo njegove te¬
žave še zrasle. Srbi niso krotki ljudje, temveč so trdi, trmasti in maš¬
čevalni, kakor naredi na sovjetskem Kavkazu, zlasti Georgijci. Ko so
se ti uprli sovjetski oblasti, je Stalin dejal: "Prav zato, ker sem sam
Georgijec, vas bom pokončal." Toda Georgijec je samo zelo majhen del
Sovjetije, dočim so Srbi najstabilnejši izmed slovanskih narodov.

Ce se bo nasprotje do Tita ojačilo tako, da bo ogrošaio nje¬
gov pološaj, ni verjetno, da bi zavezniki pustili jugoslovanske skupine,
da same opravijo med seboj. Romunija in Bolgarija, ki ločita Rusijo in
Črno morje od Jugoslavije, sta docela zasužnjeni Stalimi. Titova oblast
v Jugoslaviji razširja torej rusko vplivno področje do jadranske obale.
Dokler velike dršave ne zaupajo druga drugi, se Stalinu ne bo zdelo varno
da bi zapustil Tita, pa naj bodo želje jugoslovanskega ljudstva take ali
take.

Položaj Romunije in Bolgarije je v nečem bistveno drugačen od
položaja Grčije in Jugoslavije. Ker sta Romunija in Bolgarija bili pri-
repnici Hitlerja, ne moreta zahtevati ničesar od zahodnih zaveznikov, ki
jih mirne duše lahko prepuste njeni usodi, t.j. , da sta docela pod peto
komunistov. V Grčiji in Jugoslavl-Vi na so različna odporniška gibanja
bila vsa v tem ali onem razdobj . ... ‘. u  atdj z nami, četudi so si bila med
sabo na moč zagrizeno sovražna. Mi smo jim svojo naklonjenost delili,
kakor smo mislili, da nam to narekujejo naše neposredne koristi. Nismo
pa nikoli dejansko razumeli pravega položaja, ter smo svoje napake pri¬
znali le, če jih ni bilo. mogoče več prezirati.

Zaradi tega veliki zavezniki v jugovzhodni Evropi kakor v Nem¬
čiji, Poljski, Turčiji, Perziji in Kitajski od Svernega do Tihega morja

avaj o

rr‘

drug

drugega

Mi pa zaradi tega trpimo, bi bil naš odgovor na te

resnične

uro tov:

" SVOBODA GOVO.U IN TISKA V TRSTU!"

Pod gornjim naslovom prinaša Komunistični list ''Mladina" z dr;
19. julija sledeči članek,

" Dne 12. julija t.l. je anglo-ameriška propaganda P’"B, ki
kontrolira tisk in radio v Trstu, prepovedala nadalnje izdajanje lista
"Gbventu", organa protifašistične mladine.

Prva številka tega lista je izšla meseoa marca let-^ošnjega le¬
ta na osvobojenem ozemlju 12. corpusa. Pozneje je bilo izadajnje lista
prekinjeno do osvoboditve Primorske in Trsta, ker so bile takrat velike
ofenzive in težke borbe na tem ozemlju. Ponovno je začel izhajati v Trstu
Do sedaj so v Trstu izšle tri šueviike. Tretja je bila v tisku ravno v
času, ko je oblast v Trstu prevzela anglo-ameriška vojaška uprava. V istem
času je tudi izšel odlok vojaške uprave, da mora vsak list na področju
te uprave imeti posebno dovoljenje od P7B, da lahko izhaja. Številka, ki
je bila ravno v tisku je hila pregledana od cenzure PWB, ki ni izvršila
v tekstu nobenih popravkov ali sprememb. Istočasno pa je uredništvo lista
predložilo PWB zahtevane podatke o listu, da dobi odobritev za redno izha*
janje.

Dne 11* julija sta šla k odgovornemu majorju P1B dva člana
uredništva lista, radi te odobritve. Major jih. je sprejel in je z njima
dalje časa govoril. Najprej je govoril o težavah za. izdajanje lista radi
pomanjkanja papirja. Glede vsebine pa je dejal: "To je organ protifašisti¬
čne mladine, to se pravi: komunistične mladine." Člani uredništva lista
so mu odgovorili, da to ni list neke politične stranke, ampak glasilo vse
mladine, ki je proti fašizmu. Glede papirja pa so mu pojasnili, da ga
ima uredništvo na razpolago dovolj. Major je na koncu pogovora obljubil,
da ho naslednji dan izdal začasno dovoljenje za izadajanje lista, kar se
pa tiče stalnega dovoljenja pa ne more odločiti sam, ampak se more pogovoj
ti z drugimi oficirji P¥B.

Dne 12. julija so člani uredništva zopet prišli k istemu ma¬
jorju P¥B, da dobijo začasno dovoljenje za list. Major jim je takoj de¬
jal, da so podpolkovnik, ki je šef P¥B v Trstu, in ostali oficirji v Tr¬
stu sklenili, da list ne more izhajati in da ne morejo izdati niti za¬
časnega dovoljenja. Na zahtevo za pojasnilo, je dejal, da PVB ne dovoli
izdajanja • "Gioventd" kot političnega časopisa, ker je politike itak
polno v ostalih časopisih. Isti dan je izdal dovoljenje za neki študen¬
tovski čas-opis, za katerega je dala inciativo skupina študentov. Rekel
je, da je bil ta študentovski list dovoljen za to, ker so študentje rekli,
da bo to popolnoma nepolitičen li- + ,  člani uredništva: "Gioventd"so od¬
govorili, da je "Gioventd" list tisočev mladine, ki hoče sedaj po kon¬
čani oboroženi borbi proti fašizmu sodelovati pri dokončnem uničenju fa¬
šizma in ustvarjanja miru v svetu, kar je tudi cilj zedinjenih narodov
in so ga jasno izrazili na konferenci v Jalti. Tega in tudi naslednjih .
pojasnil pa major ni hotel več poslušati in je dejal članom uredništva, dr
lahko odidejo.

Naslednji dan, dne 13. julija, so trije člani uredništva lista
šli k podpolkovniku, ki je šef PWB, da dobijo točna pojasnila. PodpolkovnJ j
jih ni hotel sprejeti, Preko tajnice se je informiral, kdo hoče govoriti
z njim in radi česa, Nato je dal poklicati majorja, s katerim je govoril
nekaj časa, nato je major sprejel člane uredništva in jim je v začetku
govora dejal: "Jaz sem oficir angleške vojske, ki je najmočnejša na svetu
Ko sem jaz že dejal in odločil, Vi ne bi smeli iti k podpolkovniku, da

to še z njim razpravljate." Odgovorili so mn, da so šli k podpolkovniku

zato p-da dobijo od njega točna pojasnila, ki jim jih on '(major) ni hotel
dati. Ta pojasnila pa hočejo zato, da se lahko objasiii vsej mladini, ki
bo hotela imeti ta pojasnila. Po njihovem mnenju bi v demokratične^ re¬
žimu tako pomembni protifašistični organizaciji moralo biti dovoljeno,
da sna o J  zahtevati pojasnila in sme o tem razpravljati. Oni hočejo

rn r .;'u. - " ; ■ a; tl glrC „• dovoljenja za list, ker je protifašistična

mladina u; ^c, ne žrtve v boju za skupni cilj zedinjenih narodov in se

za te skupne cilje bori in dela kot do sedaj. Major je dejal, da je on
dobil tak ukaz, da se list prepove, in da ne more reči, niti storiti
ničesar drugega. Resničnih vzrokov ne more povedat}.,da pa se je odločilo
tako, ker to zahteva dosedanji položaj v Trstu. Zavezniška vojaška ohlasi

- 5  **

poema tršato ljudstvo in ve, da se v Trsty. vsi MČejo baviti e politi :o.
dlani uredništva so odgovOirili, da se njim ne zdi mogoče, da bi p.'ve zn j C:
vojaška oblast podpirala tiste ljudi v •‘•rstu, ki ao obdržali isto menta¬
liteto kot je vladale prej pod fašizmom, in da ob enem prepovedujejo pro¬
tifašistični mladini, ki je toliko žrtvovala .zn izdajanje njenega lista.
lH&jor je v odgovoru rekel; "Ne vzemite tega kar vam pravim, kot da ja«
hstopam kot diktator* Mi amo proti diktaturi* Toda je še več diktatorjev
in mi jih dobro poznamo." Proti koncu razgovora se je majer znašel v za¬
dregi, ko je videl odločnost tov-arižev in slišal njihove razloge, ter je
dejal, da as bo vprašanje lista začelo razpravljati zopet čez 1 teden
ter bo potem mogoče izdati dovoljenje. Člani uredništva lista so zahte¬
vali, da se sedaj da vsaj začasno dovoljenje za naslednjo številko, ki je
še pripravljena za tisk, toda major ni hotel o tem ničesar slišati.*"

TEI PISMA IZ LJUBLJANE .

I. "Zahvali BOga, da si odšla"!

TI zahvali samo dobrega Boga, da si odšla! Miting' na
miting, vsako nedeljo kak kongres. Mi pa čakamo in trpimo kot duše v vicah
In molimo! Da. bi ti videla Marijo Brarijansko, kako je oblegana! Bog se
naa usmili!

Ti poznaš Brezarjev brezen.ta je poln šrtev. Voda zastruplje¬
na, ki tam notri izvira (Brgamoš).Strašno! Ampak moramo biti samo tiho,
tiho. Usoda domobranskih ranjencev je bila dolgo neznana. Zdaj pa pri¬
haja vse na dan. 14 dni so bili v zavodu sv. Stanislava brez oskrbe, brez
prevezovanja ran, brez vode. Nato so jih vse onemogle neke noči prepelja¬
li do brezna in strojnice so .pele dolgo* dolgo.., Prvi transport domo¬
brancev,' ki je prišel na Gorenjsko,so odpeljali v Kočevski rog. neznano
kara, Ko so jih pa vodili skozi Kranj in St. Vid, je ljudstvo pljuvalo na¬
nje, vpilo, zmerjalo, partizani jih tepli do krvi. Mii so grozni prizor. !
Isto se je godilo tudi civilistom. Pobrali so jim zlatnino in obleko, po¬
tom jih pa stradali v St. Vidu nad 1 mesec in jih zasliševali. Kdor je¬
le malo očrnjen od domačih terencev ( sedaj se imenuje to kvart ) gre
na sodnijo. Obsodili so tudi operne pevke in dramske igralce na prisilno
delo v'rudnikih v Kočevju zaradi tega, ker so sodelovali na Balantičevem
večeru.

1 !

12. Kdor kaj ima,bo vse izguihil."

" ►...Partizani so. izpustili veliko domobrancev iz zaporov
in jih. pustili na dopust. Na Dolenjski cesti je bilaizv>ljena v odbor OF
Megušar Mica, vidna pri tej organizacija sta Pdkovec Stefan in Pepe, na¬
dalje Zaplatin in Primc. Lubšetu so vzeli hišo, Remo Oskar zaprt in
vse zaplenjeno, Re^rju vzeli, kar je kupil od Emone. Bavs tudi zaprt -
Jelačin Joško bo v teh dneh pred sodiščem, - skratka vsak, ki kaj ima
bo izgubil vse..."

III. Samomori OF-arsklh sodnikov.

' Na OtfZD ja višajoči komisar Vilfan Ernest, Gospodje 30  razo--
čarani, ker vladajo "mulci in ženščine"* Manjka jih 43 bivših. Koder za¬
prt. Tudi Baš Joše je v zaporu, Na Pokojninskem zavodu je komisar Hartman
Lojze, na magistratu Gašperšič, čevljar Krese pa njegov pomočnik. Tako
Izg leda tudi drugod. V Ljubljani prooesi na debelo. Sodnik Do3tal Samo
in še neki drugi ( ©ba OF )i sta se ustrelila, ker nista več vzdršala.
Advokat Petrovič in Zdenka Brejčeva nočeta več prevzemati zagovorništva
( oficielnega ). Trgovine prazne, v lzlošbah propagandne slike. Teror,
aretaoije itd. Hrana: moke več, drugega malo. Draginja velika. 1 leg
sladkorja na črni borzi 450.- din t.j. 1.$00.-Lir, denarja malo. Zadnjo
nedeljo volitve v rajonske odbore. Vsak volivec dobil listek, na njem
njegova številka iz volilnega imenika. Na listi tri skupine t za tri
razne odbore) kandidatov. Vsi seveda postavljeni od OF. Dolžnost volil-
ca, da izbere izmed štirih - dva kandidata, izmed devetih sedem in izmed
sedmih šest kandidatov. Kdor ni prišel volit, so ga prišli proti večeru
iskat.

Ljubljana, da,vsa Slovenija je komunizma ozdravljena. Samo po¬
magati el sedaj ne moremo. Vsi nestrpno pričakujemo rešitve. Molimo mnogo.

4

tjiidje iščejo pomoči na angleške© ko^sulatu, Intervencij© so uspešhe,

če le kdo more*

Življenje v Ljubljani je neznosno, ljudje že vedno beže,

f vv *!; 1  *v*< ' >/ ^xio zopet  BAZvusiL v $m£sTUO t ’*' *

Vi'!,.,:.

Slno6i je poročal londonski radio, da je na Titov predlog
jugoslovanska vlada razglasila amnestijo za;

četnike in njihove ofioirje, za one,ki s© se udeleževali Mi¬
ha jlovičevega gibanja, ter aa domobrance in oficirje« Amnestija pa se
ne nanaša na* 1./ narodne izdajalce, 2./ ustaše, %/ Ijotičevce, 4*/
fašiste, 5./ Gestapovce in kulturbundovce«

Pozndao to Titovo š l i. c "' o,,::udnostf Po Sloveniji je vse polno
grobov, v katerih počivajo naši ljudje, ki imajo še v grobu v žepih po¬
trdila, podpisaha od komunističnih oblastnikov in potrjena z žigom s
petero krako zvezdLo, da so - pomiloščeni.

Tito morda upa na to vabo ujeti naše fantš in može, ki se
skrivajo, oziroma zvabiti nazaj nekaj beguncev. Saj se tako lepo sliši;

" domobranci porailoščenil" Toda skrivači in begunpi poznamo Titovo zvi¬
jačnost. Saj ni treba, da sprejme domobranca, ki se vrne iz gozda,kot
domobranca. lahko je tudi le " narodni izdajalec ”, oziroma " Ljotičevec,
"fašist”, "Gestapovec” itd. Tito ne bo požrl svoje besede, 6e"narodnega
izdajalca" ustreli ali obesi.

Titova amnestija je znak njegove slabosti.odpor proti njemu,
ki se kaže doma V vojaškem odporu, zunaj pa v visokem številu beguncev,
je dokaz, da njegova vladavina ni demokratična. Da bi svojo sramoto
vsaj malo zabrisal, je razglasil - gotovo na zahtevo zapadnih zaveznikov
P9 mnogih prejšnjih to svojo najnovejšo " amnestijo".

V TRSTU se je te dni pripetilo
sledeče: OZNA,t. j. Titova tajna
policija, je odpeljala iz njgovega
stanovanja Glavača. Iz pred hiše
kjer so imeli tajne zapore v Trstu
( v bližini sv. Ivana), jim je ušel.
Streljali in ga ranili, ^ešili so
ga Angleži. Ti potem obkolili in
preiskali hišo. Dobili še nekega
elana OZNE, prostor, kjer je bila
ječa, ter skladišče orožja.

ZAMENJAVA DIR. V  Italiji bodo
v jeseni (oktober, november) za¬
menjali dosedanje lire za nove.Men¬
jali bodo 100 za 100, odtegnili pa
baje 10^ in izplačali ta odtegljaj
z državnim posojilom. A

USTRELJENI SO; na^oroč. Šuš¬
teršič Ivan,poveljnik 35.čete,por.
Brulc Alojzij ter por, Beranek Jože,
ZAPRTA STA TUDI: St. Jernejski
župnik Duhovnik in kaplan Mohar,
KURATA KUNSTLJA FRANCETA so
komunisti strašno mučili ( meso
trgali z žlvega)in usmrtili,

NA DOLENJSKO so spravili ko¬
munisti veliko vojaštva, da lovi
skrivače. Baje so jih že precej po¬
lovili .

ŠKOF DR.ROŽMAN V KRKI. Prevzv.
g. škof dr. u regorij Rožman je te
dni odpotoval v Krko in se nastanil
v tamosnjem samostanu. Tako ima
priložnost, da vsak dan moli na
grobu sv. Eme za slovenski narod.

POPRAVIt V članku"Italij a-Tit o

Sovjeti", "Domači Glasovi" št,12,
se mora pristavek v zadnjem odstav¬
ku glasiti; "Ne želimo in ne name¬
ravamo vreči Italije v objem Rusije,
in ne " Makijem,"

ŠKOFJELOŠKA MLADINA JE PRIDNA.
"lep"vzgled vsej mladini je mladina
iz Škofje Loke, ki je zbrala za
bosansko mladino, ki je v tej vojni
toliko žrtvovala, 833 kom. raznega
perila, 67 parov čevljev in 210 kom
razne posode. Za naše bolnice so pa
nabrali zadnji čas 440 kg borovnio."
(Mladina, 19.VII.1945, str.3.)

TUDI LJUBLJANČANKE SO PRIDNE.

" V Ljubljani je organiziranih v
PFŽZ približno 6.000 žena,, ki so \)
poleg dela v političnem in organi¬
zacij skemPSg&dd storile tudi na pol¬
ju socialnega skrbstva. Od osvobo¬
ditve pa do danes so zbrale
1,045.742 lir. V času kongresa je
ljubljanska organizacija PFŽZ pri¬
pravila prenočišča za 5.000 odpo¬
slank in uredila 13  kuhinj, v kate¬
rih so delale članice. V dneh kon¬
gresa je bilo razdeljenih 15.000
obedov in 10,000 večerij. Po eksplo¬
ziji na ljubljanskem kolodvoru so
nudile pomoč v 400 primerih. Na #e -
žici perejo članice PF2Z perilo za
3.000 vojakov.

VSPITTALU so 26. julija blago¬
slovili sliko Brežijanske Marije,
ki jo je po podobici z begunskimi
sredstvi izdelal begunec g.Kramolc,