16. JAN. 1971. LETO X Št. 2. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Marjan Vrabec novi sekretar aktiva ZK ZP .V ponedeljek, 11. t. m. so se sestali sekretarji osnovnih organizacij ZK naših delovnih organizacij, da bi izvolili novega sekretarja aktiva ZK ZP, kar je dosedanji sekretar dipl. ing. Tone Ne-dog odšel iz podjetja na novo službeno mesto. Najprej je zbranim sekretarjem spregovoril generalni direktor Vladimir Logar o tem, kako je poteklo minulo poslovno leto, potem pa o perspektivi združenega podjetja Iskra v letošnjem in naslednjih letih. V nadaljevanju seje je dosedanji sekretar aktiva ZK ZP predlagal - za novega sekretarja Marjana Vrabca, sekretarja tovarne instrumentov v Otočah. Sekretarji so se s predlogom strinjali in se odločili za javno glasovanje. Marjan Vrabec je bil soglasno izvoljen. V nadaljevanju sestanka je tajnik družbeno-političnih organizacij ZP Janez Šilc izrazil zahvalo ing. Tonetu Ne-dogu za dolgoletno opravljanje odgovornih funkcij v delavskem samoupravljanju in družbeno-političnih organizacijah ZP. V priznanje mu je izročil knjige Toneta Svetine »Ukana«. V razpravi so se ing. Nedogu nadalje zahvalili za požrtvovalno sodelovanje še predsednik sindikalnega odbora Jože čebela in predsednik komisije ZB ZP Franc Hutter, ki sta hkrati izrazila upanje, da bo organizacijo, oz. aktiv ZK ZP prav tako uspešno vodil tudi novi sekretar Marjan Vrabec. Novo izvoljeni sekretar aktiva ZK ZP Marjan Vrabec se je nato zahvalil za izkazano zaupanje in dejal, da bo na osnovi resolucije družbeno - političnih organizacij ZP in v najtesnejšem sodelovanju z vsemi političnimi organizacijami svojo odgovorno funkcijo skušal čim bolje opravljati. Tovarna za elektroniko in avtomatiko na Pržanu odeta v bogato snežno odejo bo 22. januarja letos praznovala dvajsetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti dobršen del današnje številke našega glasila posvečamo temu pomembnemu jubileju delovnega kolektiva »Avtomatika« Ocena 10-mesečnega poslovanja tovarne elementov za elektroniko Proizvodnja Rezultati proizvodnje v 10 mesecih in ocena planirane proizvodnje do konca leta nam kažejo, da bomo v letošnjem letu od postavljenega letnega plana uspeli realizirati Se--77 %, kar predstavlja-v brutto vrednosti 181 milijonov N din. Samo ta primerjava s planom pa za oceno poslovanja ni zadostna, zato še poglejmo, kakšno je bilo povečanje fizičnega obsega proizvodnje po grupah proizvodov v primerjavi z lanskim letom. v brutto vrednosti Pet let laboratorija izdajo atestov RSO Te dni poteka 5 let, odkar je bil objavljen v Jugoslaviji Temeljni zakon (Ur. 1. SFRJ št. 14/65 o obvezni kontroli RFM (radiofrekvenčn _> motnje). Tega je dopolnila posebna odredba o obveznem označevanju električnih izdelkov z znakom RSO, ki daje jamstvo, da je naprava ustrezno opremljena z elementi proti RFM. Ker se je naš Zavod za avtomatizacijo že takoj v začetku spoprijel s problemi te vrste je prav, da v kratkih obrisih pogledamo kaj je bilo storjenega v tem času pri nas. Zavedajoč se važnosti problema o ugotavljanju RFM smo se takoj v začetku pred 5 leti lotili sistematskega proučevanja mednarodnih in JUS predpisov, da smo lahko organizirali kontrolni merilni center za motnje, ki naj bi omogočal meritve vseh vrst motenj in bil osnova izdajanju uradnih atestov RSO zahtevanih po zakonu. To naj bi tudi omogočilo za domače proizvode Iskra čimprejšnjo ureditev prizadetih proizvodov v smislu zakona. Kot prvi smo lahko prevzeli tudi testiranje vseh vzorcev za vso Slovenijo, in v tem smislu dobili tudi registracijo za izdajo RSO atestov. Za informiranje čim širših strokovnih krogov v domačem podjetju in za tuje interesente smo takoj v prvih letih kontrole organizirali dva seminarja o RFM. Z informiranjem smo nadaljevali v strokovnem in dnevnem časopisju kakor tudi v časopisu »Iskra«. Skupno s programskim odd. RTV Ljubljana smo posredovali dve splošno informativni oddaji na televiziji po 20 min. V vseh 5 letih smo aktivno so- delovali z mednarodnim odborom CISPR za usklajevanje predlogov in predpisov o RFM v Jugoslaviji in v svetu. Vse to je pripomoglo, da smo v tem času lahko uspešno kontrolirali motnje po enotnem načinu in predpisih. V ta namen smo organizirali lansko leto v Ljubljani na našo pobudo vsejugoslovanski simpozij o RFM, kjer je sodelovalo okrog 90 udeležencev iz vseh panog elektronike in inšpekcijskih služb iz vse Jugoslavije, kjer smo se dokončno domenili za enotno delo za merilno in inšpekcijsko službo RFM v Jugoslaviji in s tem vsestransko afirmirali naš laboratorij RFM. Ob tem petletnem delu je zanimivo pregledati še nekaj številk. V RFM centru pri ZZA v Ljubljani smo izdali (Dalje na 2. strani) milij. N din o\ 2 'ZZ >—< TO C0 rS C4 M Real. I.-X. 1970 O r- On TO • = 3 - Indeks R-70 R-70 TO r- uX O ¿4 R-69 P-70 Magneti 6,7 7,0 7,1 8,4 126 120 Žarnice 12,1 12,6 11,3 13,7 114 109 Feriti 9,8 13,9 9,9 11,5 117 83 Potenciometri Keramika za 10,6 22,9 14,7 18,4 173 80 upore 6,2 9,4 8,2 9,6 154 102 Upori Keramika za ker. 56,5 123,3 74,0 78,5 139 64 kondenzatorje Ker. 3,5 6,2 3,5 3,8 110 61 kondenzatorji 37,7 39,9 31,4 37,5 100 94 Tovarna skupaj 143,1 235,2 160,1 181.4 127 77 Vzrokov, da tovarna ne bo realizirala postavljenega plana, je veliko. Omenimo naj le glavne izmed njih. — Obrata Žarnice in Magneti, ki imata največji delež uvoznega materiala, sta najbolj neposredno občutila pomanjkanje likvidnih sredstev, ki je onemogočalo redno plačilo carine za že uvožen material. — Zmanjšanje naročil na domačem trgu in preusmeri- tev asortimana na izvoz je prizadelo obrat Keramičnih kondenzatorjev in obrat Feri-tov za proizvodnjo polizdelkov. — Uvajanje rekonstrukcije, nova delovna sila v 4. izmeni in tehnološke težave so bile vzrok za neredno in z reklamacijami spremljano dobavo uporov v 1. polletju. — Stagnacija v potrošnji (Dalje na 7. strani) OBVESTILO Obveščamo vse interesente, da bo počitniški dom na Bledu odprt za zimske počitnice od 20. L do 5. 2. 1971. Cena dnevnega pensiona 38 N din, če je bivanje daljše od 3 dni. Vse rezervacije in Lnfomacije sprejemamo na telefonsko št. 064 — 77-327 počitniški dom Iskra Bled. Se priporočamo! UPRAVA PS ,v.w.. v;.;, ,,,*■• • - ISKRA -ZAVOO 1A AV TO WAT U ACl JO INSTITUTE fOH AUTOMATION Senior iA meritve in tavj:i»*lo ß«*ji.u<.-n.»nt ft UU5UANA .>:*< Quality - V : I ■Ri v Measurements ; -- I JUKI. JANA ATEST * » Elektromehanika« Kranj Uspešna proizvodnja v letu 1970 Ï - O RAOIOFRFKVENČNIH MOTNJAH (RFM) CERTIFICATE Ofi RADIO-FREQUENCY INTERFERENCE (RF)) Št / N» : /hli???... ' : ; \ ' ■ ■ ! PuMfoCt: udelov«: ^0 Year ni nuke; . :i'; : ie?s*K.;iI;A^. Mruixi__________.... l i . . .. .. [ I* ......TUXJ.................... p: Ty<;e ■ Proiivai.it»>:: - -***«• Manufacture?: p-Têtu»«*? ?9tk*thi: *2. -%. r»il ¿uuvexa»iv:i..i&.tùr* ......... Teckmcaf Drta: i?V' V.r.t., ; tiiAXXil Hi*................. ........... - ■ ..... .Etemei.l» prot. RfM šfodaUl: b ¿¿¿-«rut IftV j . ... _______ ... ............ ............... - ... Slopnja Rf-'M. Dotjr»« at RH : Frek.pod».: freqk rii^gr. -i IZDELCK USTREZA PREDPISOM/STANDARDU THE PRODUCT COMPLIES WITH SPECIFICATION/ST ANDARD; ...■' .A'il >T ’•'■■ !f I ¿¡K'.-m ,> l-ji,; i jh;:<-■ : yr..-.»: In | ; ,u. M;-;. .:v ■ .7, 1 ; it:,. :v.; ' *«“ «•! i ■■;■ .vn f vaiii.i s;L.T!>:;;a: ' ’ X<0*. I r«a>: Letni plan je bil presežen Letni plan smo izpolnili že z novembrom, zato smo decembra delali brez psihične obremenitve za dosego letnega plana. Mesečni plan za december je bil presežen s 7 odstotki, plan za leto 1970 pa za neikaj več kot tri milijarde oziroma za 9,8%. PROIZVODNJA V LETU 1970 DE Izvrš. % Januar 110,5 Februar 114,8 Marec 110,8 April 110,2 Maj 106,4 Junij 107,4 Julij 112,4 Avgust 100,9 September 112,4 Oktober 119,7 November 106,1 fit December 107,0 Skupaj 109,8 Takole na primer je videti atest RFM za električni ročni Poprečna dnevna proizved- vrtalni stroj nja v decembru je bila Pet let laboratorija (Nadaljevanje s 1. strani) v tem času 759 RSO atestov (v zadnjem letu 260). Izvedenih pa je bilo 1100 kompletnih meritev RFM na najrazličnejših vzorcih. Od vseh poslanih vzorcev na testiranje je bilo zavrnjenih kot neustreznih 144 (19 odstotkov). Prav na toliko primerili smo izvedli odpravo RFM, s čemer je bilo možno Iskrinim tovarnam plasirati pomembne količine elementov zoper RFM. Zanimiv je tudi podatek, koliko je bilo izdanih atestov za domače proizvode in koliko za tuje. Od vseh atestov je bilo izdan in domačim proizvodom le 28 % atestov. Največ atestov je bilo izdano za gospodinjske aparate (50 ’/o), potem za orodne stroje (17 odstotkov), avtomobile (12%), radijske in TV sprejemnike (9%). Vsi ti podatki veljajo za nove proizvode. Lahko trdi- mo, da je sedaj v prodaji kontrolirano glede RFM blizu 90% vseh novih elektrotehniških artiklov, ki so na tržišču, ostali pa so zaradi nevednosti ali pa drugih vzrokov izostali kontroli. Naša služba kontrole RFM je tako postala nekaj nepogrešljivega, kar je tud: razvidno iz zgoraj navedenih številk. Jože GAJŠEK, dipl. ing. ISKRA — ZZA ZZA: Merilno mesto za RFM v oklopljeni kabini za 9,8 % visoka, saj smo samo v oktobru dosegli še višjo dnevno proizvodnjo. Poprečna dnevna proizvodnja v letu 1970 je bila za 25,6 % višja kot v letu 1969. PROIZVODNJA V DECEMBRU DE Izvrš. % Rotacijski stroji 105,5 Kinoakustika 100,3 Produkcija 150,9 Elektromeh. izd. 108,2 Električni števci 104,0 Stikala 107,5 Telefonija 106,7 Merilne naprave 128,5 Mehanizmi 94,6 Orodjarna 97,7 Vzdrževanje 110,8 Skupaj 107,0 DE Rotacijski stroji je plan za december izpolnila s 105,5%. Izdelala je več VS 110 in VS 208 kot je bilo planirano ter rezervnih delov, dočim so pri ostalih izdelkih ostali močno pod planom. DE KINOAKUSTIKA je plan za december izpolnila. Poleg nekaterih električnih elementov jim je primanjkovalo kovinskih omaric za zvočnike in kovinskega orodja za mešalne mize. DE ŠTEVCI je decembra izdelala 4 % več kot je bila njihova zadolžitev. DE STIKALA je proizvodnjo v decembru izdelala brez večjih težav, ker so v glavnem kompletirali nedovršeno proizvodnjo. DE TELEFONIJA je mesečni plan presegla. V začetku meseca 'je imela težave s koordinatnimi stikainiki in oglenim zdrobom. Ostale težave pa so v veliki meri domačega izvora, predvsem pomanjkanje orodja oziroma nepravočasno popravljena orodja. DE MERILNE NAPRAVE je decembrsko zadolžitev močno presegla, toda pri letni zadolžitvi je ostala nekoliko pod pla- nom. To je tudi opravičljivo, ker je interno zadolžitev močno presegla. DE MEHA- ; NIZMI mesečnega plana za december zaradi težav ni izpolnila. DVANAJSTMESEČNA PROIZVODNJA Izvrš. DE Rotacijski stroji 122,6 Kinoakustika 118,7 Produkcija 234,3 Elektromeh. izd. 132,1 Električni števci 106,0 Stikala 102,6 Telefonija 105,8 Merilne naprave 98,9 Mehanizmi 107,9 Orodjarna 119,5 Vzdrževanje 119,4 Skupaj 109,8 Največ je plan presegla DE Rotacijski stroji, , vsi ostali obrati pa se gibljejo nekako v istih okvirih preseganja, kar da realno sliko glede na prekoračen plan tovarne. PRIMERJAVA DVANAJSTMESEČNE PROIZVODNJE (1969-1970) Izvrš. DE % Rotacijski stroji 140,8 Kinoakustika 105,2 Produkcija 77,3 Elektromeh. izd. 114,0 Električni števci 97,6 Stikala 109,8 Telefonija 135,7 Merilne naprave 98,7 Mehanizmi 138,9 Orodjarna 83,2 Vzdrževanje 97,3 Druge storitve 78,4 Skupaj 117,1 Leto 1970 je tovarna zaklju čila zelo uspešno, saj je bilo proizvedenega več kot smo v začetku pričakovali. Pred nami je sedaj zadolžitev za leto 1971, ki bo glede na stabilizacijske ukrepe v naši družbi terjala od nas dodatne napore, predvsem pa dosledno izpolnjevanje nalog. ISKRA — TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV KRANJ razpisuje prosto vodilno delovno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA ki bo vodil razvojno dejavnost. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da je diplomirani inženir elektrotehnike, ki ima 12 let delovnih izkušenj na področju razvojne dejavnosti, — da aktivno obvlada 1 svetovni jezik. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do 30. januarja 1971 na naslov: ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, odbor za kadrovske zadeve, Kranj, Savska loka 4. Dvajset let tovarne »Avtomatika« _____._ . -------->■ ■ — Misli direktorja tovarne »Avtomatika« ob jubileju ZK je imela pri svojem delu močno oporo v sindikalni organizaciji in ZB Tovarna »Avtomatika« praznuje 20-letnico obstoja kot član ZP ISKRA KRANJ, re-nomiranega in svetovno znanega koncerna. Tovarna je svojo dejavnost v preteklosti usmerjala predvsem na področja elektronike in elementov za elektroniko. Obrati in tovarne današnjega ljubljanskega bazena in dolenjske regije so plod intenzivnega začetnega vlaganja in politike takratnega podjetja »Telekomunikacije«. Mogoče danes prelahko gledamo na pretečena leta in jih zaključujemo z nekaj stavki skromne pohvale. Sigurno je, da je to ne majhno dobo preživljalo podjetje z vsemi tistimi znanimi posledicami borbe, borbe za tržni obstoj, borbe za elektroniko, s posledicami, ki jih lahko s ponosom imenujemo delovne izkušnje in sposobnost do življenja. »Telekomunikacije« žiive danes v »Avtomatiki« naprej. Napori zadnjih petih let odločno kažejo njeno notranjo moč in sposobnost prilagajanja razmeram, ki niso stabilne niti v jugoslovanskem in niti v internem iskrinem poslovanju. Program tovarne »Avtomatike« ni definiran niti podprt s programskimi načeli ZP, še manj pa določen z akcijskim programom poslovnega odbora. Tu smo še vedno navezani sami na svoje lastne sile, ki so za tak ob- Proces ustvarjanja in razvijanja samoupravnih družbenih odnosov v podjetju se se je začel maja 1951. leta, ko je bil v podjetju »Telekomunikacije« izvoljen prvi delavski svet. V dosedanjem razvoju smo uspeli ustvariti začetno osnovo in odpreti proces nadaljnjega razvoja tega, povsem novega pojava. Ostaja nam dolžnost, da bi samoupravljanje dvignili na raven, ko bo v celoti služilo nam samim — našim delovnim ljudem. Vsekakor pa drži, da je naša delovna organizacija s svojimi napori in prizadevanji doprinesla in še doprinaša, da bi bili naši skupni koraki kar najbolj zanesljivi in usmerjeni k jasno določeni perspektivi. Ce upoštevamo družbene okvire in pogoje, v katerih je nastala in se razvijala delovna organizacija »Telekomunikacije«, sedaj »ISKRA—Avtomatika«, lahko ugotovimo. seg posla večkrat premajhne in slabo dimenzionirane. Računamo na ostale službe, ki so raztresene v upravni in komercialni organizaciji nar šega koncerna, vendar so tudi te večkrat nemočne, ker sploh niso organizirane za tak dvojni način dela. Zato računamo na pomoč vsakogar, ki je tovarni »Avtomatika« pripravljen pomagati, ne samo z nasveti in deklaracijami, spodbudnimi pismi ali agitacijami na sestankih, temveč s konkretnimi finančnimi akcijami. Trdno povezovanje z našo prodajno hišo Iskra-Com-merce za prihodnje obdobje petih let, je naša perspektiva, ki nam bo omogočila še večjo proizvodnjo kvalitetnih izdelkov. Iskra Commerce je namreč tisti, ki želi prevzeti garancijo za naš proizvodni program. Ta program ni majhen, saj obsega vsa področja širokopotrošne zabavne elektronike, televizije, radijske tehnike, stereo akustičnih naprav, brivnike — do izdelkov polprofesionalne tehnike TT in elementov t. j. elektrolitskih kondenzatorjev v najširšem pomenu te besede. Pozdravljamo idejo, da je komercialna organizacija našega koncerna tista, ki garantira ta program, kajti samo tako lahko računamo in ne samo upamo, da bo celoten program tudi uspešno prodan. Pri tem pa težave, ki so že in bodo še nastopale, ne smejo motiti oz. ogrožati da je bila dvajsetletna razvojna doba še kar uspešna. In to kljub dejstvu, da so se na tej relativno dolgi poti pojavljale zelo različne težave in problemi, ki so jih najpogosteje reševali vsi člani kolektiva, z mnogimi napori in sa-mopremagovanjem. Dosedanji rezultati poslovanja podjetja, enotnost kolektiva in družbeno-političnih organizacij, sedanja stopnja razvoja samoupravnih odnosov in možnosti prihodnjega razvoja tovarne so zagotovilo nadaljnje krepitve samoupravnih odnosov in uresničevanja predvidenega razvoja. Pri realizaciji predvidenega razvoja, kakor tudi pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov se tovarna opira predvsem na lastne sile in možnosti. Takšna je bila praksa v preteklosti in bo najbrže tudi v bodoče. Franc Siissinger Predsednik DS Direktor tovarne »Avtomatika« — Andrej Pardubsky, dipl. inž. celotnega programa, ki ga tovarna želi obdržati in ga razvijati naprej. Do danes kažejo rezultati poslovanja razveseljivo pozitivno sliko, kljub temu pa prej omenjenega programa ne bomo mogli sami v celoti ekonomično realizirati. Tu računamo na pomoč združenega podjetja, ki ima danes priložnost in dolžnost, da podpre naše zahteve po novih investicijah in kreditih. Na teh konkretnih primerih, ki čakajo danes rešitve v bankah, naj uprava realizira svoje obljube. S svojimi močmi vlagamo vse napore v izgradnjo novega strojnega parka, v spremembe v tehnologiji, ki so nujna posledica procesa racionalizacije. Z lastnimi silami si kolektiv tovarne »Avtomatike« gradi zaokroženo delovno celoto na področju Pržana, kjer so mu postali dosedanji delovni prostori že pretesni. To je doprinos k naporom Iskre, ki želi koncentrirati svoje proizvodne kapacitete na področju šiške. To je ponoven dokaz življenjske sile kolektiva, ki za svojo 20-obletnico in bodočnost želi samo življenjski obstoj v veliki družini Iskre. PROGRAM PROSLAVE 20. LETNICE TOVARNE »AVTOMATIKA« 22. januarja ob 15.30: v Operi v Ljubljani: slavnostni del ob 14. uri: »Gorenjski slavček« ob 18.30: zakuska v spodnjih prostorih hotela »Union« V življenju je 20 let kratka doba. 20 let delovanja neke organizacije delovne ali druž-beno-politične pa se zvrsti vrsta dogodkov in sprememb, ki vplivajo na naš napredek in nas vodijo do cilja, do vse višje ravni naše demokratične samoupravne družbe. In danes, ko proslavljamo 20-letnico naše delovne organizacije, ne moremo obiti dejstva, da je osnovna organizacija Zveze komunistov odigravala važno vlogo pri razvoju, delovanju in napredku naše tovarne. Zveza komunistov kot gonilna sila naše socialistične revolucije, ki je v 50 letih svojega obstoja v popolni meri opravičila zaupanje širokih ljud-skrh množic, je tudi bila prisotna vsem dogodkom v naši tovarni. Tako je tudi po času, ko je delavstvo prevzelo tovarne v svoje upravljanje stremela in delovala na tem, da se bo ta velika pridobitev našega delovnega ljudstva vedno bolj krepila in razvijala in, da bo delavstvo samo, v polni meri uživalo sadove svojega dela. Zato je Zveza komunistov, ki je v svoje vrste sprejemala najboljše in delu najbolj predane tovariše, bila šola za bodoče upravljalce in voditelje dela. To nam pričajo seminarji, večerne upravno-politične šole, razprave in diskusije, v katerih so sa člani, ki jih je kadrovala Zveza komunistov, pridobivali znanje za svoje uspešno delo. Zveza komunistov je bila stalno v Mislim, da je ob 20-letni-ci obstoja naše tovarne in delavskega samoupravljanja potrebno spregovoriti nekaj besed o delu upravnega odbora v preteklih letih, ki za tovarno »Avtomatika« niso bila ravno rožnata. Mnogokrat so bile pred člane upravnega odbora postavljene težke naloge, ko je bilo potrebno sklepati o višini izplačanih osebnih dohodkov v letih, ki so bila najbolj črna. Zaradi splošnega pomanjkanja sredstev so bile presoje upravnega odbora zelo tehtne tudi pri potrditvah letnih planov investicij, itd. Mislim, da je potrebno dati vsem članom upravnih odborov v preteklih mandatnih dobah, ki so skupaj s strokovnimi službami pripeljali tovarno do današnjega stanja, do sanacije Avtomatike, vse priznanje. kontaktu z upravami tovarne in jih pri tem pravočasno opozarjala na pojave, ki bi lahko vplivali na notranja dogajanja in na razpoloženja zaposlenih. Na vseh ravneh se je ZK borila proti avtokratskim in birokratskim pojavom, kjer so se le-ti pojavljali. Tako je tudi Zveza komunistov nakazovala smer pri politiki dviga proizvodnje, delitvi dohodka in trdno vztrajala na tem, da ne bodo kršene težko pridobljene delavske pravice. Pri tem svojem delu je imela ZK močno oporo v sindikalni organizaciji in aktivu ZB NOV v tovarni. S tem je Zveza komunistov združevala vse napredne sile v tovarni. Bistveno za napredovanje tovarne je dosledno izpolnjevanje vseh nalog in sklepov. Sodelovanje med upravo in ZK je bilo na dovolj visoki ravni le, da je včasih bilo potrebno tudi ostrih borb mišljenj. Družbeno-politične organizacije se morajo boriti za vse delavske pravice, delovna pogoje, pravično delitev OD in gojitev tradicij in poglabljanje delavskega samoupravljanja. Potrebna je boljša informiranost kolektiva. članom kolektiva želimo delovno in eksistenčno varnost, in jim čestitamo k jubileju, članom ZK pa želimo še naprej trdnost in neizprosnost pri uveljavljanju vseh socialističnih načel in enotnosti pri dolu. Sekretariat OO ZK Pred težko odločitvijo je bil upravni odbor, ko je bila prekinjena kooperacija na področju TV sprejemnikov s tovarno »Rudi Cajavee«. Skupaj s strokovnimi službami se je upravni odbor leta 1969 odločil za finalizacijo TV sprejemnikov in tako je »Avtomatika« sedaj edini proizvajalec tega artikla zabavne elektronike v ZP Iskra Kranj. Ob zaključku naj omenim, da čaka člane upravnega od-dobi težka in zahtevna naloga zaradi sprejetih stabilizacijskih ukrepov, ki bodo močno vplivali na poslovanje tovarn tistih branž, s katero se ukvarja tudi »Avtomatika.« Zato bo morda prav od sklepov, ki jih bo sprejel upravni odbor odvisen pozitiven poslovni zaključek leta 1971 in r naslednjih letih. Ivcn Radanovič, dipl. inž. predsednik UO Dosedanji rezultati zagotovilo za krepitev samoupravnih odnosov Priznanje članom dosedanjih upravnih odborov Tudi proizvodnja gramofonov raznih izvedb se je v tovarni «Avtomatika« zelo razmahnila. Na sliki: delavke na montažnem traku gramofonov V letu 1958 je tovarna za elektroniko in avtomatiko začela proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Na sliki je prvi televizor, ki je tedaj »zagledal luč sveta« in kateremu so sledili tisočeri drugi, ki so po svoji kakovosti razveseljevali kupce Na prvomajski paradi leta 1961 so naša podjetja skušala kar najbolj očitno prikazati svojo dejavnost. Tudi ta slika je s te parade, na kateri je pržanska tovarna sodelovala dokaj obširno Dvajset Bet tovarne »Avtomatika« in Rast tovarne od 1950 - 1960 Delovni kolektiv tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu bo 22. januarja 1.1. praznoval 20-letnico svojega obstoja in 20-letnico delavskega samoupravljanja. V današnji številki smo v ta namen tovarni »Avtomatika« namenili skoraj polovico prostora v želji, da bi jubileju tovarne tudi naše uredništvo posvetilo večjo pozornost. V posebnem sestavku smo prav bežno preleteli zgodovino tovarne od nastanka do danes, direktorja tovarne dipl. inž. Andreja Pardubskega pa smo naprosili, da nam je nekaj povedal o perspektivi te tovarne združenega podjetja ISKRA. K slavnostni vsebini današnje številke pa naj prispevajo tudi misli predstavnikov družbeno-političnih organizacij tovarne, ki so še posebej izkazale v obdobju, ko je tovarna v svoji preteklosti preživljala najtežje dni. Po osvoboditvi je bil na pobudo tov. Borisa Kidriča ustanovljen v Ljubljani INSTITUT ZA ELEKTROZVE-ZE, katerega namen je bil razvijati in pripraviti vse tehnološke podatke za izdelavo posameznih električnih elementov, kakor tudi kompletnih aparatur, da bi z domačimi ljudmi in surovinami osvojili njihovo proizvodnjo tar tako osamosvojili državo od uvoza teh artiklov. Po nekaj letih intenzivnega dela v zelo skromnih razmerah je kolektivu uspelo pripraviti vse potrebne podatke za serijsko proizvodnjo nekaterih sestavnih delov (upori, kondenzatorji) in aparatur (aparature visokofrekvenčne telefonije). Ker tedaj v Jugoslaviji še ni obstajalo podjetje, ki bi lahko prevzelo te artikle v proizvodnjo, je Institut za elektrozveze v oktobru 1. 1950 ustanovil podjetje TELEKOMUNIKACIJE. Novo ustanovljenemu podjetju je Institut za začetek dal na razpolago skoraj polovico svojih ljudi in iz lastne skromne opreme nekaj strojev (večinoma iz reparacij) in instrumentov. V novo podjetje sta bila vključena tudi obrat Šentjernej, ki je izdeloval upore in obrat Semič s proizvodnjo kondenzatorjev ter stavba v Pržanu, ki je bila tedaj še v izgradnji. S postavitvijo proizvodnega programa in plana podjetja je bilo potrebno izpopolniti in izboljšati strojni park, opremiti delavnice in montažne oddelke z nujno potrebnim inventarjem, merilnim orodjem in pripravami, kar je zahtevalo mnogo truda in dela maloštevilnih strokovnih delavcev. Zaradi danih razmer je delo le počasi napredovalo. Delna preselitev centralnega obrata v sredini leta 1952 v nove prostore na Pržanu je pomenila za podjetje šele pravi začetek organizacije podjetja, postavitve razširjenega programa nadaljne gra- ditve in dovršitve že začetih del na objektih. S postopno dograditvijo stavbe na Pržanu so se selili tudi oddelki iz Linhartove ulice. S preselitvijo galvanike kot zadnjega oddelka v letu 1956 je bila izvršena dokončna koncentracija vseh oddelkov iz Linhartove ulice na Pržan. Med tem časom t. j. leta 1953 so odkupili delavnice za izdelavo skajl in eloksacijo ploščic od zasebnika, kar so vključili v tovarniške oddelke dne 1. 2. 1954 kot oddelek »Ježica«. Tudi v tem novo priključenem oddelku so bili potrebni veliki napori, da so prešli od obrtniškega načina izdelave na industrijsko proizvodnjo. Proizvodnja elementov, radijskih sprejemnikov in visokofrekvenčnih aparatur je z vsakim letom napredovala. Prav tako se je izpopolnjevala tudi organizacija tovarne. Oboje je imelo za posledico veliko pomanjkanje prostora, zato je takratna uprava tovarne sprejela ponudbo okraja Sežana, da prevzame podjetje »Telekomunikacije« v svojo last obstoječi objekt tovarne volnenih izdelkov (pletilstvo) in delno preseli montažo radijskih sprejemnikov. Prevzem so opravili sredi leta 1953. Montaža radij- skih sprejemnikov je začela; obratovati meseca novembra istega leta. V začetku so montirali v Sežani samo manjši t:p ra-; dijskega sprejemnika »Vesna«,-pozneje, z vzpostavitvijo dru--gega traku, leta 1956 se je-preselila še montaža srednjega sprejemnika »Savica«, leta- 1957 pa še navijalnica, medtem ko so 1. 1960 preselili v; ta obrat še montažo velikega^ tipa sprejemnika »Soča«. S tem je bil ta obrat specializiran za celotno proizvodnjo radijskih' sprejemnikov. Podobno je potekala tudi ustanovitev obrata elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu. Tudi tu je imel OLO Novo mesto prazno stavbo in velik presežek delovne sile. Oba ta faktorja je bilo možno izkoristiti s sodelovanjem podjetja »Tele komunikacije«, saj bi bilo sicer treba prenehati s proizvodnjo elektrolitov, če ne bi priskrbeli potrebnega prostora. Ker ni bilo denarnih sredstev za novo gradnjo, niti primernega prostora v Ljub ljani, je delavski svet sprejel sklep o preselitvi oddelka elektrolitov v Mokronog. S tem so zagotovili normalni razvoj temu oddelku, kakor tudi pomagali gospodarsko pasivnemu kraju. V letih 1957/58 je bila izvršena adaptacija prazne stavbe v Mokronogu. Dne 15. 8. 1958 so začeli seliti in že 1. 9. 1958 je stekla poizkusna proizvodnja v novih prostorih. Leta 1958 sta se ob referen dumu, ki naj bi določil bodoči organizacijski odnos TELE KOMUNIKACIJ in podjetja INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE (bivši Inštitut za elektrozveze) odvojila obrata v Semiču (kondenzatorji) in v Šentjerneju (upori in potenciometri) od Telekomunikacij in se pridružila Industriji za elektrozveze. J V letih 1957/58 so preuredili prazno stavbo v Mokronogu ir v njej razvilo specializirano proizvodnjo elektronskih kondenzatorjev delavskega samoupravljanja V teh letih se je vrednost izvršene blagovne proizvodnje gibala takole (po PLC): index porast v letu v 000 din v % 1951 8.951 1952 183.915 2.055 1953 539.211 293 1954 851.445 158 1955 1,080.658 127 1956 1 204.370 111 1957 1,342.322 111 1958 1,450.013 108 1959 2,006.364 138 1960 2,169.046 108 Po priključitvi tovarne »Te-ekomunikacije« k podjetju iskra so bile v 1. 1961 prelci ene v skupne službe: ko-nerciala, razvoj in ostale jlužbe Avtomatike, ki so bile 'ormirane v tovarni. V celoti ¡o prenesli razvojno službo ikupaj z opremo, ostale služ-3e pa delno. Neobdelan proizvodni pro-'ram tovarne kakor tudi »stalo v zvezi s perspektivo »varne je zahtevala inten-ivnost dela na tem pedroč-u. Pri reševanju tega proble-na je intenzivno sodelovala bdi uprava podjetja in skup-ic službe podjetja. Kot prvi proizvajalec tole-izijskih sprejemnikov v dravi so ždeli to proizvodnjo ezširiti, zato je tovarna tudi oi najboljši ponudnik sode->vala pri natečaju, ki ga je 1. 1962 razpisala Jugobanka a dodelitev deviz za televi-ijsko proizvodnjo. Pri tem atečaju pa »Avtomatika« žal i uspela, zato se je tovarna iašla v zelo težki situaciji, i jo je bilo potrebno v okvi-J svojih moči čimprej rešiti, a področju televizijske pro-vodnje so se povezali s »djetjem »Rudi Cajavec« v anja Luki in začeli sodelo-»ti kot kooperant na pod-Jčju televizijske proizvod-ie. To sodelovanje je traJo dalj časa, ni pa rodilo 'ičakovanih uspehov zaradi »manjkanja deviznih sred- Gomji pregled prikazuje približno tudi fizični obseg blagovne proizvodnje. Vrednost proizvodnje v letu 1958, oz. njen porast v primerjavi s prejšnjimi leti pravzaprav ni primerljiv, ker sta se, kot smo že navedli v tem letu odcepila od našega podjetja obrata Šentjernej in Semič, katerih vrednost blagovne proizvodnje je znašala 200 milijonov dinarjev. štev in tudi iz drugih vzrokov, kot so izkušnje na področju tovrstne proizvodnje ter kvalitete raznih izdelkov. V smislu specializacije proizvodnih enot v podjetju Iskra so v 1. 1964 prenesli v tovarno elektronskih naprav proizvodnjo telefonije. Seveda je biilo oddano proizvodnjo potrebno nadoknaditi z novo proizvodnjo. Segli so na področje elektroakustike (gramofoni) in pozneje začeli tudi sodelovanje z inozemsko firmo Braun na področju brivnikov. V 1. 1964 se je osamosvojila enota za proizvodnjo radijskih sprejemnikov v Sežani v samostojno tovarno v okviru podjetja Iskra, za kar je obrat, ki je štel prek 300 zaposlenih, s svojo specializirano zaključeno proizvodnjo imel vse pogoje. Kljub stalnim naporom tovarne in uprave podjetja Leto 1969 pomeni za tovarno leto ponovne postavitve na trdna tla. Četudi z velikimi težavami, je bil plan proizvodnje dosežen in presežen, s tem pa tudi ostala merila ekonomskih rezultatov (skladi; dobiček). Stabilizacija proizvodnje je zavrla veliko fluktuacijo delovne sile, po- Iskra, da se sanira stanje v tovarni »Avtomatika«, je to le delno uspelo. Tovarna je imela obveznosti iz naslova izgube, ki so jo pokrile ostale tovarne v Iskri. Potrebno je bilo ustvariti zadosti sredstev- za poravnavo rednih obveznosti in za vračilo posojil za kritje izgub. Napori kolektiva, da bi dokončno saniral položaj tovarne so bili usmerjeni tudi v zmanjšanje stroškov poslovanja. Zato je v 1. 1965 in 1967 prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, število zaposlenih se je kljub istim planskim . obveznostim zmanjšalo za prek 100 delavcev. Težak gospodarski položaj tovarne in v tej zvezi nizki osebni dohodki zaposlenih so negativno vplivali na kadrovsko in ostalo problematiko tovarne. Proizvodnja televizijskih sprejemnikov, kjer so delali kot kooperanti s tovarno »Rudi Cajavec« iz Banja Luke, gramofonska proizvodnja in proizvodnja brivnikov ter izdelava sestavnih delov za to proizvodnjo je zahtevala v večji meri uvoz reprodukcijskega materiala, kar pa je bslo vezano na pomanjkanje deviz. Splošni gospodarski položaj je v tem obdobju zahteval, da si sami zagotovijo devize za nabavo reprodukcijskega materiala, zato so bili prisiljeni iti v izvoz svojih proizvodov na zahodno tržišče, kar pa je uspelo kljub temu, da so se srečali s hudo konkurenco bolj razvitih in reno-miranih tujih firm. sebej še, ker so bili v tem letu zvišani osebni dohodki za 25 %, poleg tega pa je tovarna prešla na skrajšan delovni čas. Doseženi rezultati so kolektiv vzpodbudili v prizadevanjih, da doseže še boljše rezultate. Televizijska proizvodnja, ki je imela rojstvo prav v tem kolektivu, je bila opuščena aprila, ko so potekle pogodbe o kooperantskem poslu. S tem pa niso zamrle težnje po osvojitvi te proizvodnje v celoti, zato je s koncem leta stekla proizvodnja televizorjev, ki ima nedvomno velike zasluge, da je kolektiv povečal akumulativ-nost in rentabilnost. Občasne težave z obratnimi sredstvi so sicer onemogočale delo v proizvodnji, upamo pa, da so te težave prehodnega značaja ter, da bomo s pomočjo pogodbenih partnerjev pravočasno odstranili vse finančne težave. Pomembno za to obdobje je tudi dejstvo, da je kolektiv pokril vse izgube iz preteklih let ter poravnal obveznosti (Dalje na 6. strani) et* le« je tovarna za elektroniko in avtomatiko formirala drugi dislocirani in specializirani obrat v Višnji gori. 0bdobje1960-1968 Obdobje1968-’i970 Proizvodnja tovarne za elektroniko in avtomatiko je zahtevna, pomembno vlogo pa pri njej predstavlja tudi mehanska dejavnost. Posnetek kaže delavca pri delu na avtomatu Delovni kolektiv tovarne »Avtomatika« je zlasti v preteklih letih pogostokrat prednjačil v raznih prostovoljnih delovnih akcijah. Pričujoči posnetek je iz časa, ko so največ s prostovoljnim delom gradili svojo tovarniško menzo Tu je leta 1958 stekla zibelka proizvodnje televizijskih sprejemnikov, ki so brž osvojili trg in dokazali sposobnost te naše tovarne na dokaj zahtevnem področju Dvajset let tovarne »Avtomatika« i (Nadaljevanje s 5. strani) do kredi torjev — organizacij v ZP Iskra. Tudi v zadnjem poslovnem letu je imela televizijska proizvodnja velik vpliv na dosežene rezultate. Ponovne težave pri uvozu reprodukcijskega materiala in pomanjkanje obratnih sredstev, je vplivalo na to, da plana proizvodnje niso dosegli, čeprav so v osta-' lih panogah presegli pričakovanja. Ne glede na to pa so bila dosežena postavljena razmerja v planu ter predvidena sredstva za sklade in osebne dohodke. Menimo, da je bilo obdobje sanacije tovarne uspešno končano. Pokrili so vse izgube preteklih let ter odpisali vse nokurantne zaloge, kar skupaj znaša prek 8 milijonov7 din. Naslednja prizadevanja pa so usmerjena v na-daljni razvoj obstoječe proizvodnje. Investicijska vlaganja v razvoj in novo tehnologijo so bila prav iz navedenih razlogov začasno zavrta, v naslednjem obdobju pa so to primarne naloge tovarne. Številke zadnjih petih let Po plačani realizaciji Po fakturirani realizaciji Elementi 1965 1966 1967 1968 1969 1970 ocena 1971 plan Fakt. realiz. Terjat, do kup. Celotni doh. 52,551.370 7,763.718 44,787.652 65,899.718 11379.071 54320.647 55376.001 12,796.721 42379380 70,651.408 74,770.854 80,858.889 %,000.000 Ostanek doh. 1,120363 788.497 786.634 1,687.423 2,643.206 2,884.624 3,840.000 Osebni doh. 8372.100 9,771.843 8,256.939 11,531.289 14,023.741 15,029.494 18,000.000 Povpreč. št. zaposl. 595 870 728 738 762 835 845 Razmišljanje ob jubileju tovarne Ob velikem jubileju — 20 letnici obstoja tovarne »Avtomatike« v Pržanu, se marsikateri delavec oz. delavka v Avtomatiki, ki tu dela že več let, nekateri celo polnih 20 let v tej tovarni, sam pri sebi zamisli — mar je res, da je čas tako hitel? Hitro je minil čas od prvih pričetkokv tovarne, ko smo hodili še peš z vseh koncev Ljubljane oz. s trolejbusom, pa potem peš — do časa, ko smo kupili (s sa-moodpovedovanjem) lasten avtobus, nato še enega in do časa, ko smo s prostovoljnim delom zgradili menzo, pa vse do danes. V dvajsetih letih smo preživljali težke in lepe trenutke, ob poslovnih neuspehih in uspehih, tudi ob izplačevanju 80 % osebnih dohodkov, da bi tako sanirali razmere in pozabili na nesrečni AG-5, ki nam je blokiral 500 milijonov starih dinarjev prepotrebnih sredstev za obratovanje, ob nepremišljeni odločitvi repubilških organov in ZP, da je Pržan izgubil proizvodnjo televizorjev. Preživeli smo krizo za krizo, se odpovedovali marsičemu, ko so drugi kljub neuspešnem poslovanju poviševali osebne dohodke, mi pa bili na dnu lestvice v ZP, in v okviru občinske skupščine. Ob integraciji RIZ z ZP Iskra Kranj smo bili ponovno prizadeti, saj se je naš program v marsičem pokrival, pa skoraj dve leti te problematike ni nihče reševal. Rešitev je bila torej resnično samo v naših rokah in le od nas odvisna. Izdelali smo sanacijski program, iskali pota za poslov- na sodelovanja in kooperacije, da bi si tako ustvarili lastni program in preskrbeli članom kolektiva lepši kos kruha, boljšo perspektivo, zagotovili boljše življenjske pogoje. Nekje smo v tem uspeli z veliko prizadevnostjo vodstva in s pridnim in ustvarjalnim delom zaposlenih. Toda ali smo ob vsem tem tempu in naglici razvoja dovolj pomislili na glavni ustvarjalni faktor, ki bo vse to spravil v življenje — na človeka? Ali ima dovolj znosne in ustrezne delovne pogoje, je dovolj sproščen pri soodločanju in vplivanju na poslovnost tovarne, je dovolj informiran? Pri vsem tem mi- Naša mladinska organizacija šteje okrog 300 mladink in mladincev, njihovo število pa iz leta v leto raste. Skozi vsa leta obstoja tovarne na Pržanu ugotavljamo, da je bila mladinska organizacija tesno povezana z ostalimi družbcno-političnimi organizacijami tovarne, prav tako pa tudi s koordinacijskim komitejem ZMS ZP Iskra in mestno konferenco ZMS Ljubljana. Prav v sodelovanju s slednjo so lani mladinci tovarne na Pržanu obiskali tudi mladino AG Metal v Mannheimu v Nemčiji. Mladina tovarne »Avtomatika« se udejstvuje na šport- slim tudi na zdrave medsebojne odnose, na spoštovanje sočlovekak, razumno odločanje, ko gre za reševanje delavčevih najbolj osebnih problemov. Včasih namreč sklepamo, odločamo o zelo bistvenih zadevah ne da bi vprašali delavca za mnenje, pa se šele kasneje zavemo, da bi bili uspešnejši, če bi to storili. Ob jubileju, ko si bomo vnaprej zaželeli še boljših poslovnih uspehov, ko se bomo med seboj še bolj spoznali in zbliževali, si zadajmo nalogo, da bomo človeka še bolj dvignili, ga sprostili in pritegnili k soodločanju, predvsem pa ga dovolj spoštovali. J. K. nem področju in je bila tudi pobudnik za vsakoletne moto dirke z mopedi, ki jih organizirajo za prvi maj v sodelovanju s sindikalno organizacijo tovarne. Razveseljivo pa je zlasti to, da se vedno več mladih vključuje v delavsko samoupravljanje. Naša mladina je torej do neke mere razgibana, vendar si bomo morali v prihodnje še močneje prizadevati, da bomo mladi dali od sebe tisto, kar zmoremo in kar družba od nas pričakuje. Nada Krašovec, predsednica aktiva ZMS Mladina bo morala postati še aktivnejša v svojem delovanju ----------------------:—^ Z lastnimi silami i ustvarjamo pogoje za ; boljše gospodarjenje Preteklih 20 let je bilo za našo sindikalno organizacijo zelo plodnih in uspešnih. Sindikat je ves čas tesno sodeloval s samoupravnimi organi in upravo tovarne pri pripravljanju in sprejemanju samoupravnih aktov tovarne in drugih za tovarno in delavce pomembnih odločitvah. Povedati moram, da so tako samoupravni organi kot uprava vedno upoštevali predloge in mnenja sindikata in, da so bile sprejete take odločitve, ki bo bile v danih razmerah — ki niso bile vedno najboljše — najprimernejše. Sindikat je bil ves čas pobudnik in nosilec raznih akcij na področju rekreacije in družbenega standarda. On nim naj le prostovoljno i lovno akcijo za izg racini, menze v letu 1958, uspešno £ cijo za izgradnjo počitnišl^ ga tabora po letu 1954 in h lo razgibano športno ude stvovanje. Naš kolektiv, ki je z ek mlad (povprečna starost | 30 let) je danes poln pok in odločen, da si z lastnie močmi ustvari boljše pogo-za gospodarjenje. Prcpričd sem, da nam bo to uspe saj so uspehi zadnjih dt let zelo ugodni. , Novak Janei predsednik sindikalni podružnici Člani ZB — pionirji pri organiziranju ; samoupravnih in upravnih dejavnosti Organizacija ZB v tovarni ni mnogoštevilna, poleg tega pa še njeno število iz leta v leto iz že znanih razlogov upada. Kljub maloštevilnosti pa so njeni člani v vsem obdobju izgradnje in rasti naše tovarne bili v prvih vrstah in glavni nosilec bremen tako v družbeno-političnih, samoupravnih, kakor tudi upravnih dejavnostih. Bili so pionirji pri organiziranju in utrjevanju samoupravnega sistema. Aktivu ZB je v teh letih v glavnem uspelo rešiti stanovanjsko vprašanje, kakor tudi vprašanje ustrezne zaposlitve njegovih članov tako, da danes ni več perečega problema, o katerem bi bilo potrebno posebej razpravljati. Večje težave okrog ustrezne zaposlitve naših članov bodo nastopale v bodoče, saj je znano, da imajo več ali mi vsi člani gotove posledici časov NOV, kar močno vpl| na njihovo zdravstveno s tac Ne smemo pozabiti, da jej di starostna doba članov ij cej visoka, kar vse vpliva) njihovo delovno sposobi» Upam, da bodo upravne sl be in samoupravni org imeli v bodoče pri razpracl nju o problemih udeleženi NOV glede na ustrezna de» na mesta dovolj razumeval in pričakujemo do le-teh tj zadostno mero strpnq Hkrati bi poudaril, da, moral tudi aktiv ZB v d ru ostalih družbeno-politk organizacij in samoupra^ organov dobiti svoje mestc naj ne bo le organizacija, tere obstoj in delovanje' že preživela. Janez šebenl predsednik komisije 1 ' " ■ ■ ■ ' Kljub snegu in mrazu, pa tudi drugim težavam gredo h 1 dela na prepotrebnih novih delovnih prostorih na Pri Ocena 10-mesečnega poslovanja tovarne elementov za elektroniko Zakon o začasnih ukrepih pri določanju sredstev ra izplačevanje OD 1. člen Dokler ne bo začel veljati publiški oziroma pokrajin-;i zakon o usmerjanju de-rve dohodka v delovnih or-inizacijah, a najpozneje do . aprila leta 1971, lahko mostojne organizacije zdru-nega dela izplačujejo — v ladu z doseženimi rezulta-dela — osebne dohodke in edstva skupne potrošnje, menjena za izplačilo dc-icem, največ do višine 11 st. nad izplačanimi zncsJci vprečno na enega delavca letu 1970. samostojna organizacija ruženega dela, v kateri je izplačani osebni dohodek delavca v letu 1969 ali v Injih treh letih za 25 odst. več odstotkov pod pov-tčno višino osebnega dotika v republiki ali v po-ijini leta 1969 oziroma v Injih treh letih, in v kai se je osebni dohodek le-1970 v primerjavi z letom 9 povečal manj kot za 10 »t., lahko izjemoma ne de na določilo prvega od-vka tega člena v skladu ezultati dela in soglasno sbčinsko skupščino izpla-e osebne dohodke in sreda skupne porabe, namena za izplačilo delavcem, i v višini nad 11 odst. člen amostojna organizacija uženega dela, v kateri so izplačani osebni dohodna delavca leta 1969 za 25 več odstotkov nad pov-ijem osebnega dohodka na ivca v republiki ali av->mni pokrajini v tem letu r kateri je bil osebni do-ek leta 1970 v primerja-letom 1969 večji od pov-inega porasta v republiki avtonomni pokrajini, lah-orast osebnih dohodkov tu 1970 v primerjavi z n 1969 v organizaciji več-3 povprečnega povišanja nega dohodka v republi-i avtonomni pokrajini. idstva skupne jn^rošnje, ¡njena za izplačilo •-•ielav-samostojnih organizacij lenega dela v dejal no-ki so obsežene z zako-o začasni ustavitvi nara-ia osebnih dohodkov v ■nih organizacijah določe-dejavnosti (Uradni list ' St. 54/67, 26/68 in 55/68), niso sklenile sporazuma iso pristopile k njemu. ne morejo biti na posameznega delavca večja od zneska teh sredstev na enega delavca v letu 1967, povečanega za povprečno povišanje življenjskih stroškov v republiki ali avtonomni pokrajini. 3. člen Z republiškim ali pokrajinskim zakonom je mogoče določiti, da je dovoljeno osebne dohodke povečati tudi za več kot 11 % (prvi odstavek 1. člena), če republike ali pokrajine ocenijo, da je to neogibno potrebno. Z republiškim ali pokrajinskim zakonom je mogoče dovoliti tudi odstopanja od določil 1. in 2. Člena tega zakona za posamezne grupacije oziromo samostojne organizacije združenega dela, če republike ali pokrajine ocenijo, da je to ekonomsko upravičeno in v skladu z rezultati dela. 4. člen Izvajanje tega zakona bo spremljala in nadzorovala služba družbenega knjigovodstva. Zvezni svet za delo bo sporazumno, s službo družbenega knjigovodstva določil način za ugotavljanje povprečnega zneska osebnih dohodkov oziroma povprečnega zneska sredstev skupne potrošnje, namenjenih za izplačevanje delavcem po 1. in 2. členu tega zakona. Služba družbenega knjigovodstva bo ustavila izplačevanje dela osebnih dohodkov in sredstev skupne potrošnje, namenjenih za izplačilo delavcem, če bo ugotovila, da izplačilo ni v skladu z določili tega zakona. O ustavitvi izplačila bo služba družbenega knjigovodstva samostojni organizaciji družbenega dela takoj izdala utemeljeno odločbo in hkrati obvestila občinsko skupščino o ustavitvi izplačila. Proti odločbi službe družbenega knjigovodstva o ustavitvi izplačevanja dela osebnih dohodkov in sredstev skupne potrošnje lahko uporabita samostojna organizacija združenega dela in zainteresirana družbenopolitična skupnost pravna sredstva v skladu z določili zakona o službi družbenega knjigovodstva. 5. člen Določila 1., 2., 3. in 4. člena tega zakona bodo veljala tudi za delavce državnih organov, za gospodarske zbornice, združenja, družbenopolitične in druge organizacije, razen za aktivne vojaške osebe. 6. člen Ta zakon začne veljati z dnem, ko je bil sprejet. (Nadaljevanje s 1. strani) elementov na trgu je bila vzrok za močno znižano proizvodnjo v 2. polletju. Kadri in osebni dohodki Tovarna je v letošnjem letu povečala število zaposlenih od 1.734 na 1.978 konec novembra meseca. V strukturi zaposlenih predstavlja največji delež PK delovna sila, ki predstavlja 57 % v celotni strukturi. Dejanski kvalifikacija zaposlenih je nižja od kvalifikacije po sistemizaciji delovnh mest, strukturni premik se vrši zelo počasi. Ker tovarna v času po reformi ni investirala dovolj za vzgojo lastnih kadrov, je odvisna od priliva delovne sile na razpise, pogoj pri tem so osebni dohodki in stanovanja v lociranih obratih. Osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi s preteklim letom povišali za 17 %, poprečni OD za 8 ur efektivnega dela pa so še vedno nizki, saj znašajo v poprečju za 10 mesecev le I. 081 N din. Razmerje med poprečnimi OD PK delavcev z 807 N din in poprečnimi OD VSU grupe z 2.436 N din znaša 1:3. Tovarna dviga svoje osebne dohodke v skladu s povečanjem produktivnosti in poslovnega rezultata, pri tem pa izgublja v konkurenčnem boju za strokovnjake v primerjavi z drugimi podjetji- Obratna sredstva Zaloge obratnih sredstev zaskrbljujoče naraščajo kljub zmanjšanju proizvodnje v 2. polletju. V skupni nabavi znaša delež uvoza 51 %, medtem ko je bil v istem obdobju preteklega leta 47 %. V strukturi obratnih sredstev so kupci udeleženi z največjim deležem, ki znaša poprečno 63% ali 32,6 mili j. N din. Zaloge izdelkov so se v II. polletju povečale kot posledica zmanjšanja naročil, ki je bil začasno rešen z delom na zalogo. Vezava obratnih sredstev je bila naslednja: S c •o > U-i 8 « C Zaloge surovin. > materiala in Dl Nedokončana proizvodnja 3,6 83 in polizdelki 10,6 28 Gotovi izdelki 24,1 12 Kupci 2,3 130 V primerjavi s planom se je vezava obratnih sredstev povečala, povečana vezava pa povzroča primanjkljaj virov obratnih sredstev in tako težave s preskrbo repromate-riala in odplačevanje ostalih obveznosti. Struktura prodaje in njen vpliv na formiranje CD Že omenjena stagnacija v prodaji je poleg absolutnega zmanjšanja celotnih naročil vplivala tudi na strukturo prodaje. V planu je bilo predvideno, da bo v strukturi prodaje predstavljal izvoz 62 %, v 10 mesecih pa je delež dosežen v razmerju 67:33 v korist domače prodaje. Z izvozom smo realizirali 2,2 milij. $ vrednosti, s katero krijemo ves potrebni uvoz. S tem smo že povečali lanskoletni devizni priliv za 49 odstotkov. V strukturi izvoza so udeleženi z največjo vrednostjo upori, sledijo jim potenciometri in keramični kondenzatorji, medtem ko za prodajo žarnic v izvozu ne zadostujejo obstoječe kapacitete. Poslovni rezultat Poleg že omenjenega nedoseganja prodajnega plana, je tudi višina nastalih stroškov vplivala na ostanek dohodka, ki ga je tovarna dosegla. Poleg prekoračenja variabilnih stroškov v odnosu na doseženo proizvodnjo, tudi fiksni stroški niso doseženi v sorazmerju s časom, v katerem so nastali. Poleg vseh navedenih razlogov je tudi neobračuna-na izvozna premija vplivala na višino ostanka dohodka. V primerjavi s planom so posamezne kategorije CD dosegle naslednjo realizacijo: % doseganja plana Celotni dohodek 73 Porabljena sredstva 74 Dohodek 72 Pogodbene in zakonske obveznosti 89 V petek 8. januarja 1971 so imeli v tovarni orodja v Ljubljani svoj redni občni zbor sindikata. Predsednik je v referatu podal pregled delovanja sindikalne organizacije od začetka obstoja tovarne, kakor tudi poslovanje tovarne. V vsem obdobju poslovanja tovarne so se vrstili zelo različni in težki problemi, kar je vodilo združeno podjetje, da je pred letom dni imenovalo začasno upravo v tej delovni organizaciji. V času poslovanja začasne uprave se je tovarna finančno dokaj stabilizirala, kadrovsko pa umirila, vendar še kljub temu primanjkuje strokovnega kadra. Kritično pa se je izjavil predsednik v svojem refera- Dohodek I 70 Osebni dohodek 76 Ostanek 56 Ostali poslovni pokazovalci pa kažejo naslednje: ON NO O I d, o r- o r- (k Rentabilnost proizvodnje 92 92 Ekonomičnost 100 91 Produktivnost 120 75 Iz celotnega pregleda o po- slovanju tovarne je razvidno, da smo v primerjavi s preteklim letom dosegli sicer določen napredek, vendar ne takšen, kot smo ga predvideli s povečanimi vloženimi osnovnimi in obratnimi sredstvi. Res je sicer, da je tržna situacija glavni vzrok za nastal izpad v primerjavi s planom, toda to je dejstvo, s katerim se bo treba spoprijeti tudi v prihodnjem letu. Zato pa bo potrebno znotraj tovarne poostriti nadzor nad nastajanjem vseh stroškov, kateremu se je doslej ob težnji zadovoljiti potrebe kupcev pod vsakimi pogoji, pripisoval sekundaren pomen. Pri tem pa je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih, od neposrednih proizvajalcev pa do vodilnih delavcev tovarne, kajti le z enotnim ciljem bomo lahko prebrodili nastale in predvidene težave. M. P. DOPISUJTE V ISKRO! tu glede organizacije dela in medsebojnih odnosov, kar je tudi podprla diskusija članov kolektiva. Predsednik začasne uprave je v svojem poročilu podal rezultate poslovanja tovarne v letu 1970, kjer je ugotovil, da je bilo po poslovanje v tem letu uspešno. Istočasno je tudi nakazal plan poslovanja za leto 1971, kjer predvideva rahel porast proizvodnje, prav tako pa je poudaril, da je po-tiebno pridobiti še strokovnjake za delo v tovarni. Skupen zaključek je bil, da je osnova za razvoj same tovarne v rokah zaposlenih. Zato je potrebno, da se v letu 1971 še bolj organizirano in zagrizeno lotijo postavljenega plana. Občni zbor sindikata v »Orodjarni« OPOZORILO Pozivamo vse udeležence izletov v ČSSR v letih 1968, 1969 in 1970, da takoj poravnajo svoje obveznosti do Počitniške skupnosti Iskre. Radi bi skrajšali postopek za izterjavo doižnih zneskov brez posledic, zato pričakujemo od vseh prizadetih, da bodo to opozorilo upoštevali in svoje obveznosti zares tudi poravnali. Žiro račun Počitniške skupnosti Iskra je: 501-1-601/4. Kako bo lahko novi RRC * (Republiški računski center] koristil našemu gospodarstvu Uprava Počitniške skupnosti Iskra Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1 POZOR SMUČARSKI TEČAJ ISKRE za začetnike Počitniška skupnost ISKRA organizira 6-dnevni smučarski tečaj v Gozd Martuljku za 30 oseb od 31. 1. — 5. 2. 1971 cena 55,00 din dnevno, skupaj 330,00 din celoten tečaj ■■ Cena vsebuje: 1. Kompleten penzion v hotelu špik 2. Dva učitelja smučanja 3. Organizacija Prijave sprejemamo do 20. 1. 1971 na naslov PS ISKRA, Trg prekomorskih brigad št. 1, Ljubljana, tel. 55-898 UPRAVA PS ■ ■ Ugodna priložnost Potovanje z letalom DC-9 Inex-Adrie-Aviopro-meta v Bruxelles Zveza klubov rejcev golobov pismonoš organizira ob Svetovni olimpiadi golobov pismonoš, ki bo v dneh 11.—14. februarja letos, potovanje z letalom DC-9 Inex-Adrie avioprometa v Bruxelles. Cena vožnji v obe smeri je 560 dinarjev. Na razpolago je še 42 prostih mest. Prijave sprejema do 20. januarja: Zveza klubov rejcev golobov pismonoš Slovenije, Kranj, Titov trg 5, pismeno, ali po telefonu Aerodrom Ljubljana-Bmik št. 215-73, tovariš Leo SUCHY. ■ ■ ■ ■ ■n ISKRA — tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA — Stegne 17, vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA MERILNEGA LABORATORIJA — elcktro inženir šibki tok 2. IZMENOVODJO DELAVNIC — strojni ključavničar, najmanj 3-letna praksa 3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — za remontno delavnico — lahko začetnik 4. ADMINISTRATORKO — nižja strokovna izobrazba, znanje strojepisja 5. ORGANIZATORJA — diplomirani ekonomist, vojaščine prost, s pasivnim znanjem nemškega ali angleškega jezika. Zaželena praksa, lahko je tudi začetnik 6. VARNOSTNEGA INŽENIRJA — diplomirani inženir varstva pri delu z nekaj prakse v večjem podjetju, ali začetnik vojaščine prost 7. REFERENTA — POTNIKA V KOMERCIALNI SLUŽBI — TSS s komercialno prakso ali višja komerc. šola, znanje nemškega ali angleškega jezika 8. REFERENTA V KOMERCIALNI SLUŽBI — višja komerc. šola, TSS ali ESŠ s prakso v komerciali. Znanje nemškega ali angleškega jezika. 9. PRIUČENEGA BRUSILCA — lahko je priučeni ključavničar, orodjar ali pa brez poklica z dokončano osemletko, vojaščine prost — za priučitev 10. TEHNOLOGA — diplomirani inženir elektrotehnike — šibki tok — zaželjena praksa 11. KONSTRUKTORJA — diplomirani inženir strojne stroke — zaželena praksa. Oglas prostih delovnih mest velja 15 dni od dneva objave. Vloge sprejema kadrovsko soc. oddelek tovarne. V prejšnji številki našega glasila sem pisal o družbenem dogovoru med šestimi partnerji o vlaganju sredstev v RRC; danes želim s to problematiko nadaljevati. To moje pisanje rti nobena znanstvena razprava, temveč pismeno razmišljanje o AOP v ISKRI, in bi mene in tudi ostale bralce našega glasila resnično veselilo, če bi k tej tematiki tudi boljši joozna-valci problematike kot sem jaz, napisali svoja stališča in poglede. Novi RRC bo dobii računalnik velikih zmogljivosti, k RRC bo mogoče pristopiti mnogim našim podjetjem in ustanovam — bodo pa morala vplačati določena sredstva — deleže! Delež (in 1 predstavnik v strokovnem odboru RRC) predstavlja 3 milijone novih din, delež pa lahko plača tudi več organizacij (npr. 3 po 1 milijon novih din). Vseh deležev je predvideno 15, osem od teh Krvodaj^ska akcija v Avtomatiki Rdeči križ Slovenije organizira vsako leto krvodajalsko akcijo širom Slovenije. Akcija poteka jx> vnaprej pripravljenem planu in sicer jx> občinskih skupščinah. Občinska skupščina Ljubljana-šiška je organizirala svojo akcijo v januarju. Naša tovarna je bila v tem planu določena za 8. 1. 1971. Tokrat je bila akcija vsestransko organizirana, saj so sodelovali vsi vodje sektorjev (razen redkih izjem) mojstri in joosamezniki, ki so že večkrat dajali kri; s tem so vplivali na druge in jih pridobili. Prijavilo se je 65 krvodajalcev iz celotne tovarne, kar je več kot kdajkoli jx>-prej. Prav zato so morali nekateri delavci iz jx>poldanske izmene nadomestiti manjkajoče delavce tudi dopoldan in obratno, da .bi preprečili zastoje v proizvodnji. Vodstvo proizvodnje je z veliko mero pripravljenosti podpiralo akcijo in urejalo zadevo tako, da ni bilo škodljivih izpadov v posamezni proizvodnji. Pohvaliti moramo mojstre, ki so kljub velikemu odzivu ljudi za krvodajalstvo vodili dokaj normalni jx>tek dela. Seveda moramo na koncu dati največ priznanja vsem onim, ki so se odzvali tej zelo humani akciji in žrtvovali kri za sočloveka, kajti vsak posameznik jo bo danes ali jutri lahko tudi sam j>otre-boval; tu velja pravilni izrek »človek človeku«. . I. K. je že podpisanih. Računalnik, ki ga RRC želi nabaviti, bo računalnik ene od naslednjih firm IBM, CDC ali angleške ICL. ECL jx>nuja računalnik, katerega zaradi nasprotovanja ZDA ni smela prodati v SZ. IBM in CDC prav tako ponujata računalnik, ki še do nedavnega ni smel biti izvožen iz ZDA v Francijo in je takih računalnikov danes le nekaj v vsej Evropi. V naslednjih dneh pričakujemo strokovno odločitev za »najboljšega jx>nudnika«, nakar sledi sklenitev pogodbe za dobavo — in jx> predvidevanjih bo novi računalnik obratoval že v drugi polovici 1971! Takrat bo v Ljubljani svetovni kongres koristnikov elektronskih računalnikov, zato bo dobava deležna določenih olajšav, ki jih partnerji niso hoteli zamuditi, jasno! In zakaj se hvalijo avtorji zamisli o novem RRC da koristijo našemu gospodarstvu? Strokovnjaki in gospodarstveniki mnogih evropskih držav so ugotovili veliko in načrtno izkoriščanje gospodarstva dežel s strani posameznih proizvajalcev elektronskih računalnikov. Te firme vsem in vsakomur ponujajo svoje »male računalnike«, ki nikakor niso za male pare, ki pa prav zaradi tega, ker so po kapacitetah mali in sami v sebi zaključeni, zahtevajo priključek na večji, zmogljivejši računalnik, če lastnik »malega« želi razširiti svojo obdelavo tudi na »zahtevnejše« področje. V takih primerih pa v nekem večjem mestu ta inozemska firma postavi svoj veliki računalnik in nanj poveže vse male računalnike, ki tja gravitirajo. Na ta način svoje komitente (stranke) še drugič izkorišča, ker drugam pač ne morejo! Tako je v večini evropskih držav! In seštevek cen malih računalnikov je v vsakem oziru mnogo višji, kot cene ustreznega velikega računalnika, ki ima še to prednost, da je v možnostih obdelave podatkov in izračunov najbolj zapletenih računskih operacij skorajda neomejen. V Sloveniji so se te nevarnosti take odvisnosti od velikih računalnikov in od prekomernega trošenja naših denarjev v korist prodajalcev malih računalnikov, še pravočasno zavedali; prvi korak takega prepričevanja za nabavo velikega računalnika je pristop šestih partnerjev k financiranju novega RRC v Ljubljani. Računalnik, za katerega predvidevajo, da bo v Ljubljani v RRC postavljen v avgustu 1971, bo imel dve bistveni prednosti od sedanjega stroja CDC 3300. Poteg tega, da bo za približno It krat hitrejši pri svojih obd( lavah (ob približno d voj n ceni ure obdelave na sed| njem stroju) bo še: 1. imel možnost daljinski! priključkov — terminala kar bo posebno ugodno z naše tovarne izven Lj ubijanj (pa tudi za ljubljanske), ki bodo z daljinskim prikljtii kom imeli računalnik neon jenih možnosti takorekoč di ma v svoji hiši (termint stanc približno 40.000$) in 2. računalnik novega RRi bo omogočal istočasno obdi lavo mnogih programo (multiprogramming), kar pt meni, da praktično nobe koristnik pri terminalu J bo na obdelavo čakal več ki največ minuto — dve, pa i tudi bo »istočasno« teklo tui več programov. Torej nobenih jx>ti več j Nove Gorice, Semiča, a Otoč v Ljubljano; če boi hoteli, bodo imeli vse lj doma! Seveda pa vse to ne b tako preprosto in brez težaj in bodo morali programer!' v naših organizacijah pošle: pljuniti v roke in najoeti sij je možgane, ker od njihove* prizadevnega in kvalitetne* dela šele lahko pričakuje» uspeh in rezultate. I. S: Z A II V A L A Ob smrti dragega očeta i FRANCA ZORKO se iskreno zahvaljujem sol lavkam in sodelavcem na j niji kordinatnega sti kalni! obrata ATN, za izraženo a žalje in denarno pomoč. Hčerka MARIJA LUSKOVEC Ob smrti drage mame LJUDMILE STREMFEL se iskreno zahvaljujem so lavcem v obratu »Števci« izraze sožalja in finančno moč. Hčerka Pavla BeneJ z družino . ISKRA — glasilo delov ga kolektiva ZP Iskra Krt ndustrije za elektromehani telekomunikacije, elektron' in avtomatiko — Urej uredniški odbor — GIs urednik: Pavel Gantar —1 govorni urednik: Jane2 : — Izhaja tedensko — Rok sov ne vračamo — Na1 uredništva: ISKRA Kij Savska loka 4, telefon 27 int. 333 — Tisk in klil »CP Gorenjski tisk« K'