ŠT. 4 PTUJ, 29. januarja 1965 . din 25 Letirik XVIII. »T«infk« Izhaja tem stkrajja- nim imenom od 24 nov, da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj Jn Ormo> — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odsovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel. 1S6 — fit tek ra- č-una: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopifjno podjetje »Mari- borski tisk* — Rokooi5ov ne vra- č-amo — Celoletna naročnma za tuzemstvo 1259 za Inozemstvo 2500 dlTJ Pred konferenco ZKS občine Ptul v Kidričevem V sobato, 30. januarja 1965 bo v dvorani restavracije v Kidričevem VI. redna konferenca ZK občine Ptuj z vsemi demokratičnimi nalogami konference, vsebinsko pa z namenom sklepanja o bodočih nalogah ter o vlogi ZKS pri nadaljnjem ustvarjanju materialnih temeljev in obli- kovanju socialistične družbe v ptujski občini glede na sedanje stanje in no bodoče možnosti razvoja. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Janez Kostanjevec in predsednica Občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova, ki je bila na VIII. kongresu ZKJ kot delegat, sta pripravila za konferenco obširen referat o bodočih nalogah in o vlogi ZK v občini Ptuj. Na kontcrenco povabljeni de- legati in gostje so dobili skup- no z vabilom izvleček referata in poročil za konferenco, da so sc lažje pripravili na diskusijo in zbi"ali stališča organizacij ZKS, iz katerih pridejo na kon- ferenco. Dosedanje delo Občinskega komiteja ZKS je ocenjeno v po- ročilu med drugim v sledečem: »Komite je vsebino svoje družbenopolitične akcije usmer- jal predvsem v to, da smo ko- munisti izven Zveze — v orga- nih delavskega in družbenega upravljanja in v vseh drugih obiikah neposredne demokraci- je — najodgovornejši za kon- kretno urejanje in reševanje \>sch zadev materialne in druž- bene izgradnje. Odgovorni smo za urejanje odnosov v proizvod- ttii in družbi, za uveljavljanje pravilnih odnosov v delitvi do- hodka in osebnega dohodka po načelu: vsakemu po njegovem delu in rezultatih njegovega de- la. Ob tem je treba pripomriiti, da je občinski komite kot celo- ta prvi del nalog, v smislu ugotavljanja, analiziranja in iskanja stališč znotraj samega komiteja uspešno opravljal, kar potrjujejo razprave, sprejeta stališča in zaključki na sajah komiteja. Izostala pa je, razen nekaj izjem, konkretna akcija in aktivnost člatiov komiteja po sprejetih stališčih v osnovnih organizacijah, kjer bi se mora- la stališča in zaključki komite- ja — na osnovi konkretne prak- se in konkretnih problemov te- meljito obdelati z vsemi člani ZK. Na os7Wvi konkretnih ugo- tovitev in potreb bi morala osno\ma organizacija sprejeti stališča in zaključke, ki bi obve- zovali vsakega člana na delov- nem mestu, v organu delavske- ga ah družbenega samouprav- ljanja, v sindikatu ali SZDL, oziroma kjerkoli se pojavi po- treba in možnost, k aktivni m argumentirani konkretni druž- benopolitični akciji v smislu sprejetega stališča in zaključka v osnovni organizaciji. Potrebno ho poiskati vzroke, ki zadržuje- jo, ponekod pa celo izključuje- jo nakazano družbenopolitično akcijo ZK in njenih članov. Na VIII. kongresu ZKJ je bi- lo mnogo besed m sklepov po- svečenih prav tem vprašanjem, zato nas vse člane ZK, pred- vsem pa njena vodstva ta pro- blematika zavezuje, da jo ne- nehno razčiščujono v tisto smer in tako, da ho občinski ko- mite, vsaka osnovna organiza- cija m sleherni član ZK dejan- sko imel listo vodilno družbeno- politično vlogo, ki jo v današ- njih pogojih najširše demokra- tične samoupravnosti družbe m vseh družbenih zadev neposred- no po delovnih ljudeh in obča- nih mora imeti. To je tudi se- stavni del in pogoj neposredne demokracije. Vprašanje realizacije stališč sprejetih v ZK, bodisi v komi- teju, osnovni organizaciji ali ka- terikoli obliki znotraj ZK ni ti- sto čemur oogosto pravimo — metoda dela, niti m vprašanje tehnično organizacijske prirode ZK. To je sestavni del boja za neposredno demokracijo in za nadaljnje razvijanje družbenih odnosov. Če komunisti to ra- zumemo drugače, potem dela- mo idejno politične napake, kar ne ustreza vodilni vlogi in f>oli- tičnim nalogam ZK v občini.« Glede osnovnih organizacij ZKS in njihove aktivnosti pa je uvodoma zanimiva ugotovitev: »Zaradi boljšega pregleda in lažjega obravnavanja naj nave- demo, da v občim, na področju mesta Ptuj in naselja Kidričevo deluje JO terenskih organizacij (9 v Ptuju m I v Kidričevem). V delovnih organizacijah gospo- darstva je 42 organizacij, v TGA Kidnčevo m v Kmetijskeni kombinatu, kjer je več OO ZKS znotraj ene gospodarske organi- zacije (TGA Kidričevo 4, Kme- tijski kombinat 9) pa tudi ko- mite ZK. V delovnih skupnostih driubenih služb deluje 12 OO ZKS in v večjih vaških centrih 16 osnovnih organizacij ZKS. Tako je v občini skupno 80 OO ZKS, ki povezujejo 1228 članov ZK (stanje 31. decembra 1964). Oh analiziranju vsebine aela osnovnih organizacij ZKS vidi- mo, da so komunisti v delovnih organizacijah gospodarstva vse- bino svoje politične aktivnosti mnogo bolj usmerili proble- mom proizvodnje, odnosom v proizvodnji, predvsem pa deli- tvi dohodka in vprašanju na- grajevanja. Nesporno je, da je bil v de- javnosti ZK, predvsein v pred- kongresni aktivnosti storjen znaten napredek. Komunisti se v sedanjih pogojih delovanja Z K zavedajo, da je vodilno vlo- go ZK možno izvajati s.amo sko- zi neposredno demokracijo, v organih delavskega in družbene- ga samoupravljanja in da pri tem neposredno sodeluje čim širši krog proizvajalcev in ob- čanov. Seveda ni dovolj samo zavedati se, da je mesto z«! konkretizacijo stališč ZK or-, ganih delavskega m družbenega samoupravljanja. Komunisti morajo v praksi doseči tako vsebino ^voje aktivnosti v sa- moupravnih organih, da se bo- do skoz.i njihovo dejavnost ču- tile organizirane, dokumentira- ne ter na socialistične .'samo- upravne principe oprte akcije ZK.« Glede sprejemanja novih čla- nov v ZK ic v referatu sledeča ugotovitev: , »P/7 sprejemanju v ZK je bil v času zadnjih dveh let dose- žen kakovostni napredek. Spre- jeti so bih predvsem mlajši čla- ni, V odnosu na prejšnja leta je bilo sprejetih tudi precej več žensk in delavcev iz nejoosredne proizvodnje. Kljub napredku je med sprejetimi, v odnosu na delavce, še preveč uslužbencev, S tem ne mislimo, da bi morali sprejemati v ZK samo delavce, j?otrebna pa je pri politiki spre- jemanja v ZK močnejša usmeri- tev na neposredne proizvajalce. I Zelo neugodno sliko daje skup- no število sprejetih. 16 osnovnih organizacij iz gospodarstva v zadnjih dveh letih ni sprejelo i nobenega člana. Med temi so večji kolektivi kot: Tovarna avtooprenie Ptuj, »Delta« Ptuj, J Ž Podjetje za po- pravilo voz Ptuj, KZ »Jože Lac- ko« Ptuj, TVI Majšperk itd. V Kmetijskem kombinatu Ptuj so v zadnjih letih sprejeli samo 3 nove člane. V sedmih 00 ZKS na šolah v tem času niso sprejeli nobenega člana, prav tako v devetih OO ZKS na vasi ni bil sprejet noben novi član v ZK.« Poročilo je pustilo^ na široko odprta vrata stališčem iz orga- nizacij ter mnenjem, predlogom in izpodbudam delegatov in go- stov, kar je razvidno zlasti iz sledečih misli v referatu: »V poročilu o delu ZK naše občine smo namerno obravna- vali predvsem probleme, slabo- sti in napake. Mislimo, da bo konjerenca dosegla namen v smislu VIII. kongresa ZKJ le tedaj, če bo obravnavala prven- stveno tisto, kar ni prav, kar je slabo ali nerazvito v dosedanji praksi ZK v naši občini. Obrav- navati moramo vsa tista vpraša- nja, ki zavirajo razvoj odnosov v proizvodnji in med ljudmi. — 5 tem pa tudi splošni napredek v občim.« V. J. Za večio aklhiiosl mladih Mladina iz ptujske občine je. sklenila na svoji letni konferen- ci med drugim, da bo aktivna v predvolilni dejavnosti. Na krat- ko hočemo seznaniti javnost, ka- ko sedaj izvaja ta sklep in s ka- terimi težavami se pri tem sre- čuje. Dobra polovica krajevnih or- ganizacij SZDL je že evidentirala svoje družbeno aktivne člane, med katerimi so imena 33 mla- dincev. v delovnih organizacijah pa je slika v prid mladim še lep- ša. Na zborih občanov je bil obisk mladine dober, saj je bilo v nekaterih organizacijah od vseh prisotnih skoraj polovica mladih liudi. V predvolilni aktivnosti na letnih konferencah in na občnih zborih se v vseh organizacijah veliko govori o mladini, o nje- nem delu je veliko stališč in mnenj. Pavšalna ocena, da mla- dina ni več takšna, kot je bila v predvojnih letih, nam jasno po- ve, da ljudje ne upoštevajo vseh družbenih sprememb, ki vplivajo na oblikovanje mladega človeka. Kritiko o mladini slišimo naj- večkrat od ljudi, ki niso največ prispevali ali napravili, da bi bila naša mladina drugačna. Ko govorijo o mladini v gospodar- skih organizacijah kot o bodočih ustvarjalcih in proizvajalcih, ne mislijo na mlade ljudi z manj delovnimi izkušnjami, ki so vse- eno soodgovorni za uspehe pod- jetja. Iz tega lahko sklepamo, da smatrajo nekateri odgovorni či- nitelji ZM kot kadrovsko parti- jo, ki zamaši po potrebi kadrov- ske vrzeli, ne pa kof enakovred- no družbeno politično organiza- cijo, kot •soustvarjalca naše se- danjosti in prihodnosti. Ce je ta- ko, potem ne moremo govoriti le o striktno mladinski problemati- ki, tem\'eč o družbenih proble- mih na tem področju. Tudi VIII. kongres ZKJ je resno opozoril na te probleme, da se ne smejo spremeniti ta stališča v občasno kampanjsko akcijo, ki ne bi do- segla zaželenih uspehov, tem- več mora ostati kot stalna skrb. Uspešnost dela ZM ni odvisna samo od mladine, temveč od vseh organiziranih delovnih lju- di, vsi pa se do sedaj niso dovolj zavzemali za delo ZM in za po- mlajevanje svojih vrst. Za be- sede mladine, da se ne bo po- nujala v SZDL in v ZK, komen- tar ni potreben. Jasno je, da so spremenile go- spodarske spremembe, razvoj in samoupravljanje v ZM vsebino in oblike dela. V pretežni veči- ni naših aktivov še velja odgo- vornost vodstev, ne pa niladine, ki si je vodstvo izvolila. V takš- nih situacijah je ZM organizaci- ja za mlade, ne pa organizacija mladih, kjer bi ne našel mlad človek možnosti za pravilno uveljavljanje .svojih hotenj in ciljev ter za reševanje proble- mov, s katerimi se vsak dan sre- čuje. Te probleme povzročata j predvsem slaba kadrovska poli- tika in pomanjkanje sposobnih mladincev, ki bi razumeli želje i mladih, pravilno ocenili ter uspešno rešili ali pa da bi jih prenesli na organe, ki imajo možnosti zahteve realizirati. S tem ni rečeno, da je obti- čalo delo v ZM, ampak želimo, da bi na zborih občanov teme- ljiteje razpravljali o delu in vlo- , gi mladih, ter da bi prenesli svo- i ja stališča na bodoče odbornike in poslance, ki jih bodo prenesli | dalje na vse organe družbenega j upra\-ljanja. | S. J. i V predvolilnih pripravah več političnega in vsebin- skega dela Na splošno velja ugotovitev, da potekajo priprave na skup- ščinske volitve kadrovsko, poli- tično, vsebinsko in organizacij- sko flovolj demokratično, javno in široko. Kijub temu it- še vrsfa po- inanjkljivosli, zlasli pri eviden- tiranju družbeno-aklivnega kad- ra, ki jih bo potrebno v nadalj- nji politični akciji in aktivi/,aciji organizacij in občanov odpraviti. Predvolilna aktivnost poteka ponekod uspešneje v organiza- cijskem, no toliko tudi v vsebin- skem pogledu. V nekaterih delovnih organi- zacijah in ponekod na terenu posvečajo aktivi manj pozornosti politično-vsebinskim pripravam na volitve in premalo pojasnju- jejo pomen javne kadrovske evidence (evidentiranje). Pone- kod je več razprave o samem postopku evidentiranja, manj pa o potrebah, namenu in ciljih take javne kadrovske evidence možnih kandidatov za odbornike I in poslance. Sicer je pa vedno manj takega napačnega pojmo- vanja evidentiranja. Zaradi po- manjkljive razlage in pojasnje- vanja namena in pomembnosli so ponekod občani v začetku nujno zamenjali pojma evidenti- ranje in kandidiranje. Pred in med evidentiranjem bi morala biti globlja razprava o načelih naše kadrovske politike, njeni demo- kratizaciji, konkretni kadrovski problematiki v delovnih organi- zacijah, delu občinske skupščine, vlogi odbornika in poslanca v : skupščini in med volilci, kriteri- i jih za izbiro odborniških in po- slanskih kandidatov in o ostalih perečih gospodarskih in družbe- nih problemih v občini, kraju in v delovni organizaciji. Pri nekaterih evidentiranih kadrih je prišlo do bojazni, da bo evidentirani družbeno aktivni kader preobremenjen z novimi funkcijami, namesto da hi šli v smeri razbremenjevanja funkcij. Do takega napačnega pojmova- nja je prišlo zaradi tega, ker so ponekod predhodno premalo go- \orili o možnem usmerjanju evi- dentiranega kadra na razna pod- ročja družbene in samoupravne aktivnosti (občinski sveti, komi- (Nadaljevanje na 1 siriai> i V podjetjih prihaja tudi do tega, da se delovni ljudje, med njimi tudi komunisti, po- vsem odkrito upirajo na zborih delovnih enot tistim sklepom centralnih organov upravlja- nja, ki so jih sprejeli izven in mimo kolektiva ter njihovih resničnih interesov in potreb. TITO na VIII. kongresu ZKJ PO SVETtl Veliki britanski državnik in nekdanji ministrski predsed- nik VVinston Churchill je v ne-j deljo umrl v enaindevetdesetem letu, s čimer se je, kot je zapi- | ral neki britanski časnik, kon-' čalo eno obdobje britanske zgo- dovine. Sožalne brzojavke in izjave, ki prihajajo v Veliko Britanijo, dovolj zgovorno go- vore o pomembni vlogi, ki jo je pokojnik odigral v prvi in še' posebno v drugi svetovni vojni i ter v britanski zgodovini novej- ^ šega časa. »VELIK NE SAMO KOT DRŽAVNIK .. Predsednik Tito je v izjavi za britansko radijsko družbo BBC, povedal, da je »Anglija imela nemalo velikih državnikov v svoji zgodovini, vendar pa je redko kdo zapustil v vsem svetu vtis tako 'ne in velike oseb- , nosti«. Trikrat se je jugoslovanski predsednik se«^' ' z velikim po- , kojnikom. Prvič se jt to zgodilo j v času, ko ie v Evropi še divjal i boj proti nacizmu v svoji po-' slednji fazi. Predsednik Tito jej 12. avgusta 1944 kot maršal Ju- goslavije odpotoval v Neapelj. »Čeprav so bili najini pogledi politično in ideološko diametral- no nasprotni, je bilo že najino prvo srečanje odkrito, pristno in prisrčno,« jp rečeno v iziavi." Predsednik Church/1 si je pri- čel z jugoslovanokim predsedni- kom dopisovati že pred tem se- stankom in je dobro vedel, kdo se pravzaprav bori v Jugoslaviji proti okupatorju. O tem je go- voril tudi v Spodnjem domu. ZADNJI DVr SKECANJl Šestnajstega marca leta 1953 je maršal Tito, tokrat kot pred- sednik FSRJ, prispel . uradni obisk " Veliko Britanijo. Sreča- nje s Churc' ie bilo prisrč- no. Sam britanski premier je pozneje v Spodnjem domu dejal, da je bil obisk »neprecenljiv uspeh in da nip^gov delež ve- likega pomena za mednarodno sodelovanje in razumevanje, prav tako pa tudi za splošno stvar miru«. Zadnje srečanje sodi v čas, ko je britanski premier potoval z jahto Christina po Credozem- skem morju in se je zaustavil v Splitu kot gost predsednika Tita in njegove soproge (14. julija 1960). Premier Churchill je te- daj sicer obljubil, da bo prišel še. za daljši čas, v?ndar obljube ni izpolnil. SREČANJE ERHARD — DE GAUL' E Od tega sestanka pravzaprav niso pričakovali kdo ve kaj — tako je v bistvu tudi bilo — vendar je bilo, kot pravijo, nuj- no za oba. De Gaulle je hotel preprečiti francosko osamitev (stiki z Veliko Britanijo,in ZDA niso nič kdo ve kako prisrčni) in oživiti prijateljstvo in zvezo, k: sta jo sklenila (in podpisala) z nekdanjim kanclerjem Ade- nauerjem, kancler Erhard pa je hotel pokazati, da vendar ni sa- mo podaljšek "VVashingtona. In rezultati? Francija je odo- brila priporočilo Erharda. naj bi štiri velesile znova pričele pro- učevati nemško vprašanje, če- tudi sodi, da bo ta proces trajal dolgo. Francija ima tudi svoje poglede glede enotne evropske federacije, nemško združitev pa naj bi rešili prav v teh okvirih. Po je, pravijo, de Gaullova pod- pora Erhard" v volilnem letu, ker temu očitajo, da je na nem- Sko združitev — povsem pozabil. Po tudi pomeni, da bodo bodoči odnosi Bonn — Pariz, če že ne boljši, vsaj ne s''abši od doseda- njih. DOGODKI PO SVETU Ciprski predsednik nadškof Makarios je te dni ocenil izjave sovjetskega zunanjega ministra Gromika o samoodločbi Cipra kot »nevarnost za enotnost cipr- skega aroda«. nTini- Pter pravzaprav ni naredil no- benega greha. Dejal je le. da morajo Ciprčani, to je Grki in Turki, sami, br<^ pritiska od zu- naj, odločati o svoji usodi. Ce se torej zavzamejo za federacijo, naj se to tudi zgodi. Ciprska vlada je verjetno to iziavo ocenila kot dokaz, da v Moskvi že v duhu komnromisa nagibije.i k turškemu m^edlogu o razdelitvi otoka na dva dela, grškega in turškega. Tako zade- vo prikazuje tudi grški tisk in zahteva, naj Makarios raje bolj posluša Atene, to je naj se za- vzame za zd. žitsv otoka z ma- tično državo. Kaže, da je ciprsko vprašanje po nekaj daljših ted- nih »spanja« postalo spet nepo- sredno zanimivo. Sicer pa te dni mnogo govore o spremembah v Kongu, kjer naj bi na željo zahoda prevzel krmilo nekdanji premier Adula, medtem ko bi '"^^mbeja odstra- nili. Sam Combe noče o tem nič slišati. V Iranu so skupine, ki nasprotujejo moderniziranju de- žele, ubile predsednika vlade Mansurija. V Južnem Vietnamu je spet prišlo do državnega udara. Vlada T -ang Van Huon- ga je padla. Na pobudo genera- la Kana so sedaj ustanovili »vo- jaški in naroHni posvetovalni svet«, " ■ ij bi vojaškemu po- veljstvu pomagal pri reševanju sedanjih političnih problemov. Kako dolgo bo vladala ta skupi- na, je vprašanje. TEŽAVE ZDRUŽENIH NARODOV Nedavna izjava kitajskega mi- nistrskega predsednika Cu En Laja, da v Pekingu mislijo na ustanovitev nove organizacije Združenih narr ki bi bila »bolj revolucionarna in poštena« in ki bi bolj upoštevala zahteve nerazvitih, je znova opozorila na težave znotraj Organizacije združenih narodov. Kitajci sicer Jajo na novo organizacijo k telo, kjer bi si zagotovili vodilno vlogo, njihove načrte pa podpirajo v Dzaitarti. Mamljivi so tudi za nei-azviti svet v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ki najbolj čuti pritisk ameriškega neokolonializma. Na drugi strani pa si Združeni na- rodi morajo prizadevati, da čim- prej odstranijo tiste hibe. na katere se sedaj obešajo pristaši »nove svetovne organizacije«. To nalogo morajo spričo svoje aktivnis mirovne politike prevze- ti nevezane dežele. Znano^je. da mnoge dežele, posebno vzhodnoevropske, dol- gujejo Združenim narodom več- je vsote, ki jih morajo po dolo- čilih vplačati kot svoj delež. Tu seveda ne gre za osnovni delež, temveč za dodatne stroške, ki jih je imela .OZN s svojim po- sredovanjem Palestini in v Kongu. ZDA na drugi strani groze, da ne bodo več sodelovale s svojim finansiranjem nerazvitih dežel v okviru OZN. Nekateri to ra- zumejo kot rahlo grožnio tistim, ki v Generalni skupščini niso sprejeli njihov predlog (in teh je bila velika večina), naj bi za- mudniki pri plačevanju ne smeli imeti več pravice glasovanja. Verjetno bodo to »finančno« krizo nekako preboleli. Ostanejo pa vprašanja, povezana s tako imenovano reorganizacijo OZN. Članstvo OZN se je zadnja leta zelo povcčalr »to pa je stara razporeditev članov posameznih organov GS, posebno v Varnost- nem svetu in Gospodarsko-soci- alnem svetu, nevzdržna. Dejstvo, da ZDA in nekateri njeni prij.i- lelji vztrajno zavračajo sprejem Kitajske v OZN, je voda na mlin kitajskih zahtev po »bolj po- šteni« i .In-r-^dni organizaciji. Ni dvoma, da bi Kitajsko navzlic njeni nepomirljivi politiki z Za- hodom lažje pomirjli kot ena- kopravnega člana, l^t sedaj, ko ji odrekaio - -i^^^ejšo pravi- co vsake države. PRED OBČINSKO KON- FERENCO ZK V ORMOŽU v Ormožu bo 30. januarja ob- čin.ska konfcrenca ZK. 22 osnov- nih organizacij ZK bo na konfe- renci zastopalo 94 delegatov, čla- ni revizijske in kontrolne komi- sije ter gosti. Računajo, da se bo z gosti vred konference udeležilo 130 članov ZK. Konferenca bo da- la poseben poudarek delavskemu in družbenemu samoupravljanju ter nagrajevanju strokovnjakov. Poleg proučevanja delavskega sa- moupravljanja bodo tudi govorili o uveljavljanju obtana pri nadal.f- njem razvoju. Na konferenci bodo ij.volili nov občinski komite z 19 člani. 3-člaT>.sko kontrolo in tri- član.sko revizijsko komisijo, Izvo- lih" bodo tudi tri delegate za V. kongres ZKS. Kandidatno listo za nov občin- ski komite so sestavili na osnovi predlogov, ki so jih dali vsi člani ZK iz območja občine na zato pripravljenem vprašalniku. Tako so v občinsko vodstvo ZK pred- lagali najsimsobnejše člane ZK, ta- ke, ki imajo posluh za reševanje političnih In idejnih problemov. Poleg vabil za občinsko konfe- renco ZK bodo delegati konfe- rence in ostali sostje prejeli po- ročilo o delu članov ZK na ob- močju občine med sedmo in osmo občinsko konferenco Skrbno pri- pravljeno poročilo obsega 40 stra- ni in med ostalim obravnava pri- prave članov ZK na V. kongres ZKS. gospodarsko problematiko v občini in idejna in kadrovska vprašanja, ki se predvsem nana- šajo na pra\-ilno orientacijo v re- ševanju kadrovskih vprašanj Drago Rizman stran 2 »T E P M K« — petek, 29. januarja 1965 Stran 2 Družbeni pomen dela ZK na ormoškem območju Med VII. in VIII. občinsko konferenco je bil dosežen v občini Ormož precejšen go- spodarski in družbeno-politični napredek. Posebno občuten je bil pri zvišanju idejnega nivoja ZK, pri decentralizaciji delav- skega upravljanja in samo- upravljanja ter " afirmaciji ne- posrednega občana v upravlja- nju. To zvišanje idejnega nivoja članov ZK v občini pa je bilo manjše od pospešenega razvoja, zato idejni razvoj članov ZK ni bil v celoti skladen z nalogami, ki bi jih naj komunisti realizi- rali med dvema konferencama. Glede na pospešeni gospodarski in družbeno politični razvoj je na področju idejne rasti član- stva bilo neopravičeno premalo načrtnega prizadevanja. Idejnih problemov izven go- spodarstva in družbe ni, zafo je napačno pojmovanje, da je idej- no delo piredmet raziskovanja ideologov. Razvoj občinskega gospodarstva, še bolj pa odnosi med ljudmi, ki se u '.varjajo na tej osnovi razvoja, v sebi nosijo akutne in pomembne idejne probleme. Zveza komunistov predstavlja stvarno idejno siln i^^r pomeni, da se vsestransko zavzema za praktično uveljavljanje napred- nih idej, da uveljavlja politiko ZKJ. Poleg toga pa mora biti sleherni član ZK pobudnik in nosilec napreJnih idej. Idejni lik člana ZK in osnovnih organiza- cij mora biti takšen, da stoji na čelu razvoja, da idejno usmerja množice, ne ^a, da se komunisti zapirajo v svoj krog in koman- dirajo. Čeprav je na področju idejne- ga razvoja komunistov v občini dosežen precejšen uspeh, je med dvema občinfikima konferenca- ma opaziti, da so nekateri člani ZK delali idejne apake, ki so bolj ali manj ovirale večjo afir- macijo komunistov. Nekatere osnovne organizacije se niso dovolj uveljavile kot idejna vodil .a sila. Preveč so zaprte same vase in preveč vo- iijo debate o družbenem in go- spodarskem razvoju v zveznem ^n republiškem merilu, premalo pa razpravljajo o domačih kra- jevnih pro' lemih in večkrat ne vplivajo dovolj učinkovito na njihovo reše ije. Po navadi se taki člani ZK ne morejo vedno pravilno in pravočasno orien- tirati v samoupravljanju. Več- krat so tudi pi nalo aktivni in nedovoljno se uveljavljajo kot vodilna idejnž sila. Slabost ne- katerih OO ZK je tudi v tem, da se preredko sestajajo in da včasih sestanki niso dovolj pri- pravljeni. Nekatere osnovne or- ganizacije niso dovolj budne, zato se zgodi, da pričnejo ob- ravnavati probleme šele takrat, ko so akutni, kaže, da 'ake OO ZK niso na čelu dogajanja, da niso primerni idejni usmer- jevalci. Število ses^an^rov in analiz ni in ne sme biti merilo aktivnosti OO ZK, airrak njeno prizade- vanje in usmt "a ^^ politike v nekem kraju. Sleherni član ZK se mora zavzemati za dosledno realizacijo i' zato ne sme biti površen opazovalec in ne sme t jlče prestajati par- tijskega staža. Večkrat se zgodi, da so tudi nekateri člani ZK pa- sivni člani organov delavskega in družbenega upravljanja. VARSTVO PRI DELF - SKRR KOLEKTIVA Osnutek novega zakona o var- stvu pri delu predvideva večjo vlogo in odgovornost delovnih organizacij za varstvo delavcev na delovnih mestih. To je do- bro, saj izkušnje jasno kažejo, da dosedanja odgovornost za varstvo, ki so jo nosili činitelji izven delovne organizacije, de- mobilizira njeno pozornost. To- da tudi novi zakon ne bo mogel rešiti vsega, čeprav ho nalasal organom upravljanja mnogo večje obveznostL Skrb za zdrav- je, življenje in proizvodno spo- sobnost delovnega človeka nika- kor ne more biti samo stvar po- sameznika, ampak vse družbene skupnosti. Organi upravlj-anja in sploh vse subjektivne sile mo- rajo seveda vplivati na nepo- sredne proizvajalce v boju za zmanjšanje števila nesreč. Ka- kor je potrebno pravilno upo- rabljati proizvajalna sredstva, je trrha skrbno uporabljati skla- kakoir si uspešnega dela pri pre- prečevanju nesreč pri delu ni mogoče zamisliti brez dobro or- ganizirane zdravstvene in HTZ službe v podjetjih. Marsikje se namreč sploh ne zavedajo, kakš- ne važnosti je ta služba. V ne- katerih tehnično razvitih drža- vah so že zdavnaj prišli do pre- pričanja, da se ta služba zelo izplača in v tem pogledu sploh ne varčujejo s sredstvi. Iz tega je razvidno, da so tudi tam ugotovili, da so povsod najdra- gocenejši res kadri, kajti čim bolj razvita je tehnika in čim dražji so stroji in naprave, teni večjega pomena je zdravie in jolna proizvodna sposobnost judi, ki z njimi upravljajo. Iz vsega pa sledi, da je vse to pri nas še bolj važno, ker nam skr- bi za zdravje in varstvo delav- cev ne narekuje zgolj gospodar- ski račun, temveč tudi naŠ druž- beni red. Socializma brez resnič- ne skrbi za delovnega človeka namreč nL V gospodarskih organizacijah izdajajo velikanska sredstva za ublažitev posledic po nesrečah pri delu, mnogokrat pa se zdi škoda odriniti nekaj sredstev za kakšno zboljšanje v HTZ služ- bi. Delavci nikakor ne bi smeli ostati ravnodušni zaradi nesreč pri delu, pa tudi zaradi poklic- nih obolenj, saj pomeni boljše zdravstveno stanje večjo storil- nost, večjo proizvodnjo in s tem višjo življenjsko raven. Vsekakor povzroča pomanjka- nje higiensko-tehničnega varstva samo majhen odstotek nezgod. Mnogo več jih je zaradi nepra- vilnega obnašanja samega de- lavca, ki ne pozna nevarnosti pri delu, ali pa je telesno ali du- ševno nesposoben, da bi se jim izognil. Ko je namreč podjetje zaščitilo stroje in poskrbelo za zaščitna sredstva za za]wslene, so materialne potrebe izčrpane, vse ostalo je odvisno od delav- cev samih. Prav to bi moral ve- deti sleherni delavec. O tem bi morali poučiti vse, ki pridejo na novo v podjetje. V marsikate- rem podjetju delavci zanemarja- jo zaščitna sredstva, predvsem takšna, ki jih po njihovem mne- nju ovirajo pri delu. Takšne, v bistvu primitivne in kratkovid- ne nazore je težko razbijati s predpisi. Zato se morajo proti takim pojavom angažirati vse politične sile v podjetjih, pred- vsem pa organi upravljanja, ki morajo tudi skrbeti za stalno preverjanje znanja s področja varstva pri delu. Pomanjkanje znanja in spretnosti povzroča pri nas precej nesreč, zato je odgovornost vodilnega kadra v obratih tem večja. Mladi ljudje so navadno živahni ter pogum- ni ter navadno ne sledijo navo- dilom o previdnosti, ker često zamenjujejo lahkomiselnost s jogumotm in opreznost s stra- lopetnostjo, kar se jim navadno maščuje. Zato pa morajo nadre- jeni stalno paziti in jih pr^ri- čati, da je potrebno, da tudi sa- mi sodelujejo pri preprečevanju nesreč pri delu. Namen vzgoje ni zbuditi pri delavcu zavest ne- varnosti, temveč ga usposobiti, da mu preide previdnost v na- vado in da brez razmišljanja re- agira na nevarnost. Osnutek novega zakona bo verjetno izzval mnogo ustrez- nih rešitev, vendar pa bi bilo neumestno čakati, da bo akti- viral vse organe in vsakega člo- veka, da bo odstranil tako ime- novani osebni činitelj kot najpo- gostejši v2TOik n<»reč. Prireditve v Ptuju od gostinstva mnogo zalitevajo Letošnje kurentovanje, ki bo 28. februarja, na pustno nedeljo v Ptuju, bo obiskalo po vseh predvidevanjih več tisoč ljudi iz bližnjih in oddalje- nih domačih in zamejskih krajev, mladine in odraslih z različnimi želja- mi in pričakovanji, ki si jih bo Ptuj prizadeval izpolniti. Na gostinstvo v Ptuju odpade tudi tokrat tisti važen del skrbi za ljudi, ki pridejo v prepričanju in pričakovanju, da bo na nje pripravljeno tudi gostinstvo, ne samo prireditveni odbor in folklorne ter karnevalske skupine. Ob prejš^-jih treh ptujskih folklornih in karnev Jskih prire- ditvah si je prizadeval priredit- veni odbor vplivati na to, da bi pričakalo gostinstvo goste iz vseh strani s specialitetami ob ustreznih cenah in z običajnimi jestvinami in pijačar. i po vsak- danjih cenah, kar bi naj ustre- zalo petičnej^im in povprečnim gostom in bi jim prihranilo kri- tiko, da se Ptuj ni pripravil z gostinske strani na prireditve s tako široko publiciteto. Prireditveni odbor je pričako- val od gostinstva zraven prven- stvene skrbi za goste tudi pri- meren, ali vsaj simboličen ma- terialni prispevek k dohodkom zavoda za prireditve za kritje velikih prireditven" stroškov, za katere je nosila največji de- lež občinska skupnost skupno s podjetji, ki so pomagala zavodu z oglasi. S te strani je gostin- stvo razočaralo z izgovorom, da ni bilo ob prireditvah prebitka Poleg vsega je poskr ."'el odbor še za nekaj stojnic in paviljo- nov in je pridobil nekaj požr- tvovalnega osebja »Slovenskih goric«, ki se je trudilo biti go- stom na razpolago s prigrizkom in s pijačo, ki jih je mogoče po- nuditi na prostem. Isti namen so imele okrepčevalnice v raznih ptujskih šolah in dvornnah. Izkušnje so vsakikrat potrdi- le, da ne gre gostom toliko za prigrizek in za zapitek ob top- lih in mrzlih pijačah, pač pa za topla okrepčila, zato se poda- jajo predvsem v gostišča. Zmog- ljivosti teh niso za takšno pri- ložnost dovolj velike, zato je vsako leto in tudi letos resna skrb, kaj storiti, da se stare iz- kušnje in ugotovitve na tem področju ne bi ponavljale. Gostinstvo v Ptuju se prav gotovo dobro zaveda, da so fol- klorne in karnevalske prireditve v Ptuju zanj resna preizkušnja. O letošnjih, četrtih folklornih in karnevalskih prireditvah priča- kuje gostinstvo vsaj nekaj po- moči od samega občinstv? že med pripra-^-ami na prireditve, in sicer v tem, da bi se večje skupine, ki si želijo organizirane gostinske usluge, nekaj dni prej prijavile in sporočile ptujskim gostinskim podjetjem »Haloški biser«, »Letovišče grad Bori (uprava »Beli križ« '^tuj) in ■'Gostinskemu --djetju "Rreg — ^tuj. Zadružni trg«, da bi se lahko podjetja na prijavljene goste dobro pripravila, po po- rebi tudi s prenočišči in z osta- 'im. Tudi za ostal j goste se bodo morala pripraviti vsa podjetja s specialitetami in z ostalimi jestvinami in pijačami, vse po p i svojih močeh. Kot je znano, 30 ir^enovana podjetja že začala z zbiranjem ■ ijav skupin gostov in se tudi že zanimajo za Ptuj- čane, ki ■ : ' '''i pripravljeni pre- vzeti sLupine, družine ali posa- meznike na prenočevanje. V ho- telu »Petovia« in pri »Belem kri'ii« ne bo prostora za Prireditveni odbor je priporo- čil go«5^inskim podjetjem za dan >rireditev, naj občutijo gostje "azlik v ceni za specialitete in la običajne jestvine in pijače, ne pa razliko v ceni med dne- vom prireditev in ostalimi dne- vi. Tokrat naj se Ptuj pokaže, da je sposoben za kvalitetno po- s< -^ežbo s kvalitetni u jestvinami in pijačami, predvsem s toplimi, či bo »-rzlo. Vprašanje cen za to priT-^nost naj obravnavajo podjetja v svojem kolektivu glede na vse pripravljeno in na zagotovilo, da bodo goste zado- voljili. Z zmogljiv^-^^o vseh treh na- vedenih gostinskih podjetij v občiri niso izčrpane vse mož- nosti. Pripravljalni odbor je vo- 'ipn dati pod določenimi pogoji pristanek r paviljonsko in r,' postrežbo gostov s kv ■' -tnim prigrizkom in s top- limi pijačami tudi gostincem iz- ven Ptuja, ki bi bili "-'-^ravljeni biti ' 'jn gostom na uslugo. Osnovni namen je z združeni- mi močmi gostinstva zadovolji- ti čim širši krog zbranega ljud- stva, ki namerava ta dan priti v Ptuj zato, da bi videlo nekaj zanimivega in veselega, da bi se lahko razvedrilo in dobilo, kar si želi ob tej priložnosti. Malo ie verjetno, da bo mogoče zado- voljiti prav vse goste z vsem. Za večino gostov se bo Ptuj po- trudil, da se bo marsikdo tudi ob drugih priložnostih rad vrnil v Ptuj obujat spomine na letoš- nje prireditve. V. J. V ormoški bolnišnici potrebujejo več zdravstvenih delavcev Zaprosil sem ravnatelja Spe- cialne bolnišnice za pljučno tuberkulozo v Ormožu dr. Du- šana Duhovi ja, da je povedal za naše bralce nekaj o življenju in delu v ormoški bolnišnici. Razgovor je ljubeznivo sprejel in odgovoril na naslednja vpra- šanja: — KAJ LAHKO POATESTE O ZGODOVINI BOLNIŠNICE ZA PLJUČNO TUBERKULO- ZO V ORMOŽU? Bolnišnica v Ormožu je bila ustanovljena 1898. leta in je kot splošna bolnišnica delova- la do 1948. leta. Takrat je bila spremenjena v specialno bolniš- nico za pljučno tuberkulozo in je naprej skrbela za težke tu- berkulozne bolnike, kar je tudi izraženo v podatkih o smrtno- sti. Med leti 1948 in 1951 je vsako leto za tuberkulozo umr- lo približno 50 ljudi. Po pri- hodu ftiziologa iz Maribora (dr. Jože Sušterič) v ormoško bolnišnico so v njej pričeli zdraviti vse oblike pljučne tu- berkuloze in tudi nespecifična obolenja dihalnega sistema. Omeniti je treba, da je dr. Su- šterič začel z obširnim delom na področju profesionalne re- habilitacije tuberkuloznih bol- nikov. Veliko truda in znanja^ je v to komplicirano delo tudi vlo- žil Brane Krajnc in je pri tem dosegel pomembne uspehe. Ta- ko so v bolnišnici pripravili sadjarski, vrtnarski, cyetličar- ski in tudi traktorski tečaj. Vse to se je precej odražalo v nor- maliziranju življenja tuberku- loznih bolnikov in s pridobitvi- jo kvalifikacije so se izboljšali njihovi življenjski pogoji. _ TZ KATERIH KRAJEV SO PACIENTI, KI SE ZDRAVIJO V ORMOŠKI BOLNIŠNICI? Bolnikov, ki se zdravijo v or- moški bolnišnici ali ki so že ozdraveli, je največ ali 60 odst. iz območja PTD Ptuj, ostali pa so iz PTD Ormož, T.jutomer. Murska Sobota. Len- dava. Radgona, Maribor in Le- nart. Manj bolnflcov pa priha- ja v ormoško bolnišnico iz ŠRIT. _ KOLIKO IN KATERE PLTUCNE BOLEZNI ZDRAVI- TE IN KAKO JE BILO S TIM VPRAŠANJEM PRED LETI? Osnovna naloga ormoške bol- nišnice je zdravljenje pljučne tuberkuloze. V to je šteti za- četna. novoodkrita obolenja, kakor tndi težke kronične obli- ke tuberkuloze. Čeprav število tako /vanih nespecifičnih obo- lenj nekoliko narašča, tu mi- slim predvsem na kronična obnlonia dihalnega sistema, ki zahteva zdravljenje v bolnišai- ci, tudi v bodoče ostane pouda- rek na zdravljenju tuberkuloze in tako je tudi usmerjeno ce- lotno delo v bolnišnici. Postav- lja pa se precejšnja potreba po izpolnitvi diagnostičnih metod dela in poiskati je treba pogoje in možnosti za tesnejšo pove- zavo bolnišnice in kirurškega centra. — Koliko postelj ima bolniš- nica in koliko je bilo lani oskrbnih dni? Kako je z zase- denostjo? Bolnišnica ima 140 standard- nih postelj, število oskrbnih dni pa niha med 51 in 56 tisoč let- no. Zasedenost je v zimskih me- secih zelo velika in je včasih visoko nad 100 ®/o, v poletnih mesecih je mnogo manjša in vedno ne dosega 100 "/o zasede- nosti. Vzrok temu je predvsem v tem, da se v bolnišnici zdravi največ kmetijskih zavarovancev (približno 60«/o), ki so v času sezonskih kmetijskih del vezani na kmetijska opravila. To je si- cer bolj ali manj tradicija kmeč- kega človeka, ki se je med bo- leznijo težko znebi. V zimskih mesecih narašča število akutnih pljučnih obolenj. Nihanje tako zvanega dnevnega staleža bolni- kov je vsekakor znatno in zara- di tega nastopajo mnoge težave. — Koliko dni je lani znašal povprečni staž zdravljenja na bolnika in koliko pred 4 leti? Povprečna doba zdravljenja na bolnika že nekaj let znaša približno tri mesece. Omeniti je treba, da je ta doba relativno zelo kratka. Vzrok temu je pred- vsem v omenjenih problemih in delno v pomanjkljivosti ^ same bolnišnice, da ne more biti doba zdravljenja še krajša. — V zadnjem času ste v zdravljenju dosegli precejšen uspeh, kaj vse sodi v njega? Bilo bi preobširno govoriti o podrobnosti zdravljenja tuber- kuloze. Omembe vredno je pred- vsem to, da so uspehi zdravlje- nja relativno dobri, seveda če so zadovoljeni osnovni pogoji zdravljenja. To pa so le samo takrat, če je bila tuberkuloza pravočasno odkrita in če se 7dra\'imo potreben čas brez pre- kinitve. Pri zdravljenju pa mo- ra bolnik upoštevati zdravniške nasvete in se po njih ravnati. — Katera kulturna in druga razvedrila imajo bolniki med zdravljenjem v bolnišnici? Pogoji za razvedrilo bolnikov V ormoški bolnišnici se v zadn jih letih niso bistveno spremenili. V bolnišnici imamo TV sprejem- nik, tedensko vsaj eno kino predstavo, bogato knjižTiico in druga razvedrila. Premalokrat pa v bolnišnico zaide kak zabavni ansambel. Bolniki so podvrženi delovni terapiji in so jim na voljo mizarska, čevljarska, kro- jaška in pletarska delavnica. Kolektiv bolnišnice se zavzema za razširitev delovne terapije, ki jo bodo v prihodnjem obdob- ju razširili še na knjigoveznico, delavnico za obdelavo lesa in kovin. Zavedamo se, da vse našteto še ne zadošča sedanjim potre- bam bolnikov. Zato spanji pro- gram želimo izpopolniti in do- polniti predvsem s poljudnimi predavanji iz zdravstva, ostala predavanja pa bo za bolnike pripravila Delavska univerza Ormož. Bolnišnica se bo morala tudi v bodoče bolj tesno pove- zati s sosednjimi kulturnimi centrL Motivacija je predvsem v tem, da bolnika ni moč pre- pustiti samo postelji in da v njej gledamo edini vir zdravja. Bolnišnica ne sme in ne more predstavljati za bolnika ležal- nega zapora, z neštetimi disci- plinskimi omejitvami, temveč le strogo nadzorovano zdravljenja, povezano s pravilnim občutkom prostosti, gibanja, možnosti pri- mernega razvedrila in sev^a pridobitve ustrezne strokovno- sti ter politične razgledanosti. S krepitvijo strokovnega kadra v bolnišnici bo to moč uresničiti in seveda s pravilnim razume- vanjem okolice. — Koliko članov žteje kolek- tiv bolnišnice in kako je z na- grajevanjem po delu? Kolektiv bolnišnice šteje 77 članov. Zdravstvenih delavcev je 15 in trije honorarni, 9 ad- ministrativnih in 50 ostalih za- poslenih. V bolnišnici je prema- lo zdravstvenih delavcev in ^ treba strokovni kader okrepiti. Nagrajevanje v bolnišnici je po točko\inem sistemu, ^v delu pa so priprave za obračunava- nje oskrbnesga dneva po vrsti bolezni, kategorizacija bolezni in tako se bodo usluge računa- le po storitvah. Ta sistem bodo pripravili v tekočem letu. Viši- na osebnega dohodka zaposle- nih bolnišnice je približno pri- lagojena tovrstnim zavodom. — Ali lahko poveste kaj o investicijskem vlaganju bolniš- nice iz zadnjih treh let? Kolektiv bolnišnice Ormož je v zadnjih nekaj letih vložil pre- cejšnja sredstva za nakup nove- ga rentgens-kega aparata in v zgraditev centralne kurjave. Pred dvema letoma je bolnišni- ca kupila rentgen, leta 1965 pa smo zgradili centralno kurjavo. Lani smo uredili in sodobno opremili laboratorij bolnišnice in na novo smo opremili pralni- co. Sedaj pa se pripTavljamo na ureditev kuhinje, za katere adaptacijo smo že prejeli kredit 50 milijonov dinarjev, manjka- joča sredstva pa bo dodala bol- nišnica. — In vaše želje? Iz zgoraj navedenega so raz- vidne moje želje. J^elim pa pred- da hi se predvideni načr- ti kolektiva bolnišnice uresničili in da bi na ta način ustvarili čim boljše počutje našim pa- cientom. Drago Rizman V PREDVOLILNIH PRIPRAVAH VEČ POLITIČNEGA IN VSEBINSKEGA DELA (Nadaljevanje s 1. strani) sije, organi upravljanja, sveti krajevne skupnosti, krajevna in občinska vodstva družbeno-poli- tičnih in družbenih organizacij itd.) in ne le za odbornike in poslance. Ponekod so evidentirali ljudi po dokaj subjektivnih in ne ob- jektivnih merilih, manj so izha- jali iz naših družbenih princi- pov, potreb in kriterijev. Ponekod so premalo razmišljali o perspektivnem kadru med mlajšimi občani, ženskami in ne- posrednimi proizvajalci, čeprav je na terenu in v delovnih or- ganizacijah vedno več takih lju- di, ki se uspešno vključujejo v samoupravne organe in v sploš- no družbeno aktivnost. Udeležba žensk med evidentiranimi na te- renu je 12-odstotna, v delovnih organizacijah je ta odstotek ugodnejši. Doslej so bili evidentirani kandidati za odbornike in poslan- ce v vseh krajih oziroma volilnih enotah in v 60 delovnih orga- nizacijah (od 83), Vsega evidentiranega kadra je: — v delovnih organizacijah 843 — na terenu 333 od tega žensk 40 in mladih 30 Evidentiranih možnih kandida- tov za občinske odbornike je: — za občinski zbor 192 od tega žensk 28 in mladih 19 — za zbor delovnih skup. 23 od tega žensk 13 in mladih 3 Vsekakor so bili na splošno do sedaj doseženi pomembni us- pehi in je v dosedanjih pripravah na volitve sodeloval zelo širok krog občanov. Tudi organizacije SZDL in ostale družbeno politič- ne in družbene organizacije so se aktivno in uspešno angažirale. Sedaj ho potrebno prek SZDL odpraviti dosedanje pomanjklji- vosti in zagotoviti v nadaljnjih predvolilnih pripravah ustreznej- šo vsebino in še močnejšo poli- tično aktivnost. F. R. Se en posnetek z avtobusne po staje v Ptuju brez čakalnice. Sfran 3 :»TEDMK« — petek, 29. jannarja 196? Sben 3 KI D R I C E V O Še so poman|kl|ivosti Minilo je leto, odkar je bil v TGA uveden 42-umi delovni ted- nik. Kolektiv je namreč s 1. ja- nuarjem 1964 kot prva v občini prešel na skrajšan delovni čas. Priprave za prehod na obratova- nje po novem sistemu dela so se začele mnogo prej. Najbolj pereče vprašanje je bila oblika skrajša- nega delovnega časa. Proučene so bile vse prednosti in pomanjklji- vosti posameznih oblik delovnega časa. Bile so dosežene mnoge ugodnosti in je bil kolektiv s ta- kim načinom zadovoljen, vendar so se v enem letu opazile že tudi določene pomanjkljivosti. Tako je med drugim ugotovljeno,- da tre- nutna življenjska raven ne omogo- ča večini članov kolektiva rekre- acije ob dela prostih dnevih, tem- več zahteva porast nadurnega za- poslovanja izven podjetja, kar ima svoje negativne posledice na učinek dela v tovarni. Izpad de- lovnega dne je težko nadomestiti, ker je notranje rezerve možno le postopoma aktivirati z boljšo or- ganizacijo dela. Skrajšani delovni tednik ne rešuje problema manj- šega delovnega učinka in slabše kakovosti, ki je posledica dolžine delovnega časa. Vsekakor je šteti za uspeh, da kljub uvedbi nove proizvodnje ni porasta delovne si- le, kar pa je le doka2; uspešnosti skrajšanega delovnega časa. Vse- kakor so kolektivu potrebne nove pobude, da bi čimprej odpravil dosedanje pomanjkljivosti. Lani 28.000 tan aluminija Čeprav je delovni kolektiv TGA pričel minulo leto z velikimi upi in željami ter perspektivami, ki sta jih obetala razširitev tovarne alu- minija ter rekonstrukcija in avto- matizacija obrata glinice, je doži- vljal težke in celo kritične trenut- ke. Znano je, da je podjetje že v prvi polovici januarja 1964 priza- dela obsežna redukcija elelrtrične energije, ki je trajala potem celo leto in traja še sedaj. To je ote- žilo proizvodne pogoje, h krizi pa je prispevalo še pomanjkanje pre- moga. Razumljivo je, da je pre- stajal kolektiv težke trenutke in da je imelo to negatvine posledice v finančnem pogledu. Glede na te težave je kolektiv zadovoljen, ker je kljub temu proizvedel 76.4001 aluminijevih zlitin ter 16.9501 Modne mase. Proizvodnja glinice je porasla v primerjavi z letom 1963 za 9,14 »/o, medtem ko je pro- izvodnja aluminija višja za 7,56 »/«, kar predstavlja glede na omenje- ne težave res lep uspeh. Najbolj razveseljivo pa je to, da je prišlo lani do močnega kvalitetnega pre- mika v asortimentu, saj se je pro- izvodnja zlitin v primerjavi z 1. 1963 zvišala kar za 97 »/e, kar je razumljivo omogočilo poboljšanje finančnega rezultata. Tako je de- lovni kolektiv kljub težavam in problemom dosegel, kar se je da- lo. Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic Te dni se v sindikalnih podruž- nicah pripravljajo na občne zbo- re. ki pa bi morali imeti pomemb- nejšo vlogo od prejšnjih. Dovolj je bilo kritike glede nekaterih si-n- dikalnih podružnic in pododborov. ker je bilo članstvo izolirano od vodstev in ni bilo seznanjeno z dogajanjem v kolektivu, kar je imelo zelo negativne i>osledice. Na dosedanjih občnih zborih in raznih konferencah so v poročilih vedno le naštevali razne proble- me in težave delovnega kolektiva, nikjer pa ni bilo konkretnih pred- logov, kako bi naj ta ali oni pro- blem odpravili. Tod tičijo vzroki neuspehov sindikalnega dela, kaj- ti ta organizacija bi morala biti tista sila, ki bi zahtevala odpravo negativnih pojavov, ki so ovirali normalni tek proizvodnje ali sa- moi^ravljanja. Sleherno prikima- vamje poročilom brez konkretnih zahtev za odpravo nepravilnosti ne bo privedlo nikamor. Ko bodo člani na sindikalnih zborih oce- njevali minulo delo, naj bi imeli vedno pred o^i to, da so oni ti- sti, ki imajo pravico zahtevati od- pravo niepravilnosti. Samofimtncirainje stano- vanjskega qospodarstva Na redni letni konferenci TK ZKS v Kidričvem je v poročilu sekretarja bilo med arugim ome- njeno samofinanciranje stano- vanjskega gospodarstva. Znano je, da skrbi za ureditev stanovanj- skega vprašanja kolektiv z grad- njo novih stanovanj za svoje čla- n«. Kolektiv ima v Ptuju že pre- cej stanovanj, ki jih zasedajo za- posleni v TGA. Razen tega gradi- jo v Ptuju nov 40 stanovanjski blok. Ce pa pomislimo na delavce, ki živijo v naselju Kidričevo 11 m na one, ki prihajajo na delo iz zelo oddaljenih krajev, ugoto- vimo, da ta blok še zdaleč ne po- meni rešitve stanovanjskega pro- blema, če imamo kolektiv kot c^ loto pred očmi. Znano je, da je stanovanjska grad;nja iz leta v le- to dražja, kar pomeni tudi višje najemnine In je zato nujno misli- ti na bolj ekonomično stanovanj- sko granjo. Organi upravljanja bi morali sprožiti akcijo za samofi- ranciranje stanovanjske graditve. Vse bi morali dobro pripraviti in bi naj kolektiv iz sredstev, ki Jih je namenil za stanovanjsko grad- njo ali pa iz najetih kreditev, da- jal svojim članom dolgoročna po- sojila. Končno nm pravilnik Te dni so sveti proizvajalcev delovnih enot v TGA razpravlja- li tudi o oceni delovnih mest po tabelarnem delu pravilnika o de- litvi osebnih dohodkov. Ocene so pripravila vodstva delovnih enot in kadrovske komisije v delovnih enotah. Novi pravilniki za delitev osebnih dohodkov, ki so jih ST>re- jeli sveti proizvajalcev DE so v glavnem ohranili vse pozitivno, kar so vsebovali že prejšnji pra- vilniki, nekatere določbe, čeprav tudi glede novega pravilnika ne moremo govoriti o popolnem in doslednem nagrajevanju po delu, j pa pomenijo precejšen napredek. | Višina osebnega dohodka namreč | ni več odvisna samo od uspeha ' celotnega kolektiva, ampak se ! poizkuša meriti tudi ekonomičnost j proizvodnje, kar pomeni, da na višino OD odločilno vpliva tudi porabljeni delovni čas, poraba su- rovin itd. -ko i Mislim, da vsi soglašamo s tem, da so naše investicije pretirane in da niso v skladu z materialno bazo naše države, s tempom akumulacije in s potrebo po postopnem zbolj- ševanju življenjske ravni. To ne zavira samo zboljšanje življenjs^ke ravni, marveč vplive tudi na njeno stagnacijo. TITO na Vm. kongresu ZKJ Pisma uredništvu PŠENICA V PROSVETNEM DOMU Ko se je pred leti začela akci- ja graditve zadružnih domov, sc se našli tudi v Grajeni ljudje, k: so prijeli za delo. Izdelali so ope- : ko, zbrali potreben les, zvozili potreben material na gradbišče in se zagrizli v delo. Res je, dc z delom niso pravočasno končali in vsi se spominjamo, da je bil zadružni dom v Grajeni precej časa nedograjena .stavba. To je celo še sedaj, kljub temu, da je pozneje vložila še KZ »Jože Lac- ko'" vanjo tri milijone dinarjev. Vendar je nekako šlo, v stavbi je imelo svoje prostore prosvet- no društvo (dvorano in oder), ro- ko nad domom pa je držala ome- njena kmetijska zadruga kot formalni lastnik stavbe, kljub temu. da je .stavbo v največji meri zgradilo s prostovoljnim delom in materialnimi prispevki okoliško prebivalstvo. Pred dobrim letom je začela napadati lesene dele stavbe go- ba. Društvo je nekaj ukrepalo proti njej, končno pa se je obrni- lo na lastnico zgradbe, na KZ «-Jože Lacko«, da bi s skupnimi močmi ukrenili potrebno, da bi zavarovali zgradbo pred nadalj- njim propadanjem. Toda pri za- drugi so naleteli na gluha ušesa. Zadruga je sicer zatrdila, da je lastnik zgradbe, izjavil pa tudi, da nima namena karkoli vlagati v zgradbo, od katere nima prav nobene koristi. Izjavila je še, da jo je pripravljena zamenjati za kakšno drugo zgradbo, če bi s tem soglašala občinska skupšči- na. Društvo je podvzelo še druge korake, da bi rešilo dom in oder in ko je kazalo, da bo v tem po- gledu mogoče nekaj ukreniti, je zadruga pod neko pretvezo iz- i^abila od prosvetnega društva ključe, nato pa napolnila dvora- no s pšenico. Za nameček je da- la dvorano nato še v najem pod- jetju Vinko Reš v Ptuju, ki pše- nice vse doslej še ni odpeljalo iz dvorane. Pri prebivalcih Grajene in j okolice je vzbudil tak postopek I zadruge negodovanje. O svojih I namenih zadruga ni obvestila društva, razen tega je razvlekla inventar društva in ga nekaj ce- I lo odpeljala iz Grajene. Po pro- ; testih društva v zadrugi, je to dobilo odgovor, da je dom za- družna last, da lahko počno z njim, kar se jim ljubi in da ga lahko celo (!) podrejo, ker da je zanič in ker da ga ne rabijo. Da je stavba v slabem stanju, je res, vendar, kdo je to zakri- vil? Da ni potrei;na? Na boljše prireditve pride nad 400 ljudi, vsaj še v lanski zimi so priha- jali, ko je dvorana še služila svojemu namenu. Glede na vse navedeno vpra- šamo, kaj naj bi še društvo ukre- nilo, da bi dom služil ljudem, ki so ga zgradili, ne pa zadrugi, ki zanj ne namerava trositi sred- stev, medtem ko ga izkorišča. Prebivalstvo negoduje nad ob- stoječim stanjem in bo še bolj obrnilo hrbet vsaki dejavnosti. Prosvetno društvo v Grajeni Kdo zanemarjo n^šo cesto? Malo jih je, ki ne bi vedeli, kako lepe so Haloze, ko spo- mladi cvete sadno drevje, ko so v sušnih poletnih dnevih pre- hodne haloške poti in ceste, ko pojo klopotci in ko obirajo sad vinski, trte. Ko pa mine lepo vre- me in je pridelek vmskih go- ric pnčiti, da prihnjajo ljudje k njim. ko je pogrebno, ne pa za- to. da bi se ona nad njimi zna- šala in kazala svojo nevljud- nost. Polič Jera, Zasadi 15, p. Desternik Juršinci S sindikalnega zbora prosvetnih delavcev v soboto, 16. januarja 1965 je bil v osnovni šoli v Juršinclh sim- dlkalni občni zbor prosvetnih delavcev in uslužbencev osnovtb šol .furlinr.i in Polenšak. Prisotnih Je bilo 25 članov oodružnice. Pred volitvami novega odbora sta poverjendika kritično analizira, la delo v pretekli sezoaii. Pouik je potekal v obeh šolah, zlasti na Polenšaku, v težkih po- gojih, saj mamjka na obeh šolah precej učiteljev, posebno pred- mestnih za pouk na višji stopnji. Sindikalna podružnica ima samo enega predmetnega učitelja. Ne- kaj mlajših tovarišev se je vpisalo na Pedagoško akademijo v Mari- boru. Največje pomarijkainje uč- nega kadra je na Polenšaku. kjer poučuje večina učiteljstva celo- dnevno. Na obeh šolah je mlajši učni kader, kn pa je svoje delo v pretekli sezoni zadovoljivo opra- vil, saj je striktno izvedel pro- gram razrednega pouka od prvega do petega razreda in program predmetnega pouka od peteda do osmega razreda. Soli sta dosegli dober učni uspeh Učiteljska ko- lektiva obeh šol se v polni meri zavedata smernic VIII. kongresa ZKJ v Beogradu o problemih vzgoje m izobraževanja. Da bi si mogli učitelji poglobiti strokovno znanje, ki bi jim omogočalo kva- litetnejše učno-vzgojno delo. so na svojih rednih študijskih se- stankih preštudirali vrsto tem iz didaktike, pedagogike in psiholo- gije. Med drugim so predelali knjigo dr. Ive Segula: »Opisno ocenjeva/nje, nova pedagoška kva- liteta.« Poleg tem iz strokovnega področja so razpravljali učitelii na svojih sestankih tudi o politič- I mh, gospodarskih m druzbemh I vprašanjih, n. pr. o sklepih VIII. ! kongresa ZKJ, o delovnem pro- ' gramu šole, o učni obveznosti, o dopolnilnem učno-vzgojnem delu prosvetnega delavca itd. Vsi pro- svetarji so se strokovno izpopol- njevali tudi v tem, da so se ude- leževali raznih seminarjev in ho- spitacij, ki jih je organiziral Za- vod za prosvetno-pedagoško služ- bo v Ptuju. Poglabljali so svoje znanje tud; s prebiranjem stro- kovnih revij in časopisov. V zadnjem času so razpravljali naši pedagogi na svojih konseren- cah o delovnem programu šole. Izrazili so željo, naj bi se učna obvezonst mižala zlasti za preda- vatelje, ki poučujejo predmete s pismenimi izdelki. Menili so tudi, da je zelo težko orevzeti sončo celodnevnega pouka dopolnilno učno-vzgojno delo kot n. pr. po- moč šibkejšim učencem, delo v pionirski oreanizaciji. delo s RK, var.stva knjižnic itd. Precej fasa bodo naši učitelji lahko posvetili dopolnilnemu učnemu in vzgojne- mu delu le takrat, ko bo šola pol- no zasedena. Prosvetni delavci sodelujejo kljub težkim pogojem dela v vseh družbenih in političnih orga- nizacijah. Vsekakor ni nobene organizacije ali društva v kraju, kj,er ne bi bili aktivno angažirani. Aktivno sodelujejo na sestankih množičnih organizacij, na zborih volilcev in na razn'h proslavah ter kulturnih prireditvah Pri or- ganizaciji predavanj v okviru De- lavske univerze Ptuj so prevzeli levji delež Z uspehi šol so povezne razme- re, v katerih žive prosvetni de- lavcir Učiteljski stainovanjsko blok v Juršincih je zgrajen, na Polen- šaku pa se obljublja gradnja uči- teljskega doma že 10 let. Pomanj- kamje stanovanja je bistveni I vzrok za nepopolno zasedbo uč- j nih mest. Učitelji na Polenšaku se stiskajo v majhnih, zatohlih podstrevšinih sobicah, ki se v zim- skem času slabo ogrevajo. Ti za- silni prostori nimajo sanitarij, shramb in drvarnice. Podi v upra- viteljevem stanovanju so dotraja- li. Zaradi pomanjkanja stanovanj prihajajo v šolo le učitelji — no- vimci, štipendisti, ki gredo po ne- kaj letih na boljša delovna mesta. ! Vendar bodo v letošnj pomladi j rešili na Polenšaku pereč stano- . vanjski problem, saj nameravajo i pričeti z graditvijo šeststanovanj- j skega učiteljskega bloka. | Osebni dohodki učiteljstva so j se v zadnjem času nekoliko zviša- li, vendar so vprimerjavi z usluž- benci v podjetjih z enako stro- kovno Izobrazbo še premajhni. Glede na težke pogoje bi morali | prejemati učitelji na Polenšaku, j kjer ni možnosti kulturnega živ^ | Ijenja, izobraževanja itd. poseben dodatek na težje delovno mesto. Ob zaključku zborovanja so razpravljali še o nalogah učitelja | pri spomladanskih volitvah in j o družbenem evidentiranju. Za bodočega odbornika občinske skuipščine so predlagali Staneta i Staniča im Katico Bračko. i E. B. ] PESTER PROGRAM MLADINSKEGA DELA POVEČALI BODO ŠTEVILO ČLANOV ZMS IN USTANOVILI NEKATERE AKTIVE Pred kratkim je Občinski ko- mite ZMS Ormož sprejel letošnji program dela. Iz programa in razprave o njem na razširjenem plenumu občinskega komiteja mladine je razvidno, da si je or- moška mladina postavila širok program dela. V tem obdobju do sprejetja prihodnjega programa bo treba pri mladini znatno na- predovati ne samo na področju izobraževanja, ustanavljanja no- vih aktivov, mladinskih klubov, marveč bo treh' bolj učinkovito skrbeti za vključevanje mladine v samoupravne in oblastvene or- gane. Pri občinskem komiteju mladi- ne so štiri komisije, in sicer komisija za izobraževanje, ideo- loška komisija, komisija za kadrovska vprašanja in komisija za družbeno življenje mladine. Vsaka komisija ima sestavljen program dela. Za prihodnje ob- dobje so si komisije postavile precejšnje naloge in za realiza- cijo predvidevanj bo treba vlo- žiti precej truda in doslednosti. V prihodnjih mesecih bodo ustanovili mladinski aktiv v Or- možu in mladinske aktive v ne- katerih ekonomskih enotah, kjer jih še ni in kjer bodo za usta- novitev ustrezni pogoji. Posebno bodo skrbeli za povečanje šte- vila članov ZMS. Občinski komite ZMS Ormož bo vsem članom ZMS izdal nove mladinske knjižice, za člane ObK ZMS in za vodstva aktivov (predsednike, tajnike in blagaj- nike) pa bodo izpolnili evidenčni karton. Za vse mladince, zaposlene v gospodarskih organizacijah, bodo pripravili proizvodno konferenco, na kateri bodo razpravljali o po- večanju produktivnosti dela in o drugih proizvodnih problemih, Pripravili bodo dva seminarja o spremembah statuta v delovnih organizacijah in o vlogi ZMS v delavskem samoupravljanju. Go- vorili bodo tudi o delitvi do- hodka po delovnih organizacijah. Nudili bodo pomoč aktivom ZMS v času priprav na volitve. Po vseh pomembnejših krajevnih centrih bodo uredili mladinske klube, predvsem pa tam, kjer so za ustanovitev dani pogoji. Teh prostorov ne bodo samo name- nili za mladinske sestanke, plese in razgovore, temveč bodo mla- dino predvsem pritegnili na družabne in literarne večere. Klubsko življenje mora biti pro- gramirano in to naj bo urejeno tako, da se bo mladina lahko sproti seznanjala z dogodki do- ma in po svetu. Tesnejše bodo tudi sodelovali mladinski aktivi s prosvetnim, društvi, kar jim bo omogočilo, da se bo mladina lažje vključevala v kulturno prosvetno dejavnost. Pripravili bodo več športnih tekmovanj in ormoška mladina bo tesno sode- lovala s klubom ormoških štu- dentov. V vseh krajevnih centrih, kjer so popolne osemletke, bodo organizirali šolo za odrasle. Šo- la za življenje pa bo v Ormožu, pri Veliki Nedelji, pri Miklavžu, v Ivanjkovcih, na Kogu in dru- jod. Za vodstva aktivov bodo or- :;fanizirali seminar, na katerem 56 bodo navzoči seznanili s kul- turnim življenjem mladine v iktivih. Za šoloobvezne otroke bodo organizirali predavanje o Doklicnem usmerjanju mladine, i^išjim letnikom osemletke pa bo pripravljeno zanimivo predava- nje o pomenu in važnosti turiz- ma v sedanjem gospodarstvu. Za mlajše člane ZK bo organiziran nekajdnevni seminar, na kate- rem se bodo navzoči seznanili z zgodovino delavskega gibanja. Seveda bodo lahko mladinski aktivi po želji mladincev orga- nizirali zaželjena predavanja. V drugi polovici letošnjega Februarja bo organiziran seminar za člane občinskega komiteja ZMS Ormož. ¥ tilir® "pCISM®© Občni zbor Reševssine postsfe Ptuj, ki ja bil 23. fci- nuoTja 1965, je potrdil s svojo dobro pripravljeno vsebino in s polnošteviino udeležbo čScmov ko- lektiva in HMD, ki so v tej sindikalni podružnici, da je tudi v tej podružnici nekaj problemov, ki Jih skuša rešiti ntim kolektiv. Kolektiv Reševalne postaje I Ptuj si prizadeva biti enako vesten v svoji službi kot .so ostali kolektivi na svojih de- lovnih mestih. Splošno načelu te službe je pomagati ljudem na njihov poziv, po naročilu zdravnika ali po naročilu za bolnika odgovornih. Pri tem s>e ne morejo držati šablonskih odločitev, da je ta prevoz po- trebno opraviti, drugega pa ae, ampak morajo biti zelo pre- udarni. V tem vprašanju niso vedno enotni z zdravniki v zdravstvenem domu ali v bol- nišnici in s komunalnim zavo- dom za socialno zavarovanje, ki so mnenja, da so nekateri prevozi neopravičeni. Reševal- na odgovornost ni lahka; /a ^ijo je potrebna velika mera občutljivosti, poznanje razmer ter zaupanje v dober namen prizadetih ali za nje odgovor- nih. V 1964, letu so prevozili z re- šilnimi vozili v Ptuju in okolici 296.908 km, v Ormožu in oko- lici pa 45.434 km. Iz postaje Ptuj so pohiteli na razne strani 11.225-krat, iz postaje Ormož pa 687-krat v 1964. letu. Lanskolet- ni plan voženj so presegli za S2.000 km. Največ so prevozili bolnikov z notranjimi bolezni- mi (4.787), s poškodbami (1.446). porodnic (1.248). prevozov iz bolnišnice domov (688), prevoze zdravnikov ha hišne obi^ike 1651), ginekoloških prevozov !258), notranje in zunanje za- strupitve (197) in prometne po- škodbe (148). V evidenci o urah na vožnjah :o na prvih mestih: Franc Pros- lik (1511 ur), Andrej Pudbrez- lik (1505), Edi Seruga '12"^), [anez Sirec (1251), Ludvik še- ■uga (1244). sledijo pa jim še \v£r^nt Klrp (1164). Avgu«t Pe- reč (571), Franc Meglič — upravnik postaje (557) in Martir Mere (96). I Največ kilometrov so prevo- : žili s fiati 1500, IMV. škodo ir ' niercedesi. Njilu)v uspeh je najbolj od- vi.sen od zdravja zaposlenili vozačev, od števila naročil vo- ženj, od spo.sobnosti vozil, od cest. od razsodnosti ljudi, kdaj je reševalna služba res upra- vičena in potrebna pomagati, od zdravnikov v bolnici, od ocene zdravstvenega stanja bolnikov ter upravičenosti pre- vozov na stroške skupnosti ali komunalnega zavoda. Glede na vsa ta vprašanja smatrajo ne- kateri zdravniki, da bi morala hiti reševalna služba v sesta- vu zdravstvenega doma. ne pa samostojna ustanova. Reševalci niso tega mnenja. Najvažnejša skrb Peševalne postaje Ptuj je za vozni park, ki mora stalno biti sposoben za akcijo, ne samo za slučajna obo- lenja in naročila, temveč tudi I za večje morebitne nesreče, ko I je potreben za akcijo vfs vozni park in mora biti zanesljivo sposoben za prevoz tudi v^ dru- ge bolnišnice in ne sarno v ptuj- sko l^olnišnico. O vseh svojih vprašanjih so se na zboru do kraja pomenili, medčasno pa so še izvolili svoj upravni in nadzorni odl)or ter I so evidentirali nekaj članov ko- lektiva in podružnice za nasled- ' nje volitve v razne organe. Do.=;edanjemu predsedniku f.u- dviku Sonigi in ostalim odbor- nikom se je upravnik Meglič za- hvalil v imenu kolektiva za vse delo in skrb. predstavnik Ob- čin^skega sindikalnega sveta Ptuj tov. Korpar pn je želel tudi novoizvoljenemu odlx>ru enako vnemo pri bodočem deln kot ie je pokazal dosedanji odbor. j VJ. 1 Sfran 4 »TEDNIK« — prtek, 29. januarja 1965 Sfran 4 Ptujska razglednica Tudi ta praznina ob cesti dr. Jo žeta Potrča (Ljutomerska) bo sčasoma pozidana. Pionirska tribuna Naš razred Vsak dan prihajamo v šolo. V šolo hodim, da bi .se kaj naučila. Naiš razred je v pritličju. Razgled imamo na šolsko dvorišče. V raszredu so stene rdeče pre- pleskane, nanje moramo paziti. Učilnca ima velika okna. Na sprednji steni je tabla, blizu nje v kotu pa peskovnik. Tudi kateder je poleg table. Razred pred pou- kom in v odmoru prezračimo. Klopi so nove in moramo tudi na- nje paziti. Razporejene so v dveh vrstah. Vsak učenec ima svoj stol. Ob zadnji steni stojita dve omari. Razred je naš drugi dom. V njem se počutim kakor doma. Je svetel in lep, zato se v njem radi učimo. Janžekovič Mira, 3. a, \ I Videm pri Ptuju Našel sem srno Vračal sem se Iz šole. V jarku pod gozdom je stala mlada srni- ca. Hotel sem jo ujeti. Ni me po- čakala. Bila je ranjena. Hitel sem za njo. Prišla je na led. Zelo ji je drselo. Ujel sem jo in odnesel v jarek. Hitel sem domov po koša- ro. Sestri Draga lin Joža sta me spremljali. Bilo je že temno. Dra- ga je svetila s svečo. Srnica je bi- la še vedno v jarku. Žalostno je cvilila od bolečin. Nesli smo jo domov. Ponoči je pod štedilnikom poginila. Pod njo je bila mlaka krvi. Edo Zarainžek, prvi razred, Videm pri Ptuju Obisktila nas je starka zima Prišla je zima. Pokrajina se je odela z belo snežno odejo. Vse v naravi pokriva sneg. S streh visi- jo sveče. Zime se otroci zelo veselimo. Toplo oblečeni zbežimo na hrib. Tam se sankamo, smučamo itn dr- samo. Pod drevesom smo naredili sneženega moža. Na glavo smo mu poveznili rdeč lonec. Sredi dbra^a smo zataknili rumen ko- ren, pod čelom pa črna oglja. To je bil nos in oči. Dolgo zimsko spanje že spijo polh, jež, medved, žaba in kača. j Po snegu se podijo volkovi, zajci, I lisice in jelena. Borijo se za živ- I Ijenje. Starka zima se bo kmalu poslo- vila. Spet bo posijalo toplo sonce in prišla bo pomlad. Ptice selivke i se bodo vnnile. Trata bo ozelenela. Spet bo vse oživelo. Mrija Muzek, 3. b, Videm pri Ptuju Sprehod v zimsko naravo Prišla je zima. Sneg je prekril polja in gozdove. Nekega dne sem šla na sprehod. Vse okrog mene je bilo F>okrito s snežno odejo. Sneg je naletaval. Snežinke so plesale v ritmu vetra in počasi padale na zemljo. Vse nebo jih je bilo polno. Veliko, kristalasto snežinko sem ujela na dlan. Z zanimanjem sem jo opazovala, dokler ni izginila. Na dlani je ostala samo še kapljica vode. Sneg je obletaval hiše, drevesa, ljudi. S strehe se je odtrgal plaz snega in padel na cesto. Pričelo se je mračiti. V svetlobi mesečine je bil ples snežink Se posebno lep. Padale so drmga za drugo In se obračale v zraku. Nenadoma je pričelo močno snežiti. Odhitela sem domov. Na- rava se je pogreznila v zimski nočni sen. Ellca Vidovič, 8. b., Osn. gola Videm Oba vesela »Kako živiš s svojo novoporo- čenio ženkico?« vpraša prijatelj prijatelja. »Prav veselo,« odgo- VTiri vprašani, »ona meče vame lonce, sklede, piskre in karkoli ji pride pod roke. Ce me zadene, se veseili ona, če pa ne, se vese- lim jaiz, in talko sva obadva vese- la.« Slovenski gospodar 1878 UČENCI IN DIJAKI IZ RAZNIH ŠOL V PTUJU IN V OBČINI, TUDI VI BI LAHKO PRIPRAVILI ZA FOL- KLORNE IN KARNEVALSKE PRIREDITVE, KI BODO V NEDELJO, 28. FEBRUARJA 1965, V PTUJU, NEKAJ KARNEVALSKIH IN FOLKLORNIH SKUPIN. KI JIH BODO RADI GLEDALI IN SLIKALI V SPREVODU OD- RASLI IN MLADI GLEDALCI. PRIJAVITE SE PRIREDITVENEMU ODBORU (KARL ŠEPEC, MAGISTRAT, PTUJ), DA BOSTE ZVE- DELI ZA RAZPORED V PRAVILNO SKUPINO. Polenšak Dosedanje in bodoče delo TURISTIČNEGA DRUŠTVA 19. januarja t. 1. je bil na Po- lehšaku sestanek Turističnega društva. Ob tej priložnositi je bilo kritično ocenjeno lansko- letno delo in izdelan je bil na- črt dejavnosti za tekoče leto. Spričo dejstva, da društvo ne obstaja niti dve leti, je doseglo lani dobre uspehe. Praznik že- tve na Polenšaku je bil deležen p>ohvale renomiranih turistič- nih društev. Plan je bil izvr- šen tudi v tem, da so domačini olepšali okolje svojih hiš. Ob zaključku sezone so člani napra- vili poučni izlet po Sloveniji in Hrvatski, kjer so si ogledali naj- važnejše turistične zanimivosti. V prihodnji sezoni bodo v ne- koliko spremenjeni obliki pri- kazali žetvene navade v Sloven- skih goricah. Na bližnjem ku- rentovanju v Ptuju bo sodelo- vala z nekaj točkami tudi sku- pina s Polenšaka. Da bi priva- bili turiste, bodo postavili na nekaiterih razglednih točkah v okolici klopi in mize. Po mož- nosti bodo pomagali krajevni skupnosti na Polenšaku pri ure- jevanju cestne razsvetljave. Pereč problem je tudi prevoz potnikov z avtobusot)! ob ne- deljah. Vodstvo društva bo po- sredovali pri Avtobusnem pod- jetju v Maribonj., da bi organi- zirali redni avtobusni promet iz Ptuja na Polenšak in nazaj tudi ob nedeljah. Težave so tudi, ker ni primernega zaprtega prosto- ra na avtobusnem postajališču. Ob zamudah, pa tudi sicer, mo- rajo ljudje zmrzovati na pro- stem. Avtobus na progi Ptuj — Tomaž naj bi vozil v center Po- lenšaka, ne pa se ustavlja samo ob cesti, kjer bi bilo nujno po- staviti zasilno avtobusno posta- Jo. Društvo bo pomagalo pri or- ganiziranju praznovanja dneva žena. Uprizorilo bo tudi kraj no tridejanko. Omembe vredno je,, da je dru- štvo premagalo finančne teža- ve, ki jih je imelo po usta- novitvi. Skupščina občine Ptuj je tudi nakazala nekaj sred- stev, za katera se ji iskreno za- hvaljuje. Na splošno pa so težave zaradi pomanjkanja sodobno urejenih prostorov za prenočevanje turi- stov. EPB Moja prijaleljica Vsak učenec ali učenka Ima svojega prijatelja ali prijateljico. Tudi jaz sem si Izbrala prijatelji- co Mileno. 2e dolgo jo pozmam- Stara sem bila komaj šest let, a sem že vedela, kaj je prijatelj- stvo. Vsak dan sva se sfcup^ Igrali Med Igro sva se pogovarjali o Soli. Hitro so minevali dnevi v igri in veselju. Nekega dne sva začeli hoditi v šolo. Tako sva morali pustiti igra- nje in začeti z učenjem. Sedaj na- ma teče že osmo leto skupnega šolanja. Med'tem časom sem lah- ko ugotovila minogo Mileninih lastnosti. Spoznala sem, da je ze- lo vljudna. Ce nisem imela kole- sa, je šla z menoj peš. Ce kaj v šoli pišem, me vpraša, ali imam penkalo, ker bi mi ga sicer poso- dila. Spoznala sem, da je zelo ra- dodarna in poštena. Doslej se še nisva sprli in mislim, da se tudi ne bova. Želim, da bi ostali še dolgo do- bri prijateljici, kakor sva bili doslej. FpIc Nada, 8. razr. osnovne šole Borisa Kidriča, Kidričevo Delavska univerza Ptuj Predavanja v Izobraže- valnih centrih SZDL 1. februarja, Cirkulane: Člo- vek — ptica (inž. Milan Trop). Sp. Velovlak: Vzgojno posve- tovanje (predavateljski aktiv DU). 2. februarja, Desternik: Dolž- nost občanov in posameznih družbenih skupnosti do narod- ne obrambe (Ferdo Lovrec). februarja, Cirkulane: O zaščiti pred jedrskim sevanjem (inž. Štefan Požlep). Grajena: Sodobna regulacija rojstev (dr. Biljana Dolenc). 4. februarja, Cirkulane: Zo-, renje mladega človeka (I. del. Meta Feldin). Gorišnica: Človek — ptica (inž. Milan Trop). 5. februarja, Cirkulane: Zo- renje mladega človeka (II. del, Meta Feldin). | Kidričevo: Dolžnost občanov ^ in posameznih družbenih skup- nosti do narodne obrambe (Fer- i do Lovrec). ! Juršinci: O zaščiti pred jedr-1 skim sevanjem (inž. Štefan i Požlep). I Izmed predavanj, ki tih je imela Delavska univerza Ptuj v preteklem tednu v izobraževal- j nih centrih SZDL, je vzbujalo največ zanimanja predavanja j »Rak — bolezen 20. stoletja«, ki ga je podal dr. Vinko Brenčič. . V Leskovcu te prišlo, k preda- vanju 89 poslušalcev, v Stoper- cah 60, v Cirkovcah pa števila poslušalcev, ki so prišli k preda- vanju, ni bilo mogoče ugoto- viti, vendar jih je bilo nekaj nad 50. Dvorana v Cirkovcah je za množična pre- davanja neprimerna, šola ne daje učilnice na razpolago, ker bi se kvaril parket, dru- gega primernega prostora pa v Cirkovcih ni. To pot so Cirkovčani gostovali v gostilni- ških prostorih, kjer so jih pri- jazno sprejeli, vendar pa se vsi niso mogli natrpati v premajh- ne prostore, tako jih je mnogo šlo razočaranih domov. 21. januarja je pričel tečaj za ozki profil — za pridobivanje polkvalifikacije kuharic v druž- beni prehrani. Obiskuje ga 40 tečajnic. Radio Ptuj RADIJSKA UNIVERZA bo v torek, 2. 2. 1965, prinesla se- stavek Franca Hribemika »KAKO VPLIVA DOM NA RAZVOJ ZNAČAJA SVOJEGA OTROKA.« Ritchie Calder Od čarovništva do zdravstva ZNANOST PROTI BOLEZNIM Pasteurjev veliki nemški so- dobnik Robert Koch je neodvisno odkril klico, ki povzroča antraks ali vranični prisad, nalezljivo bolezen ovac in goveda, ki na- pada tudi človeka. Pozneje je izoliral in določil tuberkulozni bacil, povzročitelja jetike; odkril je tudi mikroorganizem, ki po- vzroča kolero. Tako sta sin francoskega vojaka in nemški podeželski zdravnik postavila temelje novi znanosti, medicinski bakteriologiji. Lister ]e prakticiral antisepso — uničevanje že prisotnih klic. Pasteur je uvedel asepso — njihovo popolno izključitev. Toda še pred odkritjem kužnih klic so nekateri zdravniki začu- tili potrebo po takšnih varnost- nih ukrepih. Ignac Semmelweiss v Avst^-iji in Oliver Wendell Holmes v Združenih državah sta povzročila škandal med svojimi kolegi, ko sta izjavila, da zdrav- niki povzročajo smrt porodnic s tem, da zanesejo z rokami in oblačili k njim okužbo. Semmel- •vveiss je umrl omračenega uma, kar je bilo posledica preganja- nja s strani njegovih kolegov, toda Holmes je še doživel, da so bakteriologi potrdili njegove na- zore. Asepsa .dandanes omogoča, da kirurg operira najobčutjivejša tkiva telesa, ne da bi se bal okužbe. Vsi kirurški instrumenti so sterilizirani in vsi zdravniki ter sestre nosijo razkužena oblačila, maske in rokavice. »Spitalska bolezen« ali kirurška sepsa je stvar preteklosti. Ko je Koch na vrhuncu svoje slave prispel v Wroclaw, da bi prikazal svoj bacil vraničnega prisada, so univerzitetne oblasti poskrbele, da ni videl neugled- ne, z barvami pomazane delovne mize v sicer brezmadežno\čistem laboratoriju. Miza je pripadala židovskemu študentu, znanem po tem, da je rad zamujal preda- vanja, da bi se mogel laže ukvarjati z barvami. (Konec prihodnjič) MIHAIL ZOŠCENKO Roman treh src Dovolite, da vam povem to za- bavno zgodbo. Neki leningrajski inženir je imel svojo ženo blazno rad. To se pravi, če hočem reči po doma- če, bil je do nje precej brezbri- žen, toda ko ga je zapustila, je spoznal, da jo vroče ljubi. To se možem večkrat pripeti. Nasprotno pa ga ona ni imela preveč rada. Letos poleti, ko je bila v nekem kopališču ob Čr- nem morju, je tam preživela z nekim umetnikom precej lahko- miseln roman. Ko je mož to izvedel, se je ze- lo razjezil. Ko pa se je žena vr- nila domov, jo je začel, namesto da bi se bil od nje ločil ali pa ji celo oprostil, mučiti z ljubo- sumnostjo in jo zaradi poznan- stva s tistim umetnikom žalil dan za dnem z grobim zbadljiv- kami. Čeprav ni bila nikdar nikjer zaposlena, je sklenila, da ga za- pusti. Nekega lepega dne je, da bi se izognila dramatičnim nastopom, kratko in malo pograbila kovček z oblekami in odšla k svoji pri- jateljici, da bi ostala pri nji, do- kler ne bi našla službe. Istega dne se je sešla s svo- jim umetnikom in mu prii>ove- dovala, kako in kaj je skleni- la. Toda mojster čopiča in dleta jo je pozdravil, ko je zvedel, da je zapustila moža, zelo hladno. Pripomnil je, na primer, predr- zno, da ima človek na jugu dru- gačna občutja kot na severu in da je v letovišču vse petkrat za- nimivejše kot v normalnem ozračju. Sicer se nista sprla, toda raz- šla sta se popolnoma hladno. Medtem pa se je mož, ko je opa- zil, da je žena odšla s kovčkom, zelo razburil. Sele zdaj je spo- znal, kako vroče jo ljubi. Obiskal je vse sorodnike in vse hiše, v katerih bi se po njego- vem mnenju žena mogla skriti. Toda našel je ni nikjer. Njegov blazni obup je nato prešel v melanholijo in inženir se je hotel celo obesiti, kakor je dejal v privatnem pogovoru »od- govornemu najemodajalcu-«. Predsednik »stansveta-«, neza- dovoljen z usodo svojega stano- valca, ga je obiskal in svaril pred nepremišljenim korakom. Rekel mu je: »■V tekmovanju za najboljše in najvzornejše stanovanje bo na- ša hiša v vsej četrti na prvem ; mestu. Zato bi bilo tragično, če • bi storili kaj takega. Ce imate vsaj trohico socialnega čuta, bo- ste izdržali in se ne boste obe- sili.-« ; Ko pa je videl, da ta ugovor domoljubnega značaja na inže- nirja ni posebno učinkoval, je ; predsednik nadaljeval: j «-V tem vašem dušečem ozrač- ju ste preveč sami in zato so va- še muke tako grozne. Ce hočete ozdraviti, morate biti potrpežlji- vejši. Ce bi soglašali, bi to za- devo prevzel jaz. Medtem pa bi vam priporočal: pošljite v časni- i ke objavo: Ljubim in spominjam ; se, vrni se, jaz sem tvoj in ti si I moja ali tako nekako. Ko bo to prebrala, se bo gotovo javila, za- kaj žensko srce se ne more' ustavljati glasu tiska.-« j Ta nasvet je v inženirjevem srcu odmeval kar najživahneje. i Svoj oglas je res dal natisniti med oglasi, ki so ponujali v pro- dajo ostanke oblek in bicikljev: »Maruška, vrni se, vse ti opro- stim.-« Temu klasičnemu stavku je dodal še nekaj vrstic o svojih mukah, toda v uredništvu so mu jih črtali, ker so bile videti vse preveč žalostne in bi prinesle v splošni slog oglasov nekako ne- skladnost. To morate priznati. Za ta oglas je plačal 35 rub- Ijev, Toda medtem, ko je plače- val, so mu povedali, da bodo njegov oglas objavili šele čez petnajst dni. To ga je razjezilo. Začel se je razburjati in po- jasnjevati, da ne prodaja kolesa in da zato ne more tako dolgo čakati. Zato so mu iz sočutja skrajšali rok na štiri dni. Oblju- bili so mu, da bodo oglas ob- javili 1. avgusta. Drugega dne je njegova žena nenama prišla v »stansvet-«, da bi se odjavila. Inženir je imel srečo, da jo je srečal in da je mogel z njo spregovoriti. Tokrat ji je rekel v navzočno- sti upravnika hiše: -Celih se- j dem let sem se premagoval in ' nisem hotel dovoliti, da bi se va- ša božanska mama vselila v na- jino prehodno sobo, toda zdaj, če se vrnete, dobro, morda bom s tem soglašal I Njej je bilo prav in je rekla, da se bo vrnila, toda pod pogo- jem, da sprejme v sobo tudi nje- nega brata. Toda on je vztrajal pri svojem in pristal na to, da vzame na svojo ►>stanploskev« le njeno mater, ki se je že čez nekaj ur tam naselila Dva ali trije dnevi so pote- kali popolnoma v redu. Toda na- to je njegova žena napravila zo- pet greh: sestala se je s svojim slikarjem. Ko se je ta slikar namreč pre- pričal, da se je spet vrnila k svo- jemu možu, je bil do nje zopet izredno nežen in vljuden. Rekel ji je, da so njegova čustva zopet vzplamtela tako kot na jugu in da ga bo od zdaj naprej mučila misel, da živi z možem in ne z njim. Ves večer sta preživela sku- paj in sta bila zelo srečna in za- dovoljna. Tistega dne jo je mož, vzne- mirjen, ker je tako dolgo ni bi- lo, pričakoval pred vrati. Tam je prvič videl slikarja, ki je priha- jal z njegovo ženo, držeč jo pod pazduho. Spet se je začela rodbinska drama, mnogo težja in burnejša kot prej, zakaj njena mama je, čeprav je imela petinšestdeset let, sodelovala pri tem zelo iz- razito. Tedaj je mlada žena moža spet zapustila. Ker pa je bila že pod vplivom vročih umetnikovih be- sed, je šla kar k njemu in ho- tela ostati tam, seveda pod po- gojem, če bi s tem soglašal. Slikar nad njeno navzočnostjo ni bil preveč navdušen. Rekel ji je, da je človek omahljive na- rave, da se mu sanja danes to, jutri ono, da je ljubezen popol- noma nekaj drugega kot zakon in da bi potreboval najmanj pol leta, da bi ta korak lahko te- meljito premislil. Tedaj se je ona z njim kruto sprla in je ostala pri prijateljici, ki ji je kmalu priskrbela služ- bo v bolnišnici za duševne bo- lezni. Medtem pa se je njen mož, ko je nekaj dni prestokal, nepriča- kovano potolažil, ko je po na- ključju srečal prijateljico iz otro- ških let. Prej sta bila drug do drugega skoraj brezbrižna, toda zdaj, v svoji osamljenosti, je inženir za- čutil močno nagnjenje, pa ji je predlagal, naj se preseli k nje- mu. Ker je pravkar pripotovala iz Rostova in še ni imela stanova- nja, je z njegovim predlogom so- glašala. Natančno enajsti dan pa se je pojavil v časniku oglas. Mož je bil nanj že davno pozabil, toda žena ga je opazila, ko je brala časnik in je bila zelo pre- senečena, obenem pa potolažena. »Glej,-« je pomislila, »saj me ima res rad. V vsaki vrsti slutim njegove neizrekljive muke. Da, vrnila se bom k njemu. Ko je ta slikar tako .omahljivega'značaja! Sama sem kriva, da sem se z njim sestajala.-« Bralca nočemo razburjati z na- daljnjim x-azpravljanjem. Pravi- mo samo to, da je bil ženin pri- hod s časnikom v roki podoben j eksploziji bombe, j Mož je nekaj zmešano brbljal ■ in begal od žene do prijateljice. Nikakor pa se ni mogel vsaj malce zadovoljivo opravičiti. Že- na je s prezirom dejala, da ne bi nikoli prekoračila praga tega me- ščanskega stanovanja, če bi ne I bila brala tistega oglasa. Prijate- ljica iz Rostova je zajokala in pripomnila, da je odločno proti temu, da bi bila njena navzoč-^ nost nekakšno lepilo za njegovo razbito srce. Ce je že objavil ta- ko izredno močan oglas in pred vso javnostjo izpovedal svoja ču- stva, bi bil moral vsaj počakati, kako se bo vse izteklo. Nato pa sta obe ženi, prijatelj- sko se držeč pod pazduho, odšlij da bi se k njemu nikdar več ne vrnili. Predsednik »stansveta-« pa mu je, ko je od inženirja izvedel za škandal, dejal takole: »Naša hiša je res vzorna. Do- bila je najboljšo oceno. Popravi- la so bila izvršena pravočasno. Med stanovalci vlada v vseh na- čelnih vprašanjih složnost. Samo vi vnašate v mirni tok našega življenja nered in zmedo.-« Inženir je ostal v stanovanju sam s taščo in je dobil napad divjega obupa. Ni znano, kako bi se bila ta zadeva končala, če bi se ne bila zvečer vrnila njegova prijateljica iz Rostova, ki je ho- tela dokazati, da njeno srce ni tako nečlovško kruto, kakor sr- ce njegove žene. Res je, da se je naslednjega dne hotela vrniti k njemu tudi žena, toda njena mama ji je spo- ročila, da jo je rojakinja iz Ro- stova že prehitela. Ostala je to- j rej pri prijateljici. Kmalu potem se je v psihi- atričnem zavodu tako zaposlila^ da se je poročila s tamkajšnjim psihiatrom. Zdaj je zelo zado- voljna in srečnan. Ko je slikar izvedel za njeno srečo, ji je k novemu življenju prisrčno čestital in jo prosil za dovoljenje, da bi jo mogel več- krat obiskati. [ Prevedel M. Lipužič Stran 5 »TEDNIK« — petek, 29. jnnunrja 196^ Strnn ^ Aii res nimajo čuta do človeka? Pred kratkim Je v Litmerku pri Ormožu umrla Terezija Komer iz Litmerka 22. Vračala »e je domov in je na P«ti proti svojemu do- mu na Libanji v Rajhovem stelj- niku umrla. Kot domnevajo, je smrt nastopila zaradi sr&ne ali možganske kapi. Pokojniea je bila slabo oblečena. Njeno truplo je nepremaknjeno ležalo 4 dni v steljiniku in ni bilo človeka, ki bi poskrbel za njen pokop. Truplo v steljniku so si le od daleč ogle- dovali otroci, sosedje pa niso ni- česar ukrenili. Njen mož Jakob je priklenjen na bolniško posteljo, rokojnica ga je negovala in hra- nila. Mož ni imel denarja za člo- veški pokop svoje žene. Zelel jo je poslednjič videti in se mu tudi to ni posrečilo. Kraj ženine smrti je bil preoddaljen, nikdo pa ni poskrbel, da bi pokojnico prenesli na njein dom. Človeku v sti.ski smo dolžni po-, magati. O tem ne grtvori samo na- ša ustava, ampak je to stvar so- cialističnih odnosov v naši družbi, k? morajo biti humani, prijatelj- ski, človeški. Sosedje Kumrove le- sene domačije tega niso upošte- vali. Niso priskočili na pomoč pri- zadetemu sosedu in invalidu. Ni- so prijavil smrt na postaji LM In na pristojnem matičnem urad«. Vse so pustili, kot bi se nič ne zgodilo. Skratka, sosedje so pozabili na mrtvo domačinko, ki Je vrsto let živela v njihovi sredini in s ka- tero so delili dobro in zlo življe- nja. Razpadlo človeško truplo, ki ga voda prinese iz daljnih krajev, človeško pokopljejo, na domačin- ko pa so tokrat pozabili. Kako le- po je, ko soseda spremlja na zad- nji poti mnoilca sosedov, znan- cev, prijateljev in sorodnikov In kako žalostno in nekulturno je, če človek ni človeško pokopan. Četrti dan po smrti pokojnice je Alojz Balažlč obvestil PLM Ormož, da je treba v tem pogledu nekaj ukreniti. Postaja LM je ob- vestila Komunalio podjetje Or- mož, ki je istega dne ukrenilo po- trebno. S traktorjem so se štirje delavci podjetja napotili po po- kojnico, jo položili v grobo zbito krsto in jo odpeljali na ormoško pokopališče. Med vožnjo so nn »krsti« sedeli. Do sedaj še nismo slišali, da bi v tem kraju tako ravnali, zato je to toliko bolj pretresljivo. Mnenje o vsem si bodo ustvarili bralci sa- mi. Drago Rizman Iz zgadovine našega mesta HUNI NAPADEJO PTUJ Ptuj - Petovio je bil v rimski dobi eno najvažnejših mest pro- vince Panonije. Iz zgodovine te- ga mesta imamo mnogo več ali manj zanesljivih virov. Nekaj ča- sa je bil bogato mesto, kjer sta uspevali obrt in trgovina. Imelo je tudi stalno vojaško pvosadko. O številu prebivalstva rimskega Petovia pa ne smemo pretiravati. Po Pircheggerju je štel Petovio 5 do 6 tisoč ljudi, po Bašu pa le 2500. Zadnji vir, ki govori o Pe- toviu, pravi da je leta 388 rimski vojskovodja Teodozij pri Ptuju premagal Maksima. Od te bitke dalje pa nimamo o Ptuju nobene vesti več. Vse, kar vemo, imamo od izkopanin. Te nam povedo, da je postal Ptuj med IV. in V. sto- letjem za preseljevanje narodov žrtev gotskega napada. Tudi Huni BO divjali na svojem pohodu proti Italiji skozi Ptuj. Na Hune nas še danes spominja pravljica, ki pravi, da je pod Rokovo cerkvico med Bregom in Hajdino pokopan hunski kralj Atila. Resnica pa bo morda, da je griček z Rokovo cerkvico nanešena mogila (grobi- šče) izpred rimskih časov. To se da sklepati po nekaterih izkopanih črepinjah. Poglejmo, kako opisuje Htme rimski pisatelj Amijan Marceltn v drugi polovici IV. stoletja. Ne smemo pozabiti, da je gledal ta pisatelj na Hune z očmi Rimlja- na, ki so mu bili Huni pač le bar- bari, zato je v marsičem pretira- val: Po svojem divjaštvu in okrut- riosti prekašajo Huni vsa druga ljudstva. Noben Hun ne nosi brade, ker mu že kot novorojencu narežejo kožo po obrazu, da je videti bolj strašen. Života so čokatega, rok močno razvitih, glave nenavadno velike. Njihovo življenje je po- dobno živalskemu. Jedo rastlinske plodove in koreninice ter surovo meso, ki ga deva j o podse jezdeč na konju; tako ga nekoliko omeh- čajo. Poljedelstva ne poznajo. Vse življenje prebijejo na poho- dih, jezdeč po stopah in gozdovih. Ze od detinstva so navajeni vseh neprilik: mrazu, gladu in žeji. Niihova živina vleče za njimi vo- zove, na katerih se vozijo njihove žene In otroci. S ene predejo iz la- nu platno in šivajo srajce, iz kož divjih ižvali pa narejajo obleko. Oblačil nikdar ne menjavajo, am- pak puste, da jim razpadejo na telesu. Svoje kvi^ noge ovijajo v ovčje kože. Ker pa jim je obleka zelo nespretno ukrojena in sešita, jih močno ovira pri gibanju, zato ne morejo v njej hoditi, še manj pa, da bi se borili kot pešci. Vi- deti so kot prirasli na svoje male, grde, a vztrajne in kot strela urne konjiče. Na konjih prežive vse življenje, bodisi da jezdijo ali pa stoje na straži, na konjih proda- ajo in kupujejo, jedo in pio, na nih tudi spijo, V boju napadajo brez reda in načrta in z divjim krikom navale na sovražnika. Ce nalete fta od- por, se hitro razprše, a čez nekaj časa napadajo Iznova še z večjo silovitostjo, ubijajoč in rušeč-vse, kar se jim stavi na pot. A utrje- nih taborov in mest se ogibljejo, ker nimajo ne priprav ne potrp- ljenja za obleganje. Z veliko spretnostjo pa znajo uporabljati lok in puščico. Njihove koščene puščice so trde in ostre ko železo. Iz bližine se borijo z mečem, ki ga vihte v eni, in mrežo, ki jo drže v drugi roki. Z mrežo sku- šajo zaplesti sovražnika, medtem ko se brani njihovih udarcev. Huni so nestalno ljudstvo. Po- javljajo se zdaj tu, zdaj tam, ka- mor jih tira njihov nemirni, divji značaj. Ne razločujejo, kaj je po- šteno, kaj nepošteno. Govore ču- den, neznan jezik. In če sodimo po tem, da ne poznajo verskih obredov, tudi vere menda nima- jo. Njihova največja strast je zlato. Preberimo še, kako opisuje hun- ski napad na Ptuj dijak v svoji šolski nalogi. Priznatj mu mora- mo, da ima velik dar za pripove- dovanje: Hladen pozno jesenski dan. Me- sto Petovio ždi zadremano okrog svojega kastela. Se blešči na visokem drogu nad mestnimi vrati pozlačen rimski orel, znamenje rimske moči, a v mestu ni več tistega življenja kakor nekoč. Mnogi bogati trgovci in visoki uradniki so odpotovali proti jugu, kakor bi slutili nevarnost. Ostali 50 le rokodelci, delavci in kmetje. Najbolj zapu.i§čen je kastel nad nestom. Po njegovem obzidju ne idmevajo več enakomerni koraki ■imskih stražnikov in ne poblis- pvajo v soncu vojaški oklepi in ^elade. Malo vojakov je ostalo v etoviu, in še ti popivajo v mest- 11 taberni (gostilni). Na tratah pred kastelom pasejo pastirji živino in si kurijo, ker je iladno. Zdajci si eden od njih za- iloni z rokami oči, se zazre proti /zhodu in vzklikne: »Glejte tam laleč na polju sivo črto! Tako se pregiblje kot roj kobilic.« In že pritisne drugi pastir uho k zem- ji: »Konjski topot slišim, to so ie-zdeci!« Najstarejši pastir spleza na ka- itelsko obzidje in začne zateglo •robiti v svoj rog. Tudi z drugih /išin in slednjič celo v mestu so >pazili bližajočo se konjenico. Od »ovsod odmevajo prestrašeni kli- i: »Huni, Huni! Zaprite mestna ^rata! Vojaki na obzidje! Ženske n otroci bežite! Živino v gozdo- e! Rešite se!« Mesto je podobno nravljišču, ki podrezaš vanj s palico. Ljudje begajo sem in tja, nihče ne ve, kaj naj stori. Malo- številni vojaki pohite na kastel, pa kaj bo ta peščica proti sovraž- nemu navalu, ki prihaja bliže in bliže! Hunska konjenica je že tako bli- zu, da slišijo meščani divje krike urnih jezdecev in vidijo na nizkih konjih naprej sklonjena polnaga telesa. Ze so se približali na stre- ljaj, napeli svoje loke in prve si- ka j oče strelice zlete proti mestu. Pod obzidjem se ustavi sovražni val, pa ne za dolgo. Zrak pretre- se divji bojni krik. Huni nasko- čijo obzkije. Pristavljajo surovo stesane lestve, ki so jih privlekli s seboj, spodkopujejo zidovje, spuščajo v mesto goreče puščice. Meščani za obzidjem mečejo na sovražnika kamenje, prebadajo plezalce s sulicami, maloštevilni vojaki na kastelu pa premišljeno natezajo tetive na svojih lokih, hladnokrvno merijo m vsak nji- hov strel prevrne sovražnika s konja. Pa kaj vse to pomagal Od zadaj pritiskajo nove trume. Cez kupe svojih mrtvih tovarišev in konj silijo nove trume v mesto. Vse jun^tvo branilcev ne bo kos sovražniku. Medtem so zanetile hunske puščice v mestu požar. Ogenj prasketa iznad streh, dušeč dim se plazi nad mestom. Zvenket orožja, stokanje ranjencev in boj- ni krik Hunov udarja na ušesa. Več kot polovica branilcev je padla, drugi omagujejo. Hmom se posreči na nekem mestu podreti zid. Kot hudournik se ix>ženejo skoprimerni ceni<, ne pa po dolo- čeni; vsekakor raje v škodo po- trošnika, kot pa v škodo presež- kov podjetja. NAPIS NA-MA; že >SAMOPO- STREŽNICA* dovolj pove in ni potrebno, da bi imela ta trgovi- na še napis »NARODNI MA- GAZIN< (NA-MA). SMREKA PRI FLORJANO- VEM SPOMENIKU; ta pred- stavlja le še ostanek novoletne jelke; saj nima na tem mestu pogojev za nadaljnjo rast. NOVOLETNO OKRASJE V IZLOZBAH koncem januarja; podjetja imajo bogato izbiro no- vega blaga in izdelkov, zakaj bi potem tako dolgo kazala sta- re stvari, ki so se jih ljudje na- veličali gledati že do novega V Ormožu? MLADINSKI KLUB je odveč, saj ni imel ob ustanovitvi name- na biti stalno zaprt, brez pro- grama, s polomljeno mizo ter kot prostor, v katerem bi se naj pretepali trezni ali pijani vro- čekrvneži. RAZMEJITEV med splošnim in železniškim zemljiščem pri železniški postaji z ograjo, ki je le še simbolična, zato je lahko brez letev m pridete med nje- nimi stebri, kamor hočete. SNEG NA PLOČNIKIH se prepočasi tali, da bi se umaknil pešcem; škoda, da ne nosijo ti s seboj lopat, da bi ga očistili na- mesto hišnih ^lastnikov in ko- muiwle; južnega vremena še krrialu ne bo. Semkaj razporejamo vse ka- zeče in škodljive pojave o Ptuju : in drugod na območju -»Tedni- ka<, ki nam jih sporočajo bralci z željo, da bi poskrbeli priza- I deti, da bi bilo MANJ TE ŠKO- j DE. ČE JE ZE NE MORE BITI j KONEC. Madžarsko televizijo SOBOTA, 30. lANUARIA. — 17.48 Po- ročila. 17.35 Otroci, ki ljubijo glasbo. 1Š.40 Poročila. 18.50 Magazin (priloga TV dnevnika). le.lO Večerna pravljica. 19.20 Teden za tednom. 19.30 TV dnevnik. 16.50 Samo za gledalce nad dvajset let (Obisk v studiu 6). 20.55 Festival lahke glasbe (Evrovizija — prenos svečane za- ključne prireditve iz San Rema). 22.00 TV dnevnik, II. izdaja. NEDELJA, 31. JANUARJA. — 8.i5 Obisk v muzeju Tretjakova (Intervalja u Var- šave). 9.30 Šolska TV. 10.20 Sedem milj dolga kamera (spored pionirjev). 10.35 Občani IZ Silde (lutkovna igrica iz NBR). 14.13 Eksport In svetovna slava sta na dnevnem redu. 15.25 Kmetijski strokovni filmi. 15.50 Najnovejše v tehniki. 16.00 FTC Bp — Rdeči meteor. Tekma v ho- keju na ledu (prenos 12 malega stadiona). 18.20 Izpovedi (TV reportaža). 19.00 Del- ta — znanstveni raziskovalec. 19.20 Ve- černa pravljica. 19.30 TV dnevnik. 19.50 S Fortuno v Parizu (reportaža). 20.05 Iz sporeda moskovskega državnega cirkusa (kratk.1 tilm o gostovanju v Angliji). 20.55 Špageti (kratka filmska igra o ljubosum- nosti iz NDR — glavno vlogo igra Kurt JUrgens). 21.20 Čajkovski — šesta sim- fonija v H-molu v izvedbi budimpeštan- skega simfoničnega orkestra. 22.00 TV šport. 22.25 T\ dnevnik, II. Izdaja. ^ 'i K0N60VSKE UPORNIŠKE VLADE V ZAR Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je sprejel predsednika kon- govske uporniške vlade Krištofa Gbenija, ki je včeraj izjavil, da se bo predsedniku Naserju zahvalil za podporo, ki jo daje ZAR kon- govskemu odporniškemu gibanju. iz OTROK SE JE ZADUŠIL V DIMU 19. januarja t 1. se je v Prše- tincih pri Tomažu zgodila zelo huda nesreča. Zadušil se je dve- letni Dušan Bezil, ki je bil pri stari materi. Otrok je spal v po- stelji, stare matere pa ni bilo do- ma. Ko se je otrok zbudil, je zle- zel iz postelje, vzel metlo in od- šel 2 njo h krušni peči. Pričel je brskati po žerjavici. Metla se mu je vžgala in otrok je gorečo metlo vta^knil v pleteno košaro, ki je kmalu pričela goreti. V sobi se je pričelo močno kaditi in otrok se je zadušil v dimu. Radio delavnica v Ormožu v pre urejenih prostorih V zadnjem tromesečju lanskega leta je trgovsko podjetje >Zarja«, Ormož v Ormožu adaptiralo radio delavnico. Delavni- ca je sodobno urejena in opremljena s sodobnimi inštrumentu Adaptacija je veljala približno 1,500.000, oprema pa 622.425 di- narjev. V prostorni delavnici so zaposleni trije vajenci in poslovod- ja obrata. Popravljajo vse električne priključke, največ pa ima- jo v popravilu radijskih in televizijskih sprejemnikov, zvočni- kov, gramofonov, raznih električnih aparatov in drugo. Radio delavnica v Ormožu je tudi servis skoraj za vse električne pri- ključke. Vsa dela ali popravila opravijo hitro, kvalitetno in poceni. Iz hleva na Hardeku je ukradel telieo in jo zamenjal za starejšo kravo, ki jo je pozneje prodal kmetij- ski zadrugi Ormož, denar pa si je vtaknil v žep. To je nezgle- den primer nepoštenega poslova- nja veterinarskega tehnika Ru- dolfa Kolariča, ki je bil do ne- davnega odgovoren za živinore- jo na obratu kmetijske zadruge v Ormožu. Da bi zakril svoje umazano dejanje, si je nagovar- jal lažne priče. Nerazčiščeno ostane vprašanje, kako Je po od- tujitvi telice ostalo število gove- di v hlevu isto. V začetku letošnjega januarja so delavci, zaposleni v hlevu na Hardeku pri Ormožu, pričeh šuš- Ijati, da je lanskega oktobra veterinarski tehnik Rudolf Kola- rič iz hleva pitancev nedovolje- no odtujil približno 400 kilogra- mov težko telico. Obdolženec, ki je tudi pozneje dejanje v celoti priznal, je bil zaposlen kot stro- kovnjak v tem hlevu. Ukradeno telico je Kolarič zamenjal za starejšo kravo pri svojem sorod- niku Marku Ivanušu iz Brebrov- nika, ki je na Marofu v Ormožu zaposlen kot nočni čuvaj. Kravo je pozneje Kolarič prodal na od- kupu zadruge v Ormožu in de- nar, 161.000 dinarjev, vtaknil v j žep. j Ukradena telica je bila vredna 234.700 dinarjev, in je tudi ob- dolženec kmetijsko zadrugo Or- mož za ta denar oškodoval, in ne za izkupiček za prodano kra- vo. Kako so mu prišli na sled? Sušljanje delavcev je bilo sum- ljivo in uslužbenci postaje LM Ormož so pričeli preverjati res- ničnost. Izprašali so mnogo ljudi in ugoitovili poneverbo. V začetku je obdolženec kriv- do priznal z izgovorom, da je kupil drugo kravo od Franca Novaka iz Brebrovnika. Pozneje je bilo ugotovljeno, da omenjeni sploh ni prodal nobene govedi. Res je, da je obdolženec nago- varjal Franca Novaka za krivo pričanje, vendar pri tem ni imel uspeha. Tudi uslužbenca za od- kup živine kmetijske zadruge Ormož Franca Podplatnika je nagovarjal, da bi pričal zanj, vendar je tudi ta to odločno od- klonil. Zaradi nepoštenega dejanja se bo moral obdolženec zaoovarjati na Okrožnem sodišču. Zaposlen je šele kratek čas in njegovi osebni dohodki (69.000 din) niso majhni. Med srečanjem v Ormožu je tudi dvakrat prosil ormoškeqa novinarja, da njegove nepošte- nosti ne bi dajal v javnost, toda tudi to se mu ni posrečil' M. P. 2ENE IN DEKLETA. TUDI VAŠE ROČNE SPRET- NOSTI NAJ PRIDEJO DO VELJAVE IN IZRAZA OB LE- TOŠNJIH PTUJSKIH FOLKLORNIH IN KARNEVAL- SKIH PRIREDITVAH V NEDELJO, 28. FEBRUARJA 1965. S PAPIRNATIMI VERIGAMI IN Z DUHOVI, KI JIH IZDELUJETE IZ PAPIRJA, SLAME, TRSTIKE, LIČ- JA ITD. LAHKO TOKRAT PRESENETITE TISOČE GLE- DALCEV. V PTUJSKIH TRGOVINAH BODO RADI OBESILI NA LUSTRE VAŠE IZDELKE, KI JIH BODO RADI OD VAS ODKUPILI. ZA VEČJE IZDELKE SE OBRNITE NA FRANCA KOLARICA (UPRAVA TRG. PODJETJA »LES« PTUJ), KI VAM BO POJASNIL, KAJ IN KAKO VELIKE VAŠE IZDELKE RABI PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PTUJSKE PRIREDITVE ZA OKRASITEV MESTA IN POD KAKŠ- NIMI POGOJI JIH BOSTE LAHKO ZAVODU IZDELALI IN PROD.ALI. AKTIVNOST KO RK HAJDINA v nedeljo, 31. 1. 1965, bo s pri- četkom ob 14. uri imela krajevna organizacija Rdečega križa Haj- dina redni letni občni zbor. Organizacija je delavna, še . posebej v zadnjem času, ko ima dobro vodstvo. Pri tej organiza- ciji je najbolj delavna krvoda- jalska sekcija, ki se je zavzela, da bo še povečala število krvo- dajalcev, kri pa je darovalo 38 krvodajalcev. V osnovni organi- zaciji Rdečega križa Hajdina je največkrat darovala kri Marija Jeza iz Spodnje Hajdine in to že 96-krat, Plajnšek Matilda iz Draženc 20-krat, Cestnik Anto- nija in Mlakar Liza, obe iz Dra- ženc 16-krat, Marija Vidovič iz Sp. Hajdine in Marija Krošelj iz Slovenje vasi 15-krat, po 13-krat so darovale kri Francka Zaje iz Slovenje vasi, Marija Sagadin iz Slovenje vasi, Ana Polajžer iz Draženc, Veronika Galun iz Sp. Hajdine 15-krat, Marija Ogrizek iz Sp. Hajdine 13-krat, Sišek Tilčka iz Skorbe 65 in Prane Zaje iz Slovenje vasi pa po 10- krat. V osnovni organizaciji RK Hajdina je tudi več takih, ki so že blizu 10-krat darovali kri, ninogo pa se jih je tudi na novo prijavilo. Razveseljivo je, da so ljudje spoznali, da lahko sočlo- veku največ koristijo s svojo krvjo. Letos bodo v Hajdini organi- zirali dva tečaja prve pomoči, za šolsko mladino in za druge. S tečajem prve pomoči in kuhar- skim bodo pričeli okrog 8. fe- bruarja. Tečajnice prve pomoči si bodo lahko pridobile znanje iz prve pomoči in kuhanja. KO Rdečega križa Hajdina bo posvetila letos vso skrb posta- jam (omaricam) prve pomoči, ki niso zadovoljivo opremljene. FG ^ Ptujčani bodo prisostvovali drsalni reviji v Celovcu Turistični biro Ptuj je zbral do srede, 27. januarja 1965, sto tride- set prijav Ptujčanov in okoliča- nov za potovanje s »Kompasom« na drsalno revijo »WIENER EIS- REVUE« v Celovec, ki bo od 24. februarja do 9. marca 1965. Rok za prijavo je bil 25. januar 1965. Potovanje bo stalo na osebo okrog 6.200 din; v tem so vraču- nani avtobusni prevozni stroški, individualni potni list (kolektivnih ni več, samo še sindikalni), vstop- nina za revijo, stroški organizaci- je in vodstva. Vsak prijavljeni bo lahko porabil še 25 AS, ki jih bo kuipil. Za ogled Celovca bo nekaj ur časa do drsalne revije, ki bo ob 15. uri in ob 19. uri bo odpeljal avtobus nazaj v domovino Turistično društvo Ptuj bo pri- pravilo letos še več avtobusnih potovanj na razne domače in mednarodne gospodarske in šport- ne prireditve. Pri turističnem podjetju Kom- pas občudujejo vedno večje zani- manje Ptujčanov za daljše in krajše kolektivne izlete po domo- vini in v inozemstvo ter aktivnost Turističnega društva Ptuj, ki je začelo pri 30 in prispelo do 130 prijavljenih za Kompasov izlet. V. J Ptuj je pripravljen na modno revijo Po vztrajnih pripravah Brivsko- frizerskega podjetja Ptuj kot ini- ciatorja in ob pomoči trgovskega podjetja »Modna hiša« Maribor, kozmetike »Narta« Ljubljana ter ob finaaični pomoči ptujskih tr- govskih in drugih podjetij je kon- čno uspelo zagotoviti Ptuju Revijo sodobnih pričesk in modnih oblačil ki bo v soboto, 30. januarja 1965, ob 20. uri v domu JLA. Ni dvoma, da bo tako uspelo prikazati vsem navzočim res naj- sodobnejše ustvaritve marljivih frizerskih rok ob sodobnih pripo- močkih in zanimive kroje oblačil na prikupnih manekenkah. Uspeh revije bo toliko večji, kolikor zgo- vornejši bo v tolmačenjih napo- vedovalec Feri Podržaj iz Ljub- ljane, kolikor skrbnejše bo pri- pravljena in okrašena dvorana ter čim zabavnejša bo godba za revijo in za poznejši ples. Stro- škom priprav je primerna vstop- nina (250 din [TO osebi), ki je le del vseh stroškov; ti odpadejo predvsem na sodelujoča podjetja. Lepo je, da so prepustila ptuj- ska trgovska podjetja vsebinski del revije gostoma iz Ljubljane m Maribora, vendar jim ne bi škodovalo, če bi iz pozornosti do potrošnikov na svojem območju žrtvovala nekaj več za to, da bi videli na reviji vsaj nekaj naj- zanimivejših sodobnih oblačil, ki jih prodajo, ali pa da bi povabi- la k sodelovanju vsaj svoje večje dobavitelje. Stranke bi vsekakor videle v tem dober namen ptuj- skih trgovskih podjetij in tovarn, ki izdelujejo za nje modna obla- čila, da je del iztržka zopet na- menjen njim kot priznanje in iz- podbuda za nadaljnjo naklonje- nost. V. J. stran 6 >T E D M K« — pptek, 29. januarja Stran 6 KOLEKTIVI IZ RAZNIH PODJETIJ IN VASCANI IZ RAZNIH STRANI PTUJSKE OBČINE IN IZ SOSEŠČI- NE, Z DOMISELNIMI KARNEVALSKIMI SKUPINAMI LAHKO MNOGO PRIPOMORETE. DA BODO OBISKO- VALCI PTUJA OB BLI2NJIH FOLKLORNIH IN KAR- NEVALSKIH PRIREDITVAH, V NEDELJO, 28. FE- BRUARJA 1965, NAŠLI OB POGLEDU NA SPREVOD CIM VEC POVODA ZA RAZVEDRILO, ZA VESELJE IN SMEH IN SE BODO šE SAMI DOMISLILI VSEH MOŽ- NOSTI, KAKO JE MOGOČE OB PUSTNIH PRIREDI- TVAH POSKRBETI ZA ZDRAVO ZABAVO IN RAZVE- DRILO MLADIH IN ODRASLIH. ŽE DELNA MASKA VSAKOGAR SPREMENI IN ZABAVA, KAJ ŠELE DOBRO MASKIRANE SKUPINE. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Marija Gašparič, Podgorci 40 — deklico; Pavla Hajski, Trstenjakova 11 •— Ma- tevža; Neža Meznarič, Zabovci 44 — Dušana; Hilda Leben, Mi- hove! 43 — Srečka; Slavica Su- menjak, Prerad 56 — Viljema; Terezija Krošl, Apače 24 — Branka; Elizabeta Sire, Polenšak 15 — Mileno; Tončka Sovič, Ivanjkovci 5 — Zdenko; Matilda Korošec, Zabovci 40 — Daniela; Marija Gozdnik, Rogoznica 3 — Antona; Neža Rakuša, Cvetkov- ci 77 — Metko, Danico; Marija Lah, Biš 49 — dečka; Olga Tu- šek, Miklavž pri Ormožu 26 — Sonjo; Neža Drevenšek, Gruš- kovje 72 — Dragico. POROKE: Franc Lepej, Nji- verce 41 — Erika Potočnik, Mu- zejski trg 1; Stanislav Jakomi- ni, Rabeljčja vas 11 — Marija Kolar, Vodnikova 1; Daniel Nah- berger, Gerečja vas 17 — Ana Turk, Gerečja vas 54; Ludvik Jančič, Novakova 5 b, Ljubljana — Marija Štefanec. Tomačevska 11/9, Ljubljana; Anton Bele, Po- brežje 163, Maribor — Marjeta Gobec, Mejna cesta 7; Franc Si- monič, Dornava — Marija Na- tahlija, Dornava 4; Ervln Stoger, Nova cesta 2 — Marija Gole, Vodnikova 2; Franc Zoreč, Kdln, Ehrenfeld — Marija Junger, Lackova 5. UMRLI SO: Viktor Balažič, Veličane 75, Ormož; rojen 1931j umrl 21. 1. 1965. Ičamu zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Preživeli boste manjšo krizo. Odločili ste se za 21.3.—^20.4. važen korak v življenju, ki vam bo uspel. Za- poslitev vam bo prinesla nove perspektiva. BIK Zdravje vam je zelo naklonjeno, zato sve ve- 21.4.—20.5. dno dobre volje. Prizadevate si doseči napredek, pa vas ovirajo težave. Najbolj vas veseli, ko ste dosegli uspeh. DVOJČKA Dolgo se niste znašli v svoji poklicni okolici, \ 21.5.—22.6. sedaj pa se v njej dobro počutite. Velike skrbi si delate z dolžniki, ki razumejo vašo sbisko. Od- knitosrčnast vas vedno največ stane in vseeno si jo najraje privoščite. RAK Zelo boste presenečeni nad doživljajem, ki ga 23.6.—22.7. niste pričakovali. V torek boste prejeli pismo, ki pa ne bo dovolj jasno, ali vam piše za res ali za šalo. Lans.k;o leto ste imeli srečo, ki pa vam je ostala še nadalje naldonjena . LEV Sorodniki so vam ponudili vso pomoč, ker se 23.7.—22.8. zavedajo, da se jim boste radi oddolžili, ko bo čas za to. Vaše prizadevanje ni odveč, ker se bo ravno zaradi tega sitanje izboljšalo. Odločno se ■ zavzemate za stvari, ki so potrebne vaše zaščite. DEVICA Uspeva vam odgovorno delo. V naslednjem 23.8.—22.9. mesecu boste boljše volje, zlasti ob poroki. Vsega ne verjemite, ker tudi pri sadju vsega ne pojeste. TEHTNICA Imeli boste možnost vplivati na odločitev, s 23.9.—^22.10. katero bodo zadovoljni vsi vaši prijatelji. S pri- jateljem se bosta podala v svet. ki vatna mnogo obeta. Vašo praktičnost v kolektivu vedno bolj cenijo. SKCUPTJON Družins.ke težave bodo minile, ker boste odkri- 23.10.—22.11. li prave vzi-oke — neodložljive potrebe in pre- majhne finančne možnosti. Največ ugieda ste si pridobili s svojo marljivostjo. V službi so vam vsi naklonjerid in tudi skrbijo za vaše napredo- vanje. STRELEC Izpolnila se vam bo važna želja in boste lahko 23.11.—20.12. uresničili svoje načrte. Z otroci se veselite pol- letnih uspehov v šoli. Manjša preizkušnja v lju- bezni in z dobrim izidom. KOZOROG V svojih življenjskih »zamislih boste imeli letos 21.12.—20.1. včč uspehov kot lani. Vaše skrbi niso tako veli- ke. da jih ne bi vsaj sčasoma odpravili. Radi se odkrito pogovorite in vas zato mnogi cenijo. VODNAR S svojo preveliko potrpežljivostjo ne boste da- 21.1.—19. 2. leč prišlL Bodočnost vam bo prinesla kar priča- Icujete. Bližja nedelja bo vaš veseli dan RIBI Vaša čustva radi razodenete le osobi, ki razu- 20.2.—20.3. me ljudi vaše starosti. V kratkem razveseljiva pošta. Potrebno bo poravnati stari dolg, ker bo- ste še kdaj potrebovali posojilo. KOLEKTIVI IN SKUPINE. KI SE MISLITE UDE- LEŽITI PTUJSKIH FOLKLORNIH IN KARNEVAL- SKIH PRIREDITEV V NEDEL.IO, 28. FEBRUARJA 1965, IN IMATE KAKŠNE ZEL.IE GLEDE PRENOČEVANJA ALI PREHRANE ZA TA DAN. SE PRAVOČASNO PRI.IA- VITE GOSTINSKIM PODJETJEM »LETOVIŠČE GRAD BORL« (BELI KRIŽ, PTUJ). GOSTINSKEMU PODJET JU »BREG« (PTUJ, ZADRUŽNI TRG) IN GOSTINSKE- MU PODJETJU »HALOSKl BISER« PTUJ (HOTEL PE- TOVIO, PTUJ). VSAKO IZMED IMENOVANIH PODJETIJ ST BO PRIZADEVAL-O IZPOLNITI VAŠE ŽELJE.