RADIOLOGIA IUGOSLAVICA PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLA VIAE SKOPJE ANNO 6 JUN KONGRESNIBROJ FASC. 2 1972 Collegium Redactorum M. Bašic, Zagreb -B. Bošnjakovic, Beograd -M. Curcfc, Beograd -M. Dedic Novi Sad -V. Gvozdanovic, Zagreb -S. Hernja, Ljublja'1a -M. Magaraševic, Beograd -B. Mark, Zagreb -N. Martincic, Zagreb -2.. Merkaš, Beograd ­ J. Novak, Skopje -F. Petrovcic, Zagreb -B. Ravnihar, Ljubljana -M. Smok­vina, Zagreb -M. Špoljar, Zagreb -B. Varl, Ljubljana Redactor principalis D. Tevcev, Skopje Redactores I. Obrez, Ljubljana -S. Plesnicar, Ljubljana -M. Prodan, Ljubljana -J. Škrk, Ljubljana -L. Tabor, Ljubljana Lektor za srpskohrvatski jezile Stepan NINKOVIC, Ljubljana Univerzalna decimalna klasifikacija: prof. Sonja GOREC, Ljubljana Tajnica redakcije: Milica HARISCH, Ljubljana Izdavanje ovog broja casopisa pomogle su sledece ustanove, instituti, zavodi, bolnice, preduzeca i organizacije: BOSNALIJEK, Sarajevo BRACCO INDUSTRIA CHIMICA, Milano CILAG-CHEMIE, Schaffhausen ELEKTROMEDICINA, Ljubljana ELEKTRONSKA INDUSTRIJA, Niš FOTOKEMIKA, Zagreb INTERIMPEX, Skopje KEMOF ARMACIJ A, Ljubljana »KRKA«, tovarna zdravil, Novo mesto, KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE, Ljubljana LEK, Ljubljana ODBOR ZA KOORDINACIJO ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE SFRJ, Sarajevo ONKOLOŠKI INŠTITUT, Ljubljana PLIVA, Zagreb SCHERING, A. G., Berlin SANOLABOR, Ljubljana VEB FILMFABIUK WOLFEN (ORWO), Berlin UDRUžENJE ZA RADIOLOGIJU I NUKLEARNU MEDICINU SFRJ IX. KONGRES RADIOLOGOV JUGOSLAVIJE KONGRESNI BROJ Ljubljana, 30. junij -3. julij 1972 SADRŽAJ K IX. Kongresu Radiologov Jugosla­vije v Ljubljani (Ravnihar, B.) . . 73 Deset let dela casopisa »Radiologia Iugoslavica« . . . . 77 Novi smjerovi u torakalnoj radio­diagnostici (Car Z.) 79 Razvoj radioterapevtske službe u er­noj gori (Stijovic V.) . . . . . . Kombinovana radiološko kirurška terapija malignih tumora (Merkaš Z.) .•.........•. Razvoj radiologije u SAP Kosovo i Metohija (Bicalm E., M. Daut) . . Radiološka zaš.ita v zdracvstvu (Ster­le M.) •.......••. 109 Limfografija donjih ekstremiteta kod sistemskih obolenja (Djordjevic J., M. Karišnik, M. Mušanovic, N. Aganocvic) .......... . 117 Tomografija u suvremenoj radiolo­ šlrnj diagnostici bubrega (Kacic P.) 123 Poskus pregleda sodobne radiobiolo­ TABLE OF CONTENTS 9th Yugoslav Congress of Radiology (Ravnihar B.) . . . . . . . 73 Ten years of the journal »Radiologia Iugoslavica« . . . . . . . . . . 77 Modern trends in thoracic radiology (Car Z.) ........... . 79 Development of radiotherapy in Crna gora (Stijovic V.) . . . . . . 91 Combined cancer radiotherapy and surgery (Merlrnš Z.) . . . . . . . 95 The growth and development of ra­dio!ogy in SAP Kosovo and Meto­hija (Bicaku E., and M. Daut) . . 105 Radiation protection in medica! ser­vice (Sterle M.) . . . . . . . . . 109 The value of Jymphography of the lower extremities in Mb. Hodgkin (Djordjevic J., M. Karišnik, M. Mu­šanovic, N. Aganovic) . . . . . . 117 Tomography in the modern radiolo­gical diagnostic of the kidney (Ka-cic P.) ........... . 123 gije (Scl;lauer P.) . . . . . . . . A survey of the modern radiob.iolo­Medicinska radiobiologija (,Skrk J.) . gy (Schauer P.) . . . . . . . . Kombinirana radio in kemoterapija Current status of medica! radiobio­ logy (Sl,rl< J.) . . . . . . . . . 147 (šumi-Križnik Tatjana, S. Plesni- car) .......... . 151 Pregled radiološlrn diagnosticne zmo­gljivosti pri skeletni patologiji (Ta­bor L.) ........... . 161 Frakture cvrata butne kosti nakon iradiacionog lecenja carcinoma col­Ji uteri (Dimcev I., M. Antic, A. Zafirov i S. Jakimovski) . . . . . 167 Savremene angiografske metode pre­gleda (Jašocvic M., s. Ledic, s. Combined chemotherapy and irradi­ation in malignant diseases (Šumi­Križnik T. and S. Plesnicar) . . . 151 A review of the value of radiologi­cal diagnostics in the pathoJogy of the skeleta! system (Tabor L.) . . 161 Femoral necl, fractures after irradi­ation of the uterine cervix carcino­ma (Dimcev I., M. Antic, A. Zafi­rov, and S. Jakimovsl tr:> tr:> tr:> o 1 1 -- 'O - - o 1 C1l o o - . tr:> tr:> 837 558 120 132 21 6 Vsi 1000/u 67 14 16 2 1 Visoka izobrazba -speciaListi 192 112 41 35 4 Visoka izobrazba 135 92 23 14 5 1 Višja in srednja izobrazba - specialisti 205· 137 38 28 2 Višja in srednja izobrazba -ostali 128 84 7 27 5 5 Priuceni 177 133 11 28 5 Obremenjenost populacije zaradi uporabe ionizirajocih sevanj v zdravstvu je kompromis med tehnicno zmogljiV1ostjo aparatur ,in pripada­jocega pribora, zahtevo po kvaliteti izvida, sposobnostjo in spretnostj.o zdravstvenih delavcev in ne nazadnje zdDavstvene etike. V SR Sloveniji pride na enega moškega prebivalca 1 rentgenski pregled na leto in na enega ženskga prebivalca 0,76 rentgenskega pregleda na leto (2). Zdalec najpogostejši so rentgenski pregledi pljuc in sicer znašajo v SRS 48 % vseh rentgenskih pregledov (2). Doze sevanj, ki jih prejema populacija lahko samo ocenjujemo. K dozam sevanj, ki jih prejme populacija od na­ravne radioaMivnosti in kozmicnega sevanja, le-te znašajo v SR Sloveniji od 40 do 200 milirentgenov na leto -odvisno od geološke strukture tal - zdravljenju. Problemi zašcite pri rentgenski diagnostiki Rentgenska diagnostika je v bistvu preiskovanje materiala brez poru­ vanja -maksimalna energija kvanta je adekvatna naipetosti na rentgen­ski cevi -in od vrste in debeline materiala katerega presevamo. Ob pra­vilno izbrani energiji kvantov sevanja in primernem nacinu registracije slike lahko dobimo zadosten kontrast za zaznavanje notranjosti preseva­nega predmeta. Radiološka zašcita v zdravstvu 111 Bistvo rentgenske diagnostike je torej v tem, da dobimo dov,olj kon­trastno sliJko notranjosti cloveškega telesa. Ako se preiskovani organi po svoji materialni sestavi ne razlikujej,o dov,olj, uporabljamo kontrastna sredstva. Zašcita pred rentgenskimi sevanji pa postavlja zahtevo, da to dovolj kontrastno sliko dobimo tako, da pacient prejme cim manjšo dozo sevanja in da je personal cim manj obremenjen. Vsako telo, ki se nahaja v snopu rentgenskega sevanja postane zaradi Comtonovega efekta tudi samo sevalec sekundarnega sevanja. Intenziteta tega sekunda,rnega ,sevanja je odvisna od širine snopa primarnega seva­nja, energije kvantov primarnega snopa, materiala presevanega telesa in njegove debeline. To sekundarno sevanje se širi v vse smeri prostora. Upoštevati moramo njegovo delovanje, saj vpliva na kvaliteto registracije, ,na izodozno polje v delovnem pr,ostoru in na gonadno dozo pacienta. Pogostost diagnosticnih rentgenskih preiskav povzemamo po anketi, izpeljani na podrocju SFRJ od 9. do 16. oktobra 1967 (2). Ta anketa je dala naslednje rezultate: prsa (pljuca, srce) 58,61 zobje 8,25 želodec in dvanajsternik 6,90 roka 4,88 noga razen femurja 4,78 glava 4,20 prsni koš 2,26 Kolk in zgornja tretjina femurj,a 1,91 urografija 1,25 lumbalna hrbtenica 1,15 lumbosakral,na regija 1,10 Ostali pregledi po sv,oji pogostosti ne presegaj.o 1 % vseh pregledov. Medtem ko lahko pri diagnosticnih slikanjih ob poznavanju vseh para­metrov s precejšnjo gotovostjo izracunamo dozo, ki jo je prejel pacient, ravno pri najpogostejših pregledih -diaskopiji pljuc -nastopa prevec subjektivnih faktorjev za tako ocenitev. Vsaka vrsta rentgenske diagno­sticne preiskave vpliva na svoj nacin na dozo, ki jo prejme pacient, zato si moramo pogledati pogoje pri teh preiskavah. Vsem vrstam rentgenske diagnostike je skupno eno: potrebujemo snop rentgenskega sevanja, ki preseva preiskovalni del telesa. Skozi pre­iskovalni del telesa mora presevati zadostna intenziteta, da lahko sliko registriramo. Intenziteta rentgenskega sevanja je odVlisna ,od anodnega toka (mA) v rentgenski cevi, od napetosti (kV) na anodi rentgenske cevi in od nacina usmerjanja te napetosti, od fil:tra na rentgenski cevi in oddaljenosti fo­kusa od preiskovanega dela telesa. Ker je geometrijska ostrina slike od­visna od dimenzije fokusa, zaradi cesar težimo k cim manjšemu fokusu, 112 Sterle, M. nam ta pogoj omeJUJe anodni tok zaradi problemov hlajenja. Pri potrebi kratkih ekspozicij se moramo posluževati rentgenske cevii z vrtljivo anodo, smo pa v vsakem primeru omejeni pri filtraciji rentgenske cevi, ki lahko bistveno zmanjša mehki del zavornega spektra sevanja in s tem tudi kožno dozo pacienta. Sevanje preseva skozi preiskovani del telesa. Dogaja se interakcija med sevanjem in molekulami telesa -primarni fotoefekt in Comptonov efekt -in zaradi tega sevanje izgublja na svoji intenzi!teti. Razpolovna debe1ina cloveškega tkiva pri energiji kvantov sevanja 20 keV znaša 1,72 mm, pri energiji 70 keV pa 3 do 4 cm, .odv;isno od kvalitete usmer­janja napetosti na rentgenski cevi in filtracije. Naslednja razpredelnica nam pokaže hi-tuost doze v milirentgenih na sekundo na 1 mA anodnega toka v oddaljenosti 1 metra v odv,isnosti od napetosti in filtracije rentgenske cevi. Tabela 2 50kV 70kV 90k:V 0,5 mm Al 18 mr/s 36 mr/s 10 mr/s 23 mr/s 5 --'-----14 mr/s - V oddaljenosti 60 cm od foikusa so hitrosti doz iz tabele 2 prtibližtno 3-kra:t vecje. Pri presevanju skozi eno razpolovno debelino se hitrost doze zmanjša na eno po1ovico iprvotine vrednosti. Glede na regiistracijo slike locimo pri rentgenski diagnostiki ,tri nacine: a) Rentgenska diaskopija, kjer se slika registrira na fluorescentni za­slon in vizualno opazuje. Med fluorescentnim zaslonom in preiskovalcem se nahaja zašcitno, svd.nceno steklo. Kvaliteta slike je odvisna od geome­trijske ostrine -predvsem dimenzije fokusa -in notranje neostrine, ki jo povzroca sekundarno sevanje preiskovanega radiokemicne -. radiokemicne . presnove . ucinek reakcije reakcije Ta shema se je iz leta v leto izpopolnjevala. že cez dve leti je dal Gray (1958) na Drugi avstralski konferenci za radiobiologijo precej boljšo sliko. V njej obravnava reakcije na molekularni ravni, kjer nastajajo razlicni radikali (sl. 1). Posledica tega je poškodba bioloških struktur celice in nadalje pre­snove. Seveda pride do morfoloških sprememb in na koncu do sterilnosti, diferenciacije in smrti celice. Stopnja naprej je bila vsekakor shema Bacqa in Alexandra iz leta 1961 (Bacq in Alexander 1961). Avtorja povsem pravilno dajeta mesto v svoji shemi neposrednemu in posrednemu delovanju sevanja pri poškodbi celic. Pirvtc de v tej shemi pimdarek tudi ina nujlThosti btokemicne lezije :pri 111a­ ,stanku mutacij. Hkrati pa nakazujeta možnost obnovitvenih procesov na raz1icnih stopnjah poškodbe. Pogl-obiltev :in razvoj 111a:stalih rpošikodb na rn­ ,cun presnove, ki ga je že leta 1957 poudaril Kuzin, pa je prav tako vnešen v to shemo. Da bi bila ponazoritev posameznih stopenj tudi casovno opre-­deljena je dodana casovna skala. Rusk, i raziskovalci so zamerili shemi Bacqa in Alexandra, da je pre­malo poudarila zvezo med spremembami presnove in drobno zgradbo ce­lice. Menili so, da bi morali poiskati mehanizme radiacijske poškodbe v porušenju intimnih medsebojnih zvez med strukturo in presnovo ·(Kuzin 1962). Vendair ·pa se shema Bacqa in Alexaindra tudi v naslednjih leti, h, ki so prinesla vrsto novih spoznaj, ni bistveno spremenila (Bacq in Alexan­der 1966; sl. 2). Absorbirana energija povzroci spremembe na molekularni ravni. Ve­cina celicnih sestavin, kamor sodijo makromolekule (npr.• DNA ali encimi), kakor tudi majhne molekule (npr. ATP in koencimi) se spremenijo zaradJ sevanja. Radiokemiki poznajo dvoje poglavitnih mehanizmov v živih orga­nizmih, k,i jih ni mogoce lociti: a) direktno delovanje. (molekularna po­škodba se dogaja v tisti molekuli, kjer se je energija absorbirala) in b) indirektno delovanje (visoko reaktivni prosti radikali, ki nastanejo v vodi, reagiraijo s celicnimi sestavinami). Ceravno vemo za te spremembe, pa je njihovo upoštevanje pri razlagi pojavov v živih organizmih še vedno zelo tvegana stvar. Pac pa je potrebno poudariti, da je že na tej stopnji mogoca neke vrste zašcita ob prisotnosti kisika in kemicnih zašcitnih sredstev. Seveda pa morajo biti te spojine prisotne med obsevanjem. radiacijskih ucinkov slede ffai,o1oški. Tudi bJoke­micne lezije se pojavljajo že kmalu po obsevanju. Pokažejo pa se prej ali slej v anatomski poškodbi, ki jo lahko opazujemo pod mikroskopom, pozneje pa s prostim ocesom (klinicni ucinki). Poškodba seveda sovpada s fiziološkimi okvarami (nevroendokrine spremembe, driske, vnetja, in­fekcije, sterilnost itd.). V nepretrga111i verigi , Smrt veccet1i!Cll1ega ,m-,ganiZJma je ina splošno posledica i;,;pada e111e ali vec bistvenih funkcij, ki izviraj o iz prenehanja celicne delitve in rasti (hema­ 142 Schauer, P. CAS --r-­ _:r. ,o-5 SEK --! -­ r OO SEKUND DO UR OBS[VANJ[ ABSORBIRANAENERGIJA ! IONIZIRAN[ IN VZBUJ[N[ MOL[KUL[ PROSTI RADIKALI DIREKTMO ( INDIREKTl'1O DELOVANJE / \ DELOVANJE) MOL[KULARNt SPRtMtMB[ / ASTANEK NOLEKULARNE / LEZIJE ZARADI / / . PRESNOV[ MODIFIKACIJA POŠKO!)BE KEMICNE ZAŠCIT/'IE SNOVI IIC!tlEK KISIKA 'it SPREMEMBA 8 BIOKEMIC/'IE a LEZ/JE? i· --T-­ OD MINUT ZGODNJI rlZIOLO)KI /riUJEN U(I NICI I METABOLICEN / }' BIOKtMICN[ ' l[ZIJ[ K[Nl.N[ LEZIJ[ ZARADI PRESNOV[ ZtlOTRAJCEUCNA OBtlOVA (ye//a lvljivic idr. Seveda seznam raziskovalcev in podrocij, na katerih so delovali naši raziskovalci, še zdalec ni popoln; nakaže naj le, da naši raziskovalci niso bili samo opazovalci, ampak resnicni ustvarjalci podobe radiacijske po­škodbe organizmov, kakršna je danes pred nami. Litaeraturaa Bacq Z. M., Alexander P.: Fundamentals of radiobiology, Pergamon Pr.ss·, Oxford, London, New York, Paris, 1961. Bacq Z. M., P. Alexander: Fundamentals of radiobiology, Pergamon Press, Oxford, London, Edinburg, New York, Toronto, Paris, Frankfurt, 1966. Gray L. H.: Radia.tion biology, Proc. Sec. Austr. Conf. Rad. Biol., 1958, Lon­ don, 1959, str. 282. 146 Schauer, P. Hagen U.: Radiation effect on transcription and translatii.on, v European Soc. Rad. Biol., Eight annual meeting, Baško Polje,Jugoslavija, September 2-23, 1971. Kazimir D.: Neke nove koncepcije savremene radiobiologije, 6, 11, 1972. Kuzin A. M.: Rolj narušenij obmenyh processov v radiacionom poraženii kletki, Radiobiologija, 2, 340, 1962. Kuzin A. M.: Sovremennoe razvitie teoreticeskih predstavlenij o radiobio­logii, RadJiobiologija, 11, 643, 1971. Painter R. B.: Rel!)air of DNA in mammalian cells, v M. Ebert, A. Howard (ured.), Current Topics Rad. Res. Qua,rterly, 7, 45, 1970. Skrk J.: Radiacijski ucinki na dedno snov, v Pehani, P. Schauer (ured.), Molekulama biologija, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 1972, str. 168. Naslov avtorja: Doc. dr. Primož Schauer, Inštitut za mikrobiologijo medi­cinske fakultete, Ljubljana. ONKOLOSKI INSTITUT, LJUBLJANA MEDICINSKA RADIOBIOLOGIJA Skrk, J. UDK 612.014.481 Stoletja j,e šwotk prepad ostro .lioci.l s,p,oznamja v bio1og1iji ,od spoznanj fiZlike ii.n kemije. V zadnjih desetletjih pa smo lahilw , price nenehnemu izgi­nevanju rtega prepada in .porajatnj'U vedno mocnejše medsebojne pavezave ,teh rpoclmocij. Nagel rnzv10j novih intertdiiscipl!inarrnih ;podmocij, .ot so ,b,io­matematiika, biofizika, biokemija, molekularrm.a hi,o1ogija ii.n ne nazadinje radii,obiol,ogija, zahteva nenehno izmenjav,o OSI1101vtruih lronceptav in idej. Rezulrtait ,tega ,TazV1oja sta »martematizaoija« in .>Jnolekulairizaoija« kot ,os­novni smeri razvoja v biiooogiji. V medici.lrui pa je biil razvoj na ,raznolik. Ra­ rraz1icmih .podrocjrih zel,o cli,oterapija je preteŽlno še vedno empirricma. Veli.tk na,predek rndiiotera,pije v vec kot 70 let dolgi 2;godov.iJnri. ii.mamo za dokaz vrednosti empii,r,ictnega pmstopa. Is-tocasno pa lahko opazujemo -omejevanje tega napredka, ikot negativno ,posledico, ki jo tak -nacin robra,vnave nosi s seboj. Izboljšave re:m1tatov obsevamja so dosegle zel,o veli-ko zmogljivost. VendaT pa rv pri­ :,,merjavi z Tazvojem rtehin1olog,ije, rkot je ,to Illpr. U1paraba V1is,ok,o energetskih obsevalnii.h aipairartUJT z boljšo globimsko distribucij,o doze v pod!Pocju tu­,, mmjia ali generatorjev za delce, ki povzrocaj,o gosto :irezu1tati nespremenjeni ali pa so negaitrivni. ]j111tJraaJ"terialna kemo­terapija s 5-FU kaže pri maliginomih ustne ,votline pozitiven efekt pred­vsem v zmanjšanju ,tumora (Jesse, 1969, VermUJnd in sod., 1969). Pri ma­Liginiomih ,prebavnega :trakita je 'bila kombill1aaija ,obsevanja m 5-FU efektna le v primerih, ko z obsevanjem nismo mogli aplicirati polne doze. Fri ra­ ,ctik,alnem obseva1nju ,pa dodatek kemoteraipij,e nima željenega efekta (Han­ders,0111 in sod., 1969). Methotrexat je že sam efeMen pri ,tumorjih ORL trakta. Obsevanje pa potencira efekt pri .teh tumorjri.h, ki sio relativno irad:;o;rezi>S/tentni (Kramer, 1969; Firiedma111, 1969). Aotiniomyciln-D potencira efekrt• e -irad.iacije. Droga ,naj bi povzrocala G1 in G2 a•rest, ,k,akor tudi pairciallili ,blok v mitozi ce1icnega ciklusa. Upo,rablja ,se v zgodnji fazi terapije Wilmsovega tumorja, ,ob operaoiji in ,obsevanju. Namen do:fatka kemoterapije operaciji ri.n obsevanju je zvišati ,odstotek pre­živ,elih (Lemerle .iJn md., 1969). Actrinomyo:rn-D v kombinaciji s TEM se je uspeŠlno uporabljal pri zdravljenju ireti,rnoblastioma, v kiombinaciji z obsevrunjem (T,opley, 1964). Kombinirana radio-in kemoterapija Prd. ,m.z,oteliomu ,p1eure samo obsevanje ali sama kemoterapija z Na­tula,n,om nista uspeŠlna (Falkson :i!n sod., 1970). Kombinacija rnd!i,o-i[l ikemo­terap,ija 1pa je efekitna. N.aitula[l-peoka1rba21in naj bi bil v tej kombinaciji r,adiosenzibiHziraj·oce sredrstvo. Kombinacija obseva!Ilja in kemoterapije !pll'i zdravljenju malignih lim­fomov je 1najholj poznana ,pri kompresiivnih siindn:,omih (sli.ndrom vene kave -sup., kiompresi'ja medule spinalis). Zarrad.i IIlujnosti .po hltrem efektu je kiom­b:i!nacija obeh na,ci[l,QV zdravljenja utemeljena (Rudin m sod., 1969). Prnvetako nasp1oh uporaibljamo ,d,oda1tek k,emoteraipije k obsevainju, ce ne mo­remo z obsevanjem doseci dov,olj vi.srake dioze, k,er je obsevanje v ipoln,i doziekontraindioirano ,zaradi ev. pnevmoni,tisa, prizadetosti ledvic ali drugihevitaln.h ,omganov v obsevallilem ,polju. Kemotera1pi.j,o ap1icilramo tudi, ka­dar pred planiraino radioterapijo s kemoterapijo kopiramo siplošne simp­tome npr. Vil9oko febrilno stanje pri Hodgkin,ovi bolezni (H. B.).e Kemoteiraipijo a,p1ioirnimo tudii takrat, ko bi solitarne velike hmfome sicer obsevali, mO!ramo pa s kemoteraipi:j,o predhodno 21manjšarti obseg tu­morja (Gamble i,n sod., 1970). Obsevale so s-e .grupe vseh tipov malignih limfommr. Ema sku,pina je prejemala socaSIIlo Vinoristin, druga p1aoebo. V grU1pi z VincrJsitim-om je biJio ,opaziti .boljše efekte destrukcije mali,daljšj interval od koncane gnoma, terapije do rela;psa in daljše preživetje obolelega. Pri H. B., ikjer je v sta­dj,jJh I do III A terapija obsevalna, kemoterapije ne uporabljamo. Seved,a to ne velja za že ,omenjene kompresijske sindroo1me. Dodaitek kemoteiraipije k radikalnemu obsevanju, naj bi ne izboljšal efekt iradiaoije. Britanske randomizkane studije so pokazale sicer drugacne rezulitate (Hanoock Jn sod., 1967; Moxley lin sod., 1967; Pik,e in ,sod., 1967). Pd ,Qlbse­vanju ,p:rizadetih limfomov !plI'li H. B. s socasno aplikacij-o Nirtrogen Mu­starda je bilio zaslediti znatno višji ,odstotek regresa ,kot brez dodatka ke­mot,erapije. Tudi prJ obsevanju prd.zade!Jih in sosednjih :regij z dozo samo 2500 :ra­oov so komb.nka1i ,obsevanje z tI1adioterapij,o (Toldoxan, O!Iloovin, Metho­threxait, Proll1ison). S kombinacijo ,obeh s,o dios•egli znatno VUJšji odst01tek remisii.j kot s samo liradiacijo. Ta kombinlllilrana iterapija je bila aplidraina v prvih dveh stadri.jih. Po r danaŠlnjem :konceptu, k,o se pacienti obsevajo z iadikalnim obsevanjem in tU1moricidnimi dozami, se je odstotek relapsov seveda znižal na minimum tudi :brez kemotera, pij,e. Ker ,pa najdemo tudi ;pr,i ,radikalnem ,o,bsevaJilju v B stadijih in pr. neugodni hisrtolioški sLiki, ,d,os1ti velwk odsitotek ,.n hiter pojav eks,tiranodaJmih. lokalizacij .1n relaipsov (Johnson, 1970), ,so umestna v,prašanja o dodat!ku ke­moterapije rtudi pri :radi.kalini rndiioteiraipijL Kirvna slika se v !plI'i:blii:ŽIIlo 4 mesecih ,tako popravi, da je nadaljevanje ,s kemoterapijo ,mogoce (Johnson s sod., 1966; Vogel in sod., 1971). Tudi po a,gresiV!Ilem mdri.kalnem obsevanju na 'Vse limfartione ,regJje je ibill() mog,oce izpeljati pol.i,okemoternpijo (Nichol­son o.n sod., 1970) skoraj prav tako uspeŠlno kot v primerih, ko je bila ke­moteraipija aplicirn111a ib:r,ez ·predhodnega oibsevainja. '110 je dokaza1a it. i. Acut Leukemia Gmup B na 246 pacientih. Sumi-Križnik Tatjana, S. Plesnicar Zakljucek 1 Zadnje case so se napori raziskovalcev d.n kliiniikov usmerili tudi v kom- , binacij,o zdrnvljerrja maligniomov z obsevanjem in kemoteraipijo. Pokazali so se že ug,odJni rezu1tati. Upamo, da bo ,tudi ta obhka zdravljenja .pripomogla še v bodoce k boljšemu zdravljenju neoplazem. Literatura l. Andrews J. R.: Combined Cancer Radiotherapy and Chemotherapy. TheRelevance of Cell Popula,tion Kinetisc and Pharmaco-dynamics. Concer Chemo­ther. 53, 313, 1969. 2. Bagshawe K. D.: Adva,nce in the Chemothera.py of Malignant Disease. Symposium on Advances in Treatment 1971. Practitioner 207, 524-532, October 1971. 3. Bloomfield R. D.: Current cancer chemotherapy in obstetrics and gy­necology. Amer. J. Obstet. Gynec. 109 :3, 487-528, February 1, 1971. 4. Burchenal J. H.: Chemotherapy and Ra,diotherapy -Copetitors or Partners? Cancer 22 :4, 790-795, Oct. 1968. 5. Dutreix J., M. Schlienger, C. Chauvel and R. Daguin: concentrated irra­diation. Concentrated palliative radiothera,py for tumors affecting the oesopha­gus, brain, bones, and mediastinum. Annals of Clinical Research 3, 9-15, 1971. 6. Falkson G., H. C. Falkson and T, Fichardt: Radiosensitization by Pro­carbazine in the Treatment of Malignant Mesothelioma. In: H. L. Moroson and M. QuLntiliani (eds.), Protection and Sensitization, pp. 499-501, New York: Bar­nes and Noble, 1970, 7. Friedman M.: The Treatment of Squamous Cell Carcinoma of the Headand Neck with combined Methotrexate and Irradiation. Frontiers Radiation Thera,py Oncol., 4: 106-115, 1969. 8. Gamble J. F., L. M. Fuller and C. C. Schullenberger: Combined Use ofChemotherapy and Radiation Therapy in the Treatmen for Generalized Hodg­kin's Di.sease. Leukemia-Lymphoma, pp. 285-295. Chicago: Year Book Medical Publichers, Inc., 1970. 9. Hancock P. E. T. and E. M. Ledlie: Treatment of Early Hodgkin's Di­sease. Lancet 1: 26-27, 1967. 10. Henderson I. W. D., B. Lipowska, S. I. Longheed and M. N. Longheed: Clinical EvaJuation of Combined Radiation and Chemotherapy in Gastrointe­stinal Malignancies. An. J. Roentgenol. Radi um Therapy Nucl. Med., 102: 545-551, 1968 (No. 3). 11. Hustu H. O., C. Holton, D. James Jr. and D. Pinkel: Treatment of Ewing's Sarcoma with Concurrent Radiothera.py and Chemothera:py. J. Pediat. 73: 249-251, 1968 (No. 2). 12. Jesse R. H.: Combined Intra-Arter-ial Infusion and Radiothera,py forTreatment of Advanced Cancer of Head and Neck. Frontiers Radiation Therapy Oncol. 4: 126-131, 1969. 13. Johnson R. E.: Combined Chemotherapy and Irradiation in Ewing'sSarcoma. Frontiers Radiation Therapy. Oncol. 4: 195-202, 1969. 14. Johnson R. E. and K. C. Brace: Radiation Response of Hodgkin's Di­sease after Chemotherapy. Cancer 19: 368-370, 1966 (No. 3). 15. Johnson R. E., A. R. Kagan, M. D. Kafermann and J. W. Keyes: Pa.tientTolerance to Extended Irradiation in Hodgkin's Disease. Ann. Internal. Med. 70: 1-6, 1969. 16. Yarbro J. W.: Molecular Biology of anticancer agents. Geriatrics 25, 135-148, Oct. 1970. 17. Krakoff I. H.: The Present Status of Ca,ncer Chemotherapy. Symposiumon Medical Aspects of Cancer. Med. Clin. N. Amer. 55 :3, 683-701, May 1971. Kombinirana radio-in kemoterapija 18. Kramer S.: Use of Methotrexate and Radiation Therapy for Advan-ced Cancer of the Head and Neck. Frontiers Radiation Theraipy OncoL, 4: 116-125, 1969. 19. Lemerle J., M. Schlienger and O. Schweisgerth: Actinomycin D and Radiation Therapy in the Treatment of Wilm's Tumor. Frontiers Radiation The­rapy Oncol. 4: 181-186, 1969. 20. Moxley J. H. III., V. T. DeVita, K. Brace and E. Frei III: Intensive Combination Chemotherapy and X-irradiation in Hodgkin's Disease. Cancer Res. 27, 1258-1263, 1967. 21. Nicholson W., M. E. J. Beard, D. Crowther, A. G. Stansfeld, C. P. Var­tan, J. S. Malpas, G. H. Fairley and R. B. Scott: Combination Chemotherapy in Generalized Hodgkin's Disease. Brit. Med. J. 3: 7-10, 1970. 22. Pike M. C., P. E. T. Hancock and E. M. Ledlie: Treatment of Early Hodgkin's Disease (Letter to Editoe). Lancet 2: 1361, 1967. 23. Pohlit A.: Ein biophysikalisches Modell zur Strahlenthera,pie bei frak­tionierter Dosis. Urban & Schwa.rzenberg, Milnchen-Berlin-Wien 1970, Strahlen­therapie 140: 4 (1970), 392-399. 24. Richards G. J. and R. G. Chambers: Hydroxyurea: A Radiosensitizer in the Treatment of Neoplasms of the Head and Neck. A. J. Rontgenol. Radium Therapy Nucl. Med., 105: 555-565, 1969. 25. Rubin P., E. Mayer and C. Poulter: Part II': High Daily Dose Experience without Laminectomy, Radiology 93: 1248-1260, 1969. 26. Talley R. W.: Chemotherapy of So1id Tumors. Henry Ford Hospital, Detroit. Postgraduate Medicine 53-60 (182-189), November 1970. 27. Tolmach L. J., B. G. Weiss and L. E. Hopwood: Ionizing radiations and the cell cycle. Federation Proceedings 30: 6, 1742 1751, November-December, 1971, U.S.A. 28. Topley N., du V. The Treatment of Bilateral Retinoblastoma with Ra­diation and Chemotherapy in Boniuk, Ocular and Adnexal Tumors, pp. 158-170. St. Louis: Mosby, 1964. 29. Tubiana M.: The kinetics of tumour cell proliferation and radiotherapy. British Journal of Radiology 44: 325-347, 1971. 30. Vermund H., F. F. Gollin: Mechanisms of Action of Radiotherapy and Chemothera,peutic Adjuvants. Cancer 21 :1, 58-76, January 1968. 31. Vermund H., F. F. Gollin and F. Ansfield: CHnical Studies of 5-Fluoro­uracil as Adjuvant to RT. Frontiers Radiation Therapy Oncol. 4: 132-158, 1969. 32. Vogel J, M., H. R. Kimball, H. T. Foley, S. M. Wolf and S. M. Perry: The Effect of Extensive Radiotherapy on the Marrow Granulocytic Reserves of Patients wi:th Hodgkin's Disease. Cancer, in press. Naslov avtorice: Dr. Tatjana šumi-Križnik, Onkološki inštitut, 61105 Ljub­ljana, Vrazov trg 4. INŠTITUT ZA RENTGENOLOGIJO -ORTOPEDSKA KLINIKA KLINICNE BOLNICE LJUBLJANA PREGLED RADIOLOŠKE DIAGNOSTICNE ZMOGLJIVOSTI PRI SKELETNI PATOLOGIJI Tabor L. UDK 616.71-073.75 Rendgenologija je samostojna veja medicine, ki iz leta v leto postaja vse bolj klinicna. Zdravnik -radiolog ni vec pust tolmac rentgenograma, njegov vp1iv na .ivljenje ,ob bolniku je iz dneva v dan o6tnejši. Sprico dejstva, da so radiologiji po razlicnih poteh dostopni domala vsi organi in sistemi, pa se moramo zavedati, da lahko radiologija s svojo tehniko medicino dehumanizira in prizadene njena osnovna nacela. Tehnicni raz­voj radio1ogije postavlja strokovnjaka pred nove ,in vse vecje odgovornosti. Ob vsakem novem primeru ga vsakodnevno sili in prisili, da je na tekocem z dosežki sodobne medicine, posebno tiste specialne veje, s .lmtero tesneje sodeluje. Radiološka diagnostika skeletnih obolenj oziroma lokomotornega apa­rata je mešanica znanja, opazovanj, sklepanj, podobnosti med raz1icnimi procesi, tizkušenj, logicne analize, spomina, predstave in sposobnosti ta­kojšnjega spoznanja nekega paitološkega dogajanja. Vsakdo, ki skuša postaviti radiološko diagnozo, mora predvsem na­tancno razlocevati med tem, v kar je preprican, da ve, in tistim, kar misli, da zna. Caffey je mnenja, da je za radiološko diagnozo skeletnih obolenj, posebno pri otroku, mnogo pomembneje, da poznamo nonmalno anatomijo in njene inacice kot pa znacilnosti bolezni same. T,o je dejstvo, ki je vredno premisleka. Prav,iLno tolmacenje bolezni skeleta ima torej svioj izvor pred.vsem v znanju normalne anatomije in njenih inacic. Publikacije Zimmerja, Koh­lerja, Lusteda ,in Keatsa ter drugih avtorjev dokazujejo opravicenost te trditve. Skelet, oporni organ in osnova lokomocije, daje po koncani · rasti površnemu, nepoucenemu ,opazovalcu vtis ,dokoncne morfologije in stru·k­ture. Vendar temu ni tako. Malokateri •organ ima tako številne reaktivne možnosti odzivanja na biološke dražljaje, kot ravno kost. Register teh odgovor,na staticno-funkcionalne prilike je pri skeletu do- ov spremenjene 162 Tabor, L. mala neizcrpno pester. Možnosti inacic in nepravrilnosti je pri tem sistemu mnogo. Glavni problem skeletne diagnostike je razlaga odkritega. ,Resnicna težava v radiologiji kostnih obolenj ni v ,odkrivanju patologije. Ta je skrita v poizkusu, da odlocimo o naravi in etiologiji sprememb. Kakšni so vzorni pogoj,i dela v radiologiji pri preiskovanju bolnikov s sumljivim kostnim obolenjem? Spretno porncilo .dravnika, ki ;pošilja bolnika na preiskavo jn pacient, ki zna lastna zapažanja pravilno opisati, vel,iko pripomorejo k plodni analizi zacetnih rentgenogramov. Radiolog naj bi pacienta videl in ,pregledal, oziroma odobril rentgenograme, preden bol­nik odide. Neposreden razgovor z bolnikom in porocilo .dravnika, ki po­šlje bolnika na preiskavo, omogocajo odlocitve o tem, katera dodatna sli­kanja so razen zahtevanii.h še ,potrebna. Radiolog naj odloca o teh dodatnih postopkih radiološke preiskave, k,i jih ne sme in ne more vsiljevati kdor­koli. ce po skrbi preucitve vseh rentgenogramov radiolog potrebuje po sebne klinicne in laborat,orijske podatke, mu morajo biti le-ti dostopni. Ob iskanju VISeh klinicnih podartkov pa se zacetnilm lahko dog,odi, da mu ti za­brišejo radiološko diagnosticno objektivnost. Ostale 1in posebne preiskave narekujejo šele podrobnejše odcitavanje sprememb na sliki. Biopsijo kosti more zahtevati edinole radiolog. Le-ta ne sme biti omahljiv, ko je treba to zahtevo odlocno pojasniti. Po drugi strani pa mora biopsijo odkloniti, kadar je preprican, da je nepotrebna. Ne bi se spušcali v daljše razpravljanje, kakšna naj bo sodobna teh­nicna oprema v radiologiji za potrebe skeletne diagnostike ozir-oma loko­motornega aparata. Potreben je vsaj šest pulzni generator, ki lahko zado­sti osnovnima potrebama viisok,ih kV in kratkih ekspozicij. Nikakor ne gre brez sodobne rentgenske cevi z mikro fokusom, to je z dvojn.m fokusom, brez Backy mize s »plavajoco plošco« in stenskega Buckyja. To je mini­mum tehnicne opreme, ki zadošca osnovnim potrebam radiološke skeletne diagnostike. Za zahtevnejšo klinicno, to je usmerjeno diagnostiko skeletne ,patolo­gije pa so nujno potrebni: sodobni tomog,raf, pribor za povecevalno teh­niko, pribor za funkcionalna slikanja in elektronsko ojacevalo slike z mo­niitorjem. Vse kontrastne preiskave, ki jih v skeletni diagnostiki uporabljamo, opravljamo na oddelkih, ki so za te vrste preiskav že opremljeni. Druge specialne radiološke metode, kot scintigrafija, termografija, xerografija, denzitometriija, mikroradiografija zahtevajo dodatno specialno opremo, prostor in osebje. Vecj. del problemov v skeletni radiologiji lahko rešimo, ne da bi se posluževali teh specialnih ,preiskovalnih tehnik. Skoraj v 90 odstotk,ih jih lahko reš.mo z obicajno tehnicno opremo. Katere so osnovne skeletne diagnostike? Sodobna radiologija mora v skeletni diagnostiki preskrbeti in prika­zati morfološke, strukturne in funkcionalne informaciije, cesar ne dose­žemo vselej. Izhodišce vsega je neoporecna nativna slika . .Pravilna tehnika silkanja o.iroma pnikaz posameznosti nekega dela skeleta je ozko pove­zana z dobro anatomsko predstavo .Le z resnicno -dobro anatomsko pred­stavo in obvladanjem projekcijskih nacel, dosežemo diagnosticno uporabno Pregled radiološke diagnosticne zmogljivosti pri skeletni ... sliko. Seveda moramo upoštevati še vse druge dejavnike, ki so pogoj za dober skeletni rentgenogram. Ce kje velja pravilo, da ni rentgenska sli,ka niko1i niobena dovolj do­bra, potem je to prav gotovo pri skeletni diagnostiki, posebno še pri ske­ ·letni traumi. Malo je podrocij v medicini, kjer ima osebna zavzetost d.n prizadeva­nje za natancnostjo pri delu tak pomen, kot je slikanje kosti in sklepov poškodovanca. Samo rentgenolog bo lahko rentgenskemu tehniku dovolj avtoritativno dokazal storjene tehnicne napake ,in zavrnil najveckrat ne­strokovna in neumestna vprašanja: »Zakaj tega na ,sliki ne vidimo?« Prnvilna razlaga pregledne slike najveckrat že omogoci diagnozo, ce je pristop pmv.ilen. Napacnemu diagnosticnemu zakljucku botvuje veck,rat naša površnost in nagl,prehitro zadovolj­ ica, kot pa neznanje. Pogosto smo ni samo z dvema ali celo z eno samo projekcijo, s slikanjem zgolj pDiza­dete ,oziroma sumljive regije, opušcamo pa na primer pripadajoce sklepe ali podobno. Tako je veckrat usodna napaka, ce ,pri pošk, odbi hrbtenice ne prikažemo njenih prehodnih ,segmentov, posebno v torakolumbalnem pre­delu. Najdemo na primer frakturo kiorpus.a vretenca L 2, sl,abo pa je viden ,torako-lumba1ni prehod. Kasneje pa odk,rijemo traumatske spremembe prav na tem mestu. Tranzit-orni segmenti aksialnega skeleta so seveda rentgenološko zahtevni ter terjaj, o dosti izkušenj. Kot smo že -omenili, je izhodišce s1ikanja v skeletni patologija. v dveh projekcijah, ki stojita pravokotno druga na drugo. Ne smemo opusti,ti pri­merjalne slike. Velik pomen za uspešno diagnozo ima praVlilna projekcija, kar velja predvsem za primere v traumatologiji. Klasicno pravilo dveh pro­jekcij je osnova, ki pa vecinoma obdrži svojo diagnosticno vrednost. V traumatološki diagnostiki pa na primer pogosto naletimo na primere, kjer moramo projekcijo, ki bo pokazala dejanske anatomske spremembe, šele najti. V •veliko diagnosticno pomoc je -tehnika mehkih in trdih forkov, ozi­roma razlocek med enim in drugim rentgenogramom. Tako lahko na pri­mer na osnovi teh najdb prav,ilneje postavimo diagnozo pri mnogih pri­merih skeletnih poškodb ali neoplazem. Pogosto si v skeletni diagnostiki uspešno pomagamo s povecevalno tehniko li.n s slikanjem v dolocenih casovnih rnzmakih. Z1oma os navikulare na primer na pregledni sliki ,ob poškodbi ne zaznamo. Sele rentgenogram s povecevalno tehniko nam odkrije frakturo. V drugem primeru ,slika cez teden ali štirinajst dni enako uspešno pripomore k diagnostiki zloma te kosti. Mnogokrat pregledni in usmerjeni rentgenogrami niso dovolj jasni, diagnosticni zakljucek je dvomljiv. S takimi problemi se posebno· pogosto srecujemo v traumatoLogiji lokomotornega aparata. Tako je na primer diagnosticno zelo zahtevna atlantookcipita1na regija, s katere problemi se ,danes vse pog,,srecujemo. Z nativnimi slikami diagnosticno tu osteje ne opravimo ve1iko. Vendar moramo takoj poudariti, da je osnova za pravilno razlago tomogramov neoporecna nativna slika. Tomogr.afija, v kakršnem­k,oli primeru jo ,že up.oira,bimo, ne sme b.ti .ndicirana zaradi tomografije same. To velja ne glede na patologij,o, s katero se ukvarjamo v danem trenutku. 164 Ta.bor, L. Naloga, na katero v skeletni diagnostik•i vsakodnevno naletimo, po­sebno v trauma,tologJji skeleta, so anomalije. Nepravilna di,agnos.ticna razpoznava le-teh je za bolnika lahko zelo neprijetna. Sprico vse pogo­stejših prometnih poškodb, pa dobi zmotno tolmacenje skeletnih rentge­nogramov še drug, sodno-medicinski pomen. Ni vseeno, ali pravilno dia­gnosticno spoznamo subdentalno sinhondrozo, kongenitalno špranjo v loku atlasa, spin,o bifido aksis, samostojno apofizo procesus stilo.deus radii, sa­mostojen procesus posterior tali ali ne. Takih možnosti zmotne diiagnoze poznamo precej ter nas vsaka posamezna lahko privede do napacnega za­kljucka. Prav na tem podrocju je posebno pomembno spoznanje eti,ologije in narave odkritega. Informacije o funkeonalnih motnjah in spremembah lokomotornega aparata, zlasti akisialnega skeleta, postajajo iz dneva v dan pomembnejše in za pravilno diagnostiko vedno bolj nepogrešlj,ive. Velikokrat šele funk­cionalna rentgenska preiskava odkrije resnicne izmere poškodbe. To velja posebno za hrbtenico, predvsem za cervikalni in lumbalni predel. Samo pregledna slika v srednjem položaju pogosto ne pove veliko ali celo daje izgled norma1nega. Šele funkcionalna preiskava z vsemi podrobnostmi od­krije segmentne pomike, torzijo segmentov, funkcionalno deljenost in iz­pade. Fukncionalni rentgenološki preizkus je posebno pomemben, ce ho­cemo presoditi o sta,ticno-funkci,onalni stabilnosti fr.aikture vretenc. Se­veda je pri tem nad vse pomembno, kako in kdaj opravimo to preiskavo. Ce želimo z njo dobiti dobre diagnosticne zakljucke, se moramo zavedati, da ta preiskava terja veliko casa ,in potrpljenja. Tudi ni vseeno, ce nismo pouceni o mehanizmu poškodbe in o celotnem klinicnem statusu, sicer lahko kaj hitro doživimo neprijetnosti v toku preiskave. To velja še po­sebno pri obolenjih oziroma poškodbah atlantno-okoipitalne regije, ozi­roma vratnega dela hrbtenice. Locen od specificnosti tehnike te preiskave, je pr, oblem odcitavanja rentgenogramov. Le poucenost o staticno-funkcio­nalnih dogajanjih na na , lokomotornem aparatu, posebno aksialnem ske­letu, lahko omogoci pravilne zakljucke. Dober pripomocek v skeletni diagnostiki so kontrastne preiskave. Spomnimo se le artrografoj, mielografij, arteriografij, flebografij. To so preiskave, ki jih moramo premišljeno ,indicirnti, sicer nas razocarajo. Teh diagnosticnih posegov tudi ne sme predlagati kdorkoli. Drugi že našteti zahtevnejši diagnosticni nacini v radiologiji, kot so scintigrafija, denzitometrija, mikr,or.adiografija i,n ostali, so tehnicno za­ htevne preiskave, ki jih rabimo le v dolocenih primer.ih. Pomembno je, da znamo izsledke teh preiskav pravi1no primerjati z izsledki ostalih diagno­ sttcnih posegov, sicer nas lahko kaj hitro speljej.o v napacno diagnosticno odlocitev. V.se zgoraj povedano naj bi bilo le pregleden prikaz, kaj danes teh­ nicno zmoremo v radiološki diagnostiki skeletnih obolenj. To so diagno­ sticni posegi, ki jih vsakdo pozna. Ob vsem tem se moramo vedno sproti resno zavedati, da diagnosticni problemi ne koncajo z njihovo tehnicno rešitvij,o. Takrat šele zacenjaj,o. Ta trditev je sicer veljavna za vsa diagno­ sticna udejstvovanja v radiologij,i, vendar je v skeletni diagnostiki še po­ sebno resrucn.a. Pregled radiološke diagnosticne zmogljivosti pri skeletni ... Ce kje, potem moramo prav ob skeletni patologiji najprej spoznati, kaj je bolan clovek, ki .šce našo pomoc. Z našim diagnosticnim spozna­njem lahko bistveno vplivamo na obstoj nekega cl.oveka in lahko spreme­nimo njegov nacin življenja. Z gotovostj.o lahk,o t11dimo, da sodobna diagnostika skeleta, oziroma lokomotornega aparata, zahteva teamsko delo. Radio1og naj se ne spozna samo na skeletno diagnostiko kot tako. Znana mu mora biti tudi diagno­stika skeleta, oziroma lokomotornega aparata, v širšem smislu. To je po­goj, brez katerega ne gre. Le tako je mogoce preprecevati napacne ocene. Premišljena in teamska izbir,a posameznih metod, ne samo radioloških, nam bo omogocila, da bomo diagnosticno pravilno sklepali. Diagnostiko skeletnih obolenj obicajno sestavljajo izsledki mnogote­rih preiskav; je torej piramida diagnosticnih postoplmv, njen vrh pa naj bi bil pravilna diagnoza. Li teratura Caffey, J.: Pediatric X-Ray Diagnosi s. Chicago. Year Book Medical Publi­ shers, 1967. Sherman, R. S.: On making a roentgen diagnosi s (Edi torial), Radi ology, 70: 98-99, 1958. Naslov avtorja: Prof. dr. Ludvik Tabor, dr. med., Inš ti tut za rentgenologijo -Ortopedska Klinika, Klimicne bolnic e, Ljubljana, Zaloška cesta. 7* INSTITUT ZA RADIOLOGIJU I ONKOLOGIJU MEDICINSKOG FAKULTETA SKOPJE FRAKTURE VRATA BUTNE KOSTI NAKON IRADIACIONOG LECENJA CARCINOMA COLLI UTERI Dimcev, I., M. Antic, A. Zafirov i S. Jakimovski UDK 616.718.4-001.28 Postiradijacione frakture vrata butne kosti su relativno retke kom­plikacije .od lecenj a carcinoma cervixa, odnosno k:iod ir.adij acionog lecenj a malignoma u maloj karlici uopšte. Podatke koje srecemo u literaturi o pro­centualnom zastupljenošcu ovih komplikacija su razliciti: dok jedni spo­minje samo sporadicne slucajeve, kod drugih srecemo cifre koje idu sve do 3,2 %. U svakom slucaju, mogucnost oštecenja kostiju jonizantnim zracenjem vec davno ne pobudjuje nikakvu sumnju, jer je ovo pitanje našlo svoju po­tvrdu u nizu eksperimentalnih i klinickih posmatranja. Patogeneza Pitanje oštecenja koštanog tkiva, koje je direktno ili indirektno izlo­ženo intenzivnom ozracivanju pomenutim zracima nema dugacku istoriju. Pre 50 godina, naime, Regaud je za prvi put opisao i uveo u upotrebu ter­min Osteoradionecrosa, opisujuci jedan slucaj nekroze mandibule nakan rentgenskog zracenja intraoralnog carcinoma, a u 1932 godine Baensch sa svoje strane opet za prvi puit opisuje jeda,n slucaj radioneikmze vrata fe­mura, kao iiskljucivu posledicu zracenja kod oarcinoma cer,vicis uteri. Kas­nije su usledila i saop3tenja o prelomima rebara i klavikule kod zracenja raka dojke, povrede mandibule i drugih delova skeleta lica kod zracenja usne šupLj.il!le i paranazalnih sinusa itd. Kao što se vidi iprva, a . mnoga ka,snija posmatr.anja baziraju se na klinickom materijalu. Drugi deo posmatranja, koji se baziraju na eksperimentalno istraži­vackim radovima, pokušava da objasni mehanizam nastajanja ovih ošte­cenja. Ovde su mišljenja prilicno podeljena. Razmotricemo neka od njih. Baensch (1932) na primer, smatra da zracenje deluje na kost putem narušavanja krvne cirkulacije. Njemu se pridružuju i drugi avtori tvrdeci Dimcev, I. M. Antic, A. Zafirov i S. Jakimovski da je koštano tkivo najmanje osetljivo na rentgenske zrake, a da su ošte­cenja samo sekundarne prirode. Dahl (1935) smatra da je osteoradionekroza posledica oštecenja osteo­blasta i osteoklasta, te prema torne posledica poremecenja izmedju koštane apozicije i repozicije. Neviny -Stickel i Mignani (1953) misle da se radi o sumiranju efe­kata, pa pored oštecenja što ga izaziva zracenje, navode i druge faktore: konstitucionalno uslovljena labilnost osteoblasta, poremecenje metaboliz­ma, kao i izvesne neurovegetativne disregulacije. Birkner i saradnici ovom su problemu pristupili eksperimentalno, i našli da posle 3 dana od zracenja, dugackih kostiju zamoraca sa 5.000 r i 110 KV, zapocinje histološka nekroza osteocita i promene u osnovnoj sup­stanci. Primarna oštecenja krvnih sudova u ovim eksperimentima nisu bila dokazana, pa autor smatra da u procesu osteoradionekroze postoji primarno oštecenje osteocita. Bonfiglo, uvelicavajuci seriju Stampfilla i Kerra iz 1952 god. na bazi histoloških studija radijaciono frakturiranih femura, zakljucio je da je kod uobicajenih doza primarni efekat iradijacije osteoporoza, a ne nekroza, i da cirkulacija u glavici femura nije znatno smanjena. Zbog toga, zaklju­cuje autor, pojava aseptickih nekroza kod ovih preloma su retka. Na ovom su problemu dosta radili i u Moskovskom Institutu za radio­logiju i Rentgenologiju (Reinberg, Fridin, Sokolenko, Egorova i dr.). Prema fatraživanjima ovih autora, za razliku od ranijih shvatanja, koštano tkivo je prilicno osetljivo na jonizantna zracenja, i to »ne manje, a možda i više nego površni epitel, koža i vezivno tkivo«. Prema ovim autorima, vece doze jonizantnog zracenja dovode do dekalcifikaciju, resorpciju, atrofiju, osteoporozu i nekrozu kostiju. Prema jednima, ove promene nastaju zbog štetnog uticaja zracenja na osteoblaste u smislu kocenja njihove funkcije, pa kao posledica toga i do poremecaja ravnoteže u normalnom procesu osteosinteze i razgradnje kostiju. Prema drugima, uzrok pomenutih prome­na treba tražiti u oštecenju krvnih sudova kostiju i koštane moždJne, pa u vezi rn tirne u konsekutivnim degenerativnim i nekrobioticnim promena­ma, kako u koštanoj supstanci, tako i u celijama koštane moždine. Dolazi dakle do aitrofi.cnih promena kostiju, kod mladih osoba do usporavanja nji­hovog rasta, javljaju se zone poremecene arhitektonike, osteonekroza i kao posledica svega toga do takozvanih »samoizazivanih« patoloških fraktura. In_teresantno je još napomenuti, da je Regard, opisujuci svoj slucaj ne­ kroze mandibule, veliki znacaj pridavao -ne samo sekundarnoj infekciji u ozracenoj kosti, nego i sekundarnom zracenju izazvanog velikim sadrža­ jima minerala u kostima. Sa druge strane, opet, neki su se autori bavili problemom metaboliz­ ma u ozracenim kostima. Tako naprimer, Bauer i Karlson (1956), Wogan (1956), B. S. Kasavina, N. A. Žižina (1958), konstatirali su, da biohemiski procesi pomocu radioaktivnih izotopa, odnosno markkanim atomima, do­ zvolj,avaju da se o.tkriju veoma rane prnmene u zracenom ,oštecenom ko­ štanom tkivu, odnosno da se otkriju u periodu, kada morfološkim meto­ dama još uvek ne možemo otkriti nikakve pramene. Na ovaj nacin oni su otkrih znacaj poremecenja u reparativnim procesima kostiju, koja su se Frakture vrata butne kosti nakon iradiacionog lecenja ... manifestirala u vidu velikog smzenj,a ukljucivanja radioaktivnog fosfora i kalciuma u ozracenim delovima kosti. Kao šte se iz dosada izloženog može videti, mišljenja po pitanju pato­geneze i mehanizma nastajanja iradijacionih fraktura kostiju još uvek su podeljena. Simptomatologija i klinika Ranije smo rekli da su postiradijacione frakture vrata butne kosti ret­ke komplikacije nakon zracenog lecenja Carcinoma colli uteri. Pa ipak, mi mislimo da bi se pažljivom analizom lecenih pacijenata moglo otkriti veci broj ovih oštecenja. U koliko pacijenti posle završenog lecenja duže žive, utoliko su i šanse da se sretnemo sa ovim vidom fraktura vece, jer se one mogu javiti i više godina nakon završenog zracenja, a tegobe i simptomi koje pacijenti poka­zuju vrlo lako mogu birti i1i prividjeni, ili biti pripisani raznim lumboišijal­gijama, traumama, reumatizmu itd., a da se pri tom i ne pomisli na mo­gucnost iradijacione frakture vrata femura. Cak i u slucajevima rentgen­ski dokazanih spontanih fraktura kod ranije zracenih pacijenata, takvi pre­lomi mogu biti taksirani ili kao metastatski, ili kao cisto mehanicke i trau­matske promene. U klinickoj slici ovih pacijenata obicno srecemo podatke za dugotrajne bolove u predelu kuka, koji cesto traju i mesecima. Oni mogu biti tupi, ali cesto su i vrlo jako izraženi. Obicno ih srecemo kod starijih žena, a uko­liko je pacijentica i ranije patila od osteoporoze, utoliko su i šanse za raz­voj iradijacione frakture vece, narocito ako je pored spoljašnjeg bilo ko­rišceno i intrakavitarno zracenje. Prelomi cesto nastaju istovremeno na oba femura, ali isto tako nakon preloma jedne kosti ubrzo možemo kon­statovati prelom vrata i druge butne kosti. Za razliku od klasicnih trau­matskih fraktura, iradijacione frakture skoro po pravilu nastaju bez ne­kog vidljivog spoljašnog povoda, odnosno traume -dovoljan je neki ne­oprezan pokret ili cak i normalan hod pa da dodje do frakture. Cesto na­staju i u snu i pod težinom okolne muskulature. Po našem mišljenju, a obzirom na naša iskustva, osnovna razlika u klinickoj slici i simptomatologii izmedju ovih fraktura i tipicnih traumat­skih fraktura je u sledecem: dok mehanicka traumatska fraktura ima jasan uzrok i veoma dramaticnu sliku, sa jakim bolovima i apsolutnom ne­pokretnošcu povredjenog -dotle bolesnica sa radijacionom frakturom, koja je i pre toga dugo imala slabije ili jace bolove u kuku, cesto i nezna da je doživela prelom na vratu svoje butne kosti! Sa ili bez pomocu štapa, podupiraca, sa nešto otežanim hodom, sa nogom najcešce u varus položaju, gledali smo ih da same dolaze na kontrolni pregled u ambulanti! Naknadna rentgenska slika odmah nam rešava slucaj. Razume se da ima i takvih, koji su podpuno nepokretni, ali je retko prisutna dramatika pravih traumat­skih fraktura. Rentgenski u pocetku gledamo manje ili više ravnomerno rasporedjenu zrnastu osteoporozu, a nekada odmah se javlja obilno prestrojavanje spon­ g:,ozinog dela kosti na glavici, vratu, i rnarocito u subkaip.i!talnom delu, ka,o i Slika br. l. -A. A. stara 83 godina. Vidi se kompletna subkapitalna fraktura vrata desne butne kosti, 8 meseci nakon završenog zracenja. u intertrohanternoj oblasti femura. Ako je u pitanju vec gotova fraktura, onda frakturna linija najcešce ide subkapitalno, a fragmenti su ili uklje­šteni jedan u drug sa varusnom deformacijam femura, ili su udaljeni, pa može nastati i pseudoartroza. Naš materija} U periodu od 1964-1969 god. na Institutu za radiologiju i onkologiju u .S.opju, bilo je leceno 463 bolesnica od Ca.rcinoma colli uteri, od kojih 183 oper1sanih i 280 neoperisanih, u razlicirtim stadijumima bolesti. Obradjujici ovaj materijal, našli smo da je 8 naših bolesnica imalo patološke postira­dijacione frakture vrata butne kosti kao iskljucivu posledicu zracenja, od­nosno kao posledicu osteoradionekroze, što iznosi 1,7 %. Ovaj je broj svakako i veci, ali je jedan deo pacijentica izgubljen iz evidencije. Od ovih 8 bolesnica 5 su imale unilateralne frakture i 3 bilate­ralne. Najmladja bolesnica imala 53 godine, a najstarija 83, dok je srednja uzrast svih 8 bolesnica bila 64,5 godina. Sto se tice vremena pojavljivanja ovih fraktura nakon završenog zracenja, najkraci rok bio je 9 meseci, a najduži 26 meseci, dok je prosecno vreme pojavljivanja bilo 18 meseci. In­teresantno je spomenuti da se najkraci rok od 9 meseci odnosi na najstariju bolesnicu koja je imala 83 godina. Ovo svakako treba dovesti u vezu sa post-ojecom o.teoporozom kod ovakvo stare osobe. Za ilustraciju na vodimo dva slucajeva iz našeg materijala: Frakture vrata butne kosti nakon iradiacionog lecenja ... Slika br. 2. -A. S. stara 63 godina. Vidi se obostrana fraktura na vratovima fe­mura. Desno se vec stvorio kalus a levo postoji samo delimicno premoštava.nje i dislokacija izmedju vrata i glavice femura. Stanje 30 meseci nakon završenog zracenja. l. A. A. stara 83 godine. Petnaestog juna 1967 godine primljena na našem Institutu sa dijagnozom Ca colli uteri gr. II. za primenu iradijacione terapije. Nije bila ,o,perisarna. Do 26. juna 1967. godime kada je bila ispisana, dva puta je primila intrakavitarnu terapiju (sonde i ovoidi) sa CO60, a doza koju bolesnica primila iznosila je 7 .400 r na tacki »A«. Telekobaltnu tera­piju zbog srcane slabosti bolesnice bila je sprovedena mesec dana kasnije kada je pacijentica na svaki parametrium primila po 4.500 rada tumorske doze. 13. I. 1968 godine na redovnoj kontroli nisu bile nadjene promene koje bi upucivale na evoluciju procesa. Vagina je bila skracena, glatka, lako hiperemicna. Dno vagine bledo, tumor je iscezao. Parametri umi: na­znacene fibroindurativne promene kao posledica iradijacije. 5. III. 1968 go­dine pacijentica je bila donešena na Institut zbog bolova u predelu desnog kuka. Desna noga umereno otecena, a u glutealnoj regii pocetno stvaranje dekubitusa. Bolesnica je oslabljena, nepokretna, sa jakim bolovima u pre­delu desnog kuka. Na rtg. slici vidi se kompletna subkapitalna fraktura vrata desne butne kosti sa dislokacijom fragmenata. Odmah je bila pre­bacena na Hiruršku kliniku za dalji tretman. Fraktura je nastala 8 meseci nakon završenog zracen:a (sl. broj 1). 2. A. S. stara 63 godine. Marta meseca 1965 godine bila je operisana na Ginekološkoj klinici u Skopju zbog Ca colli uteri gr. II. Postoperativno stv,orila se veziko.vaigi:nalna fistula koja je bila operativno 1k,o,reg,i,rana. 5. juna iste godine prim.ljena je na Institutu za postoperativni radiološki tret­ 172 Dimcev, I. M. Antic, A. Zafirov i s . .Jakimovski man. Bila je zracena na telekobaltu preko 4 klasicna polja, a tumorska doza na svaki parametrijum iznosila je 5.400 rada. U toku narednih 30 meseca pacijentica je redovno dolazila na kontrolne preglede i uvek je nalaz u maloj karlici i na dnu vagine bio je ureden. 6 meseci nakon završenog zracenja bila je napravljena rtg. slika male karlice na kojoj se videlo da je stanje kostiju u gran.cama normale. Medjutim, skoro dve i po godine po­sle završenog zracenja, odnosno 5. X. 1967 god. pacijentica je bila hospita­lizirana zbog bolova u predelu oba kuka, narocito levo, zbog cega je bila skoro nepokretna. Na rtg. slici (sl. br. 2). Vidi se obostrana fraktura na vratovima femora. Desno je bio stvoren kalus, a levo se vidi samo deli­micno premo)tavanje i veca dislokacija izmedju vrata i glavice femura. Na pocetku bila je tretirana sa testosteronom i velikim dozama kalciuma, a kasnije je bila prebacena na Ortopedsku kliniku za dalji tretman. Terapija Terapija ovih promena je cesto hirurška, odnosno ortopedska, a cilj je da se uspostavi normalna zglobna mehanika. Nehirurški oblici terapije ne bi trebalo preporucivati zbog kompromitovane cirkulacije u glavici i vratu femura, te konsekutivno produženog vremena sanacije. Što se tice hirurških metoda, oni se ne razlikuju od onih koji se primenjuju kod obic­nih fraktura. U ovim slucajevima gde imamo obsežnije nekroticne prome­ne, u obzir dolazi i metalna zglobna proteza. Ovde je interesantno i to, da ove frakture mogu i same sanirati se bez ikakvog tretmana, osobito ako dodje do uklještenja fragmenata. Razume se da je preduslov za ovo miro­vanje. Medjutim, tamo gde za to postoje uslovi samosaniranje ovih frak­tura ne bi trebalo dozvoliti, jer u tim slucajevima najcešce dolazi do de­formiteta i do teških poremecaja u mehanici zgloba. Prognoza Sto se tice prognoze, ona je povoljna i ako nešto lošija nego kod obic­ nih traumatskih fraktura. Lošija je uglavnom zbog dubokih strukturalnih promena koji su se odigrali u ozracenom koštanom tkivu. U svakom slucaju, rezultati lecenja ne razlikuju se osobito od onih pre­ loma, gde u anamnezi nema iradijacije u oblasti male karlice. Zakljucak Na osnovu do sada izloženog, možemo napraviti sledeci zakljucak: l. I ako retko, iradijacija male karlice može dovesti do oštecenja pro­ksimalnih delova femura. Bilo direktnim ili indirektn'm putem nastaje ne­kroza osteocita i osnovne supstance oko njih, pa ili c:pontano ili zbog naj­manje traume dolazi do preloma vrata butne kosti, najcešce subkapitalno. 2. Kod malih oštecenja i p:):edinacnih nekroza osteodta što je najcešce i slucaj, opšta stabilnost vrata femura nije mnogo poremecena. Reparacioni procesi u ovim slucajevima su razlog i:to veliki broj osteoradionekroza ima latentan tok, te mogu sami, bez ikakvog lecenja sanirati. U ovoj fazi na rentgenskoj slici jo:l uvek nema nikakvih premena, a isto mogu biti do­kazane samo h:stološki. Frakture vrata butne kosti nakon iradiacionog lecenja ... 3. Optimalna zracna tehnika može smanjiti broj ovih komplikacija, ali ih nemože iskljuciti. 4. Prilikom zracenja predela male karlice uvek treba misliti na mo­gucnost ovih fraktura. Klinicaru i rentgenologu pada u zadatak, da -pra­veci pažljivu diferencijalnu dijagnozu izmedju metastatskih promena, obic­nih fraktura i dr., sa jedne strane, i postiradijacionih fraktura sa druge strane, dodje do stvarnog razloga za prelom. To ima prakticim znacaj, jer od ispravne dijagnoze zavisi kako prognoza, tako i dalji tretman paci­jenta. 5. Sto se tice moralno-eticke otcene zracenih povreda kostiju kod zra­cenja malignih tumora -one su u velikoj meri opravdane, jer cenom po­vreda, i ako nepoželjnih, obezbedjujemo izlecenje osnovnog malignog obo­lenja u razlicitim procentima. Kratak sadržaj Obradjeni su neki podatci iz literature o etiopatogenezi i mehanizmu nastajanja postiradijacionih fraktura vrata butne kosti, kod iradijacionog lecenja pacijenata sa malignim obolenjima u maloj karlici. Diskutovana je simptomatologija i klinika ovih komplikacija, zatim terapija i prognoza, a isto tako prikazan je vlastiti materijal. Od 8 slucajeva ovih fraktura, ko­liko su autori u svom materijalu imali, prikazana su 2. Na kraju, autori iznese i neke svoje zakljucke. Summary The authors present data from the literature concerning ethiopathogenesis and mechanism of the post irradiation fractures of the collum femoris in patients with carcinoma cervicis uteri, previously treated radiologicaly. They discuss the simptomatology, therapy and prognosis of these complications, and finally present their own material. From eight such cases, two are discussed in cl.e:ails. The author's personal conclusions are also presented. Literatura l. Leabhart J. W., Bonfiglio M.: The Treatment of Irradiation Fracture of the Femoral Neck. J. Bone and Joint Surg., V. 43-A, No. 7. 1056-1067, 1961. 2. Stephenson W. H., and Cohen B.: Post-Irradiation Fractures of the Neck of the Femur. J. Bone and Joint Surg., 38-B, 830-845, 1956. 3. Edgar I. Ralston: Fracture of the Femoral Neck followlng Irradiation of the Pelvis. Surg. Ginecol. and Obstetrics, vol. 103, 62-66, 1956. 4. Smith F. M.: Fracture of the Femoral Neck as a complication of Pelvic Irradiation. Am. J. Surg., 87, 339, 1954. 5. Mac Dougall J. T., Gibson A., and Williams T. H.: Irradiation necrosis cf the Head of the Femur. Arch. Surg. 61, 325-345, 1950. 6. Schwarzer R.: Osteoradionekrosen des Schenkelhalses. Dtsch. Gesungh. Wes. 19/38 (1767-1771), 1964. 7. Klug, W.: Die Osteoradionekrose des Schenkelhalses. Zbl. Chir. 90/2 (68-72), 1965. 8. L. A. Šparo i saradnici: Oso benosti reakcii rastuštego organizma na dej­stvie ionizirujuštej radiacii. Medgiz, 1960, Moskva. 9. Corscaden J. A.: Gynecologic Cancer, 4th Edition, 294-296, The Wil­liams and Wilkins Company, Baltimore, 1970. Adresa avtora: Dr. I. Dimcev, Institut za Radiologiju i Onkologiju Medicin­skog Fakulteta, Skopje, NR Makedonija. RADIOLOSKI INSTITUT VOJNO-MEDICINSKE AKADEMIJE U BEOGRADU SAVREMENE ANGIOGRAFSKE METODE PREGLEDA Jašovic, M., S. Ledic, S. Kamenica, M. Vujicic, Lj. Lišanin UDK 616.13/14-073.75 Uvod U savremenoj angiologiji i angiokardiologiji, angiografija i angiokar­diografija, kao rendgenološke metode pregleda, zauzimaju dominantno mesto. Pod angiografijom podrazumevamo prikaz arterija i vena pomocu kontrastnog sredstva. Medjufaza ili kapilarna, odnosno arteriovenska faza ima veliki znacaj u parenhimatoznih organa, jer nam može prikazati mor­fološku sliku tih organa (velicinu, oblik, konture, defekte u senci i dr.). U ovoj fazi angiografija postiže scintigrafski efekt. Angiografija je morfološka i funkcionalna metoda ispitivanja. Ona nam najvernije prikazuje preformirane krvne sudove, njihova suženja, proširenja, pomeranja, kao i novostvorene ili patološke krvne sudove. Kao funkcionalna metoda omogucava proucavanje patofiziologije poremecenog hemodinamizma u srcanim šupljinama i velikim krvnim sudovima, kola­teralnog krvotoka, cirkulaciju u arteriovenskim fistulama i aneurizmama, suficijentnost venskih valvula, te brzinu cirkulacije u patoloških stanja pojedinih organa. Na osnovu proucavanja morfoloških i funkcionalnih ka­rakteristika, narocito u sve tri angiografske faze, dolazi se do podataka i o patološko-anatomskom supstratu oboljenja. Pokušaji angiografskog ispitivanja su stari koliko i rendgenologija, ali pravi zamah u ovoj disciplini omogucen je tek proizvodnjom dobrih i netoksicnih kontrastnih sredstava (k. s.), kao i razvojem rengenske teh­nike. Uvodjenjem visceralnih selektivnih i superselektivnih angiografija u poslednje vreme stvoreni su preduslovi za rešavanje najkomplikovanijih internistickih i hirurških oboljenja (renovaskularna hipertenzija, tumori pankreasa, akutne gastrointerstinalne hemoragije i dr.). Savremena interna i operativna medicina i klinicka rendgenologija su danas medjusobno uslovljene i ne može se zamisliti dalji napredak bez timske medjuzavisnosti jednih od drugih. Jašovic, M., s. Ledic, s. Kamenica, M. Vujicic, Lj. Lišanin 176 Istorijat U januaru 1896. god., tek nekoliko nedelja posle otkrica X zraka, Ha­schek i Lindenthal (23) iz Beca su publikovali fotografiju prvog arterio­grama. Arteriografija je bila izvedena ubrizgavanjem emulzije krede u ar­terijsko stablo amputiranog ekstremiteta. Berberich i Hirsch (6) su 1923. god. napravili prvu perifernu arteriografiju ruke u život coveka, zatim i perifernu flebografiju, a kao kontrastno sredstvo upotrebili su stroncium bromid. Brooks (9) je godinu dana kasnije izveo prvu arteriografiju noge preko a. femoralis, a kao kontrastno sredstvo upotrebio je natrium jodid. Portugalac Dos Santos sa saradnicima Lamasom i Caldasom prvi je izveo translumbalnu aortografiju sa prikazom abdominalnih krvnih su­dova 1925. god., a rezultate svojih radova su publikovali 1929. god. (16). Tehnika translumbalne aortografije se sa manjim izmenama održala od Dos Santosa do danas. Farinas (17) je 1941. god. izveo prvu aortografiju uvodeci kateter preko a. femoralis retrogradno u aortu. Metodu perkutane kateterizacije je usavršio Seldinger (53) 1953. god. uvodjenjem kroz iglu metalnog vodica preko kojega se navlaci kateter. Odman (46) je 1959. god. usavršio radioopakni plasticni kateter. Seldinge­rova tehnika sa Odman-Ledinovim kateterima je danas dominantna kate­terizaciona metoda. Forsman (19) je prvi 1929. god. uvukao urološki kateter preko vena desnog lakta u desnu srcanu pretkomoru. Sa pravom, on se smatra pioni­rom angiokardiografije. Moniz, Carvalhos i Lima (38) su 1931. god. po Forsmanovoj tehnici napravili prvu angiopneumografiju. Castellanos, Pe­reiras i Garcia (12) su 1937. god. razradili tehniku indirektne angiokardio­grafije u dece, a Robb i Steinberg (51) su iste godine, koristeci sva do tada stecena iskustva, svojim eksperimentalnim radovima u potpunosti razra­dili ovu metodu i postavili osnovu za prakticnu primenu angiokardiogra­fije u više stotina bolesnika. Chavez (13) je 1947. god. uveo selektivnu an­giokardiografiju. Zahvaljujuci razvitku tehnike i uvodjenju seriografskog snimanja, metoda selektivne angiokardiografije je postala dominantna u svetu. Prvu selektivnu angiografiju je napravio Radner (50) 1947. god. uvo­deci kateter preko preparisane radijalne arterije. Selektivne angiografije zahvaljuju svoj razvoj Seldingerovoj metodi, tako Odman (43) uvodi 1956. god. renalnu angiografiju, celiakografiju 1958. god. (44), gornju mezente­riografiju 1950. god. (45), Strtim i Winberg (57) donju mezenteriografiju 1962. god., a selektivnu koronarografiju Sones (56) 1962. god. Superselek­tivnu celiakografiju uvodi Boijsen (8) 1966. godine. Abeatici i Campi (1) su 1951. god. napravili na psima prvu splenopor­tografiju, a iste godine Souza Pereira (22) na coveku. U nas je Gvozdano­vic sa saradnicima (21) publikovao 1952. god. prvi rad o splenoportografi­jama. Dos Santos (22) je 1935. god. opisao flebografiju donje šuplje vene, a Lindblom (22) je 1946. god. uveo medijastinalnu flebografiju kao samo­stalnu metodu. Pocetak neuroradiologije je usko vezan za imena portugalskog neuro­ loga Egasa Moniza i neurohirurga Almeidu Limu koji su, posle eksperi­ mentiranja na psima i leševima, napravili prvu karotidnu arteriografiju Savremene angiografske metode pregleda na coveku sa tumorom hipofize sa 25 °/0 natrium jodidom i o torne izve­stili u pariskom neurološkom društvu 1927. god. (37). Loman i Myerson (33) su 1936. goj_ uveli perkutanu karotidnu arteriografiju, a Shimidzu (54) je ovu metodu ilustrovao na mnogim primerima. Perkutana punkcija karo­tidne arterije je od tada postala dominantna metoda, iako se hirurško pre­pariranje arterije još dugo održalo i posle drugog svetskog rata. Hiruršku karotidnu arteriografiju u nas je prvi publikovao S. Kostic 1935. god. (26). Razvojem specijalnog kraniografa od strane Lysholma i Schonandera 1931. god. (34), uvodjenjem stereografije od strane Benedeka i HUttla 1938. god. (5) i proizvodnjom boljih k. s., ova metoda se snažno razvila, narocito u tri evropska centra: štokholmu, Oslu i Cirihu. Vertebrobazijalna angiografija je imala mnogo teži uspon u svom raz­voju zbog topografsko-anatomskog položaja vertebralne arterije. Prvi pri­kaz vertebralne arterije je bio slucajan i opet je vezan uz ime Moniza (39), koji je 1933. god. pri karotidnoj arteriografiji retrogradno ispunio k. s. vertebralnu arteriju. Takahashi (58) je 1940. god. prvi uveo perkutanu punkciju vertebralne arterije na prednjoj strani vrata. Prvu punkciju v. jugularis int. na vratu su izvršili Myerson, Hallaron i Hirsch (40) 1927. god. u cilju uzimanja krvi, a Gejrot i Lindbom (20) su 1960. god. napravili prvu jugulografiju i sinusografiju transverzalnog si­nusa kateterizacijom v. jugularis int. Prvu orbitalnu flebografiju su opisali Dejean i Boudet (14) 1951. god. hirurškim prepariranjem v. angularis. Perkutanu flebografiju je uveo Ya­sargil (59) 1957. god. preko v. angularis, a zatim v. frontalis. a Offret i Aron-Rosa (42) uvode kateterizaciju v. angularis. Prva spinalna flebografija datira od 1952. god., kada je Fischgold sa saradnicima (18) transosalno ubrizgao k. s. preko processus spinalis. Prvu spinalnu arteriografiju izveo je Djindjian sa saradnicima (15) 1962. god. i u nizu radova poslednjih deset godina opisao je indikacije i rezultate ove metode. Kontrastna sredstva Prve angiografije su izvotljene sa anorganskim halogenidima (litium i stroncium bromid, natrium jodid). Posle toga je dugo bio u upotrebi Tho­rotrast (torium dioksid) iako su sintetizovane organske dijodne soli piri­dinske kiseline (Uroselectan) vec krajem trece dekade ovog veka bile po­znate. Zapažanja Northfielda i Russella (41) 1937. god. o taloženju Thoro­trasta u retikuloendotelijalnom sistemu i kancerogenom delovanju su do­prinela njegovom izbacivanju iz upotrebe. Torkildsen je vec 1938. god. uveo Perabrodil 35 % za angiografije centralnog nervnog sistema. Dijodna kontrastna sredstva su bila duže vremena u upotrebi sve do pocetka šeste dekade, kada su sintetizovani trijodni derivati benzojeve kiseline zauzeli njihovo mesto. Diatrizoati benzojeve kiseline (Urotrast, Urografin, Joda­mide), metrizoatne kiseline (Ronpacon) i jotalamicne kiseline (Conray) se danas smatraju najboljim k. s. za arterijelnu i vensku primenu. Od dia­trizoata su najmanje kardiotoksicna i nefrotoksicna k. s. u kojima je odnos metilglukaminske i natrijumske soli u korist metilglukaminske, a to su sva pomenuta k. s. Za angiografije centralnog i perifernog nervnog sistema Jašovic, M., S. Ledic, S. Kamenica, M. Vujici<\ Lj. Lišanin se preporucuju k. s. sa cistom metilglukaminskom soli (Angiografin 65 %, Ronpacon Cerebral 280, Conray 60 %) za koja je dokazano da imaju naj­manje neurotoksicno delovanje (24). Pri doziranju k. s. treba voditi racuna o kolicini, koncentraciji i inter­valima ubrizgavanja. Najvece koncentracije se upotrebljavaju u kardioan­giografije i aortografije (75-80 °/o), a srednje koncentracije za periferne arteriografije i sve flebografije (60-65 °/0), ukljucujuci angiografije cen­tralnog i perifernog nervnog sistema, selektivne i superselektivne angio­grafije. Kolicina k. s. se odredjuje prema telesnoj težini i to 1,2-1,5 ml/kg za velike krvne sudove. Za aortografije u odraslih kolicina ne bi trebalo da hude ispod 40 ml. Za periferne arteriografije i flebografije, selektivne celiakografije i mezenteriografije kolicina k. s. se krece od 20-40 ml. za jednokratno ubrizgavanje, za selektivne renalne, koronarne, karotidne i vertebrobazijalne angiografije 10 ml., a za semiselektivne spinalne angio­grafije 3-5 ml. Sve ove kolicine se mogu ponoviti posle vremenskog in­tervala od 15 min. Narocito je važan interval u karotidovertebrobazialnih angiografija zbog kumulacije k. s. Poznati su eksperimenti Bromana i Ols­sona (10, 11) na životinjama, koji su dokazali da je oštecenje endotela krv­nih sudova mozga proporcionalno kolicini i koncentraciji k. s., a obrnuto proporcionalno intervalima ubrizgavanja. Mozak je najosetljiviji organ na k. s., narocito u slucajevima vec primarno oštecenje hemato-encefalicne barijere i usporene cirkulacije u kraniocerebralnih povreda, raznih infla­matornih procesa i malignih tumora (30). Pod uslovima normalne brzine cerebralne cirkulacije ukupna kolicina k. s. ne bi trebalo da predje 40 do 50 ml., a u svim slucajevima uspcrene cirkulacije ne više od 20 ml. Obzirom da se daju velikom brzinom vece kolicine k. s. direktno u srce ili arterije, potrebno je iskljuciti jedan deo bolesnika od angiografskih pregleda. To su osobe sa izrazitim alergicnim sindromom, odnosno obolje­njima i vec iskazanom težom medikamentoznom idiosinkrazijom, težim oštecenjima jetre i bubrega, dekompenzovanim srcanim oboljenjima (na­rocito pracenim raznim poremecajima ritma), tireotoksikozom i uopšte sta­rije osobe sa nepovoljnim opštim stanjem organizma. U ostalim bolesnika sa lakšim ispoljavanjem alergicnih odnosno idiosinkrazicnih manifestacija potrebno je izvršiti rutinsku medikamentoznu pripremu. Preporucuje se dodati neki od antihistaminika u premedikaciji svih kardio-aorto-arterio­grafija. Uslovi za izvotljenje angiografija Angiografije su najkomplikovanije rendgenske dijagnosticke metode i za razliku od ostalih sa upotrebom k. s. ovde postoji, pored uvek prisut­nog nepoželjnog dejstva k. s., i opasnost jatrogenih oštecenja krvnih su­dova operativno-tehnicke prirode. Zato se mora strogo voditi racuna o in­dikacijama za pregled, narocito kada su u pitanju angiografije srca, velikih krvnih sudova i centralnog nervnog sistema. Neretko se olako postavljaju indikacije za ove preglede, a da se prethodno ne koriste druge pogodne klinicko-laboratorijske i rendgenološke metode pregleda. U kontuzijonog sindroma mozga, na primer, karotidna angiografija ce pogoršati stanje bo­lesnika zbog nepovoljnog dejstva k. s., iako bi ekspektativan stav više do­ Savremene angiografske metode pregleda prineo opcravku povredjenoga. Renalnu angiografiju ne moramo izvotliti ako smo mogli primencm infuzione urografije, funkcionalne urografije i i nefrotomografije doci do istovetnog dijagnostickog rezultata. Zato je prin­cip da se indikacije za angiografske preglede postavljaju zajednicki (tim­ski) sa rendgenologom. Rendgenolog je merodavan da odredi kojom ce se angiografskom tehnikom služiti. Treba odustati od angiografskog pregleda u bolesnika sa hemoragic­nom dijatezom, produženim vremenom krvavljenja i u prethodno hepari­ziranih bolesnika. To narocito važi za splenoportografiju i angiografije Seldingerovom tehnikom. U malignih hipertenzija treba biti dosta obazriv zbog mogucnosti sekundarnog krvavljenja. O osetljivosti bolesnika na k. s. smo vec govorili. Poznata je cinjenica da broj komplikacija proporcionalno opada sa umešnošcu i iskustvom izvodjaca. Iskusan vaskularni rendgeno­log obavlja pregled spretno, vešto i brzo. Takav ne poduzima pregled tu­pim iglama, upotrebljavanim i oštecenim vodicima i kateterima, te zasta­relim neodgovarajucim k. s. Premda se neke periferne angiografije mogu raditi na obicnom Bucky stolu bar cetvoroventilnog aparata, one su u tim slucajevima uslovljene ponavljanem kumulacijom k. s. radi »hvatanja« cirkulirajuceg k. s. u ar­teriji. Ne može se zamisliti moderna angiografija, bilo kojom tehnikom izvotljenja, bez seriografa sa najmanje monoplanskim snimanjem te tele­vizijskem fluoroskopijom. Automatsko hiranje dužine i intervala vremena snimanja sa vecim brojem snimaka u sekundi omogucava pracenje kreta­nja k s. u svim fazama cirkulacije. Daljnje poboljšanje tehni'ke angiograf­ skih pregleda je vezano uz funkcionalnu kinoradiografiju, magnetoskop­sko sni:manje i stereografiju. Uvelicano snimanje sa malim fokusom 0,2 mm omogucuje raspoznavanje i najsi:tnijih krvnih sudova velicine 200 mikrona. Supstrakcijonom tehnikom koja se koristi za sve angiografije, a najviše za encefalicne i orbitalne angiografije, omogucuje se diferenciranje pra­mena na krvnim sudovima u odnosu na prolazne medijume. Da bismo raspolagali svim potrebnim sterilnim priborom i drugim materijalom, te asepticnim uslovima za rad, angiografska dijagnostika mora imati svoju supsterilizaciju i kvalifikovano osoblje za rad. Indikacije, tehnika izvotljenja i komplikacije a) Angiografije srca i velikih krvnih sudova U našem Institutu smo od 1957. god. izvršili preko 4100 angiokardio­grafskih pregleda. Od toga dolazi 372 na periferne angiokardiografije, 2900 na selektivne desne angiokardiografije, a 830 na leve angiokardiografije. Danas su indikacije za izvotljenje ove metode pregleda veoma široke i obuhvataju: sve kongenitalne mane i anomalije srca i velikih krvnih sudova, stecene mane i oboljenja srca, tumore srca i oboljenja perikarda. Vrlo je važan izbor metode pregleda. Periferna intravenska ili indirektna metoda se uglavnom primenjuje kod male dece i bolesnika u kojih pret­hodnim pregledima nismo mogli da dodjemo do odredjenih zakljucaka o vrsti kongenitalne mane. Ovaj metod dovodi do jakog razblaženja kon­trasta i prekrivanja ostalih delava srca gornjom šupljom venom i desnom Jašovic, M., s. Ledic. s. Kamenica, M. Vujicic, Lj. Lišanin Slika l. Selektivna desna angiokar­Slika 2. Selektiv.na desna angiokar­diografija. Valvularma stenoza a. diografija. Infundibularna stenoza a. pulmonalis sa poststenoticnom dila-pulmonalis. tacijam. pretkomorom. U svih ostalih bolesnika izvodimo selektivne angiokardio­grafije direktno iz desnog ili levog srca. Tehnika selektivne desne angiokardiografije se sastoji u torne da se uvodi kateter preko preparisane kubitalne vene ili vene safene i vrh ostav­lja u desnom srcu. Superselektivno se može kateterizirati truncus a. pul­monalis. (pulmonalna ili pneumoangiografija). Tehnika selektivne leve angiokardiografije se izvodi na više nacina: punkcijom leve komore, transeptalnom punkcijam iz desne pretkomore i najcešce retrogradnom kateterizacijom. Mi najcešce koristimo transaortalnu kateterizaciju po Sel­dingerovoj metodi preko femoralne arterije. Indikacije za levu selektivnu angiokardiografiju su: defekti septuma (levo-desno šantovi), transpozicija velikih krvnih sudova, defekti atrioven­trikularnog kanala, anomalije bulbusa aorte, aortopulmonalne fistule, transpozicije velikih krvnih sudova, lezije aortalnih i mitralnih zalistaka, opstrukcija leve komore i levog out-flow trakta -i kardijalni tumori (sl. 3). U svih ostalih anomalija, koje se mnogo bolje mogu prikazati i dijagnosti­kovati iz desnog srca, iradi se desna angiokar,diografija (sli,ka 1 i 2). Za izvodjenje angiokardiografije potrebna je aparatura koja omogu­cava seriografsko snimanje u dva pravca od najmanje 6 snimaka u se­kundi, jer je to jedini nacin da se razluci sistola i dijastola srca i na taj nacin prate promene u obe faze srcane revolucije. Danas se koristi i kino­angiografija sa upotrebom aparature koja omogucava snimanje i do 300 polja u sekundi, a najvažnije indikacije su: koronarografije, septum de­fekti, defekti atrio-ventricularisa, pulmonalne stenoze, mitralne i aortalne lezije i ruptura sinusa Valsalve. Uvežbani tim od kardiologa, kardiohirurga, rendgenologa, anesteticara i rendgentehnicara u svim pregledima igra jednu od odlucujucih uloga za dobijanje efektnih rezultata i smanjivanje komplikacija na najmanju meru. Prema našem iskustvu, uloga tirna se sastoji u donošenju odluke za Savremene angiografske metode pregleda Slika 4. Selektivna desna koronaro­grafija. Nalaz normalan. pregled, ucestvovanju u istom, kao i zajednickom izvotljenju zakljucaka. Kateterizaciju, oksimetriju i angiokardiografiju je najbolje izvršiti u jed­nom aktu. Ovaj nacin omogucuje ekonomiju vremena, za bolesnika je mnogo povoljniji i pri torne se itete stroke kot moderne samostojne medicinske vede. svetu 213 Sa držaj Autori razmatraju mesto pediatrijske rendgenologije u sistemu zdravstvene zaštite dece. Jedinstvena pediatrijsko tehnicna doktrina omogucila bi, da se opterecivanje populacije bioaktivnim zracima svede na minimum. Predložen je oblik formiranja pediatrijskog rendgenologa, kao i programi­ranje nastave za rendgenske tehnicare. Su mmary The place of the pediatric radiology in the system of public health care of children is discussed. Elsewhere the unitary pediatric radiological technical doctrine must be issued to prevent the overloading of the population with X­rays. The manner of education of pediatric radiologists is suggested as well the teaching program for roendgen assistants. Naslov avtorjev: dr. Prodan Marjan, Klinicna bolnica za otroške bolezni, Ljubljana, Vrazov trg 1; doc. dr. Šilc Milan, Medicinska fakulteta, Ljubljana, Vrazov trg 2. 10* KLINICNA BOLNICA U NOVOM SADU INSTITUT ZA RADIOLOGIJU RENDGENOLOŠKA DIJAGNOSTIKA JETRE Dedic M. UDK 616.36-073.75 Rendgenološka dijagnostika oboljenja jetre obuhvata danas vise di­jagnostickih metoda i zahteva monografsku obradu. Sve primenjivane me­tode ce biti obradene u okviru revijskog izlaganja, a saobraženo ustalje­nim normama casopisa. Posebno ce, a na osnovu licnog iskustva i opšteg poznavanja biti naglašavan znacaj, dijagnosticke mogucnosti i indikacije pojedinih meto­da, kao i njihova evaluacija. Detaljan pak prikaz vlastitog bolesnickog materijala bi nedopustivo prešao dozvoljene okvire u casopisu. Ovako koncipirano izlaganje podrazumeva izostavljanje izvesnih dijagnostickih detalja, te je u slucaju njihove potrebe neophodno koristiti odgovarajuce monografije. N ativan snimak jetre Neizmenjeni parenhim jetre daje na snimku homogenu senku inten­ziteta mekih tkiva i izuzetno pruža detalje od vece dijagnosticke koristi, tako da je jetra sve do uvodenja kontrastnih metoda sa rendgenološkog stanovišta smatrana nemom regijom. Iako je sve do uvodenja kontrast­nih metoda nativni snimak bio jedini nacin rendgenološkog pregleda, vrlo se retko koristio u dijagnostici patoloških stanja jetre. Pravljen je naj­cešce tek slucajnih otkrivanjem pramena, prilikam radioskopije i radio­grafije jednog od susednih organa -pluca, želuca, kolona ili bubrega. U izraženoj prevazi funkcionalnih oboljenja jetre gde nativni snimak ne daje podataka, u klinickoj obradi se zaboravlja njegova vrednost u di­jagnostici tumoroznih oboljenja jetre. Nativni snimak registruje velicinu jetre, narocito kada se radi o hepa­ tomegaliji. Jetra je uvecena prema gore, dijafragma je podignuta, a plucno polje skraceno (Sn. 1). Pomeranje donje granice se zapaža po potiskivanju na dole gasom ili barijumom ispunjenog kolona, a u slucajevima izraženog povecanja se vidi i otisak i pomeranje želuca i duodenuma. 216 Dedic M. Slika l. Nativni snimak hepatomega­Slika 2. Ehinokokna cista, koje se lije. Jetra uvecana prema gore, po­jasnije prikazuje pneumoperitone­dignuta diafragma i skraceno plucno umom polje Tumori u gornjim partijama jetre, kao i ehinokokna cista pokazuju polukrožno pravilno izbocenje u obe raspiratorne faze, koje se jasnije prikazuje pneumoperitoneumom .Sn. 2). Nativan snimak je po­trebno praviti ne samo u AP položaju i profilu, nego i ciljane snimke u optimalnom položaju. Tumor ili cista vecih dimenzija se meže nativnim snimkom registrovati i kada su lokalizovani na donjem polu jetre, jer e gasom ispunen kolon pomeren na dole i ocrtava velicinu tumefakcije Centralno lokalizovani tumori dovode do uvecanja jetre u celini. Nativnim snimkom se otkrivaju kalcifikacije bilo koje etiologije. Poseban znacaj ima evidentiranje kalcifikovane ehinokokne ciste. Na­ime organizam kao odbranu formira oko parazita kalcifikovanu ljusku. Kalcifikacija ehinokokne ciste u jetri je znatno cešca, nego u plucima i ne znaci uvek mrtav ehinokok, kako se to obicno smatra. Kalcifikacije pravilno lucnog toka (Sn. 3), jedna ili više na broju govore za postojanje neprsnute ehinokokne ciste sa smanjenom virulencijom parazita. Nepra­vilno lucna, smežurana, kalcifikovana cista, govori u prilog mrtvog parazita. Iako je pitanje virulencije još uvek dubiozno, neophodna je hi­rurška intervenicja, jer pored kalcifikovanog postoji ne retko i druga cista sa velikim potencijalom rasta, koju inace otkrivamo splenoporto­grafijom ili selektivnom arteriografijom. Rasvetljenje sa nivoom u_ senci jetre na nativnom snimku govori u prilog abscesa, koga je potrebno verifikovati u dve projekcije. Nekada se na nivou abscesa zapažaju manje lucne formacije, koje odgovaraju smežuranoj membrani parazita, koja pliva na tecnosti, što se inace dosta cesto vidi kod abscediranog ehinokoka pluca. Intrahepaticni absces je potrebno razlikovati od subfrenicnog, koji se prezentuje u vidu rasvetljenja sa nivoom ispod dijafragme, a iznad Rendgenološka dijagnostika jetre Slika 3. Kalcifikacije u neprs-nutoj Slika 4. Apscesna šupljina jetre pri­ ehinokokinoj ds ti kazana ubacivanjem kontrasta kroz fistularni kanal dijafragme se cesto vidi zapaljiva reakcija. Izuzetno se kontrola velicine abscesa jetre u toku terapije može vršiti i fistulografijom, tj. ubacivanjem kontrasta kroz fistulami kanal ili dren u šupljinu abscesa koji u ležecem pol,ožaju rpokazuje dve abscesne šuplji:ne, a snimak u stojecem pol,ožaju (Sn. 4) rpokazuje šli:rroku k,omunikaciju izmedu a:bsceS1I1ih šupljtina. Poseban znacaj nativan snimak ima baš u našim uslovima endemske prokuženosti ehinokokozom, koju smo u Vojvodini u poslednjih 8 godina cešce otkrivali kod koloniziranog, nego kod starosedelackog stanovništva. Nativnim snimkom otkrivamo i manje nepravilne kalcifikacije, koje mogu poticati od tuberk-...1.loma u jetri, hemangioma ili pak kalcifikacija limfnih žljezda u podrucju hilusa jetre. Obzirom da se u predeo jetre projektuje i kalcifikovana -porcelanska holecista, kao i kalkulusi iz bilijarnog trakta, to se posle nalaza kalcifikacija nejasne etiologije prepo­rucuje pravljenje holangioholecistografije. Iako nativni snimak jetre daje samo kod odredenog broja oboljenja pozitivne nalaze, neophodno ga je uvek napraviti pre ostalih rendgeno­loških ispitivanja za pravilnije objašnjenje pramena dobijenih drugim metodama. Splenoportografija Splenoportografija uvodi .eliki deo oboljenja jetre u rendgenološko dijagnosticko podrucje. Perkutanu splenoportografiju izvode Leger Broulvin 1951 godine. Prikazuje pretežno portalni sistem i ekstrahepaticne prepreke u portalnom krvotoku, a pruža uvid i u strukturu jetre. Orno­ 218 Dedic M. gucava dijagnostiku ciroze jetre, kao i primarnih i sekundarnih malignih tumora. Wannagat smatra mogucom i ranu dtjagnostiku hepatitisa ovom metodam. Splenoportografski se odreduje postajanje i lokalizacija abscesa. Zbog opasnosti od krvarenja i granice dijagnostickih mogucnosti same metode, indikacije za ovaj pregled se moraju strogo postav1jati. Vreme koagulacije kod pacijenata mora biti normalno, kao i podnošljivost jodnih kontrastnih sredstava. Metoda se može izvotliti u lokalnoj aneste­ziji sa premedikacijom ili u endotrahealnoj narkozi. Smatram da je pot­puno dovoljan prvi nacin anestezije. Posebna pažnja se obraca položaju slezine, tj. njenoj punkciji. I pored svih opreznosti niije bila retka punkcija susednih organa -kolona i želuca. Subkapsularno ubrizgavanje kontrasta se kod ubrizgavanja na »slepo« opisuje dosta cesto. Položaj slezine odre­dujemo radioskop1jom, odnosno pod kontrolam televizijskog ekrana. U toku 6 godina rada ni jednom nije ubrizgan kontrast van slezine, a i ubrizgavanje celokupne mase kontrasta subkapsularno, je predstavljalo izuzetnu retkost. Prisustvo pak manje kolicine kontrasta subkapsularno nije retko, naro.ito kod veceg pritiska u slezini, kada kontrast pored igle dospeva i subkapsularno, ali ova manja kolicina kontrasta ne ometa nor­malno punjenje portnog sistema, niti tumacenje nalaze prekrivanjem važ­nijih detalja. Posedovanje angiostola sa televizijskim lancem omogucava punkciju pod kontrolomh oka i probno ubrizgavanje kontrasta, cime se izbegava najveci deo neželjenih posledica i neuspeha. Intratrahealna narkoza bi imala prednosti nad lokalnom anestezijam ne samo zbog neosecanja bola, nego i zbog zaustavljanja disanja, jer je disanje najvešci uzrok krvarenja. U toku naše obrade nije klinicki registro­vano ni ,jedno krvarenje. Wannagat izvodi splenoportografiju pod laparaskopijom, a veca krva­renja zaustavlja elektrokoagulaci,jom. Obzirom da mogu nastupiti ozbiljnije komplikacije, splenoportografi1u treba izvochlti nad bolesnicima koji mogu podneti operativni zahvat, tj. splenektomiju, naravno jedino u onim ustanovama, gde se splenektomija može izvesti. U diijagnostici oboljenja jetre, splenoportografija nema više onaj zna­ caj", koji je ranije imala, jer selektivna arter•osušenog drveta« kod koga su ispunjene samo vece grane se smatra patognomican za cirozu_ . 5. Tromboza kod ciroze jetre nije izuzetno redak nalaz. Pored pre­hepaticnih tromboza mogu kod ciroze nastupiti i tromboze -intra­ Rendgenološka dijagnostilrn jetre hepaticnih grana v. porte. Zapušenje jedne od vecih grana (Sn. 6) može prouzrokovati hipertenziiju, što je na splenoportogramu teško razlikovati od jako izražene atrofije jednog režnja. Tumori jetre. Primarni maligni i benigni tumorii jetre su u odnosu na sekundarne -metastaticne dosta retki. Parazitarne ciste i abscesi jetre su u našim uslovima relativno cesti. Jedan od osnovnih klinickih znakova tumora jetre je hepatomegalija. Uvecana i kvrgava jetra i nalaz primarnog tumora na drugam organu sugerira postojanje metastaza u jetri, ali ako primarni tumor nije evidentiran, jetra nije kvrgava onda uvecanje jetre može ukazivati i na druga stanja. Punkcija jetre može dati normalan nalaz, jer se ne uzme uvek iz obolelog dela, a nekada je cak i laparaskopija negativna, jer i ona pruža uvid u samo jedan deo prednje površine jetre. mora izlišna. Kod ogranicenih primarnih tumora jetre se hirurški interve­niše, kao i kod tumora drugih organa, dok je ranije i za primarni i za metastaticke tumore jetre važilo »noli me tangere«. Danas je delimicna hepatektomiJa sa mnogim mestima izvodljiva. Splenoportografi1a je u di­jagnostici tumora jetre nadmašila sve do tada korišcene metode. Ukazuje ne samo na postajanje tumora, nego i na njegov obseg, lokalizaciju i broj­nost lezija. Za hirurga je od neobicnog interesa položaj i odnos tumora sa velikim intrahepaticnim stablima vene porte, tako da je splenoporto­grafija jedna od osnovnih dijagnostickih metoda za hirurgiju jetre, koja se razvija. Medutim i splenoportografija ima granice svojim mogucnostima, ali je treba izvotliti pre svake operacije malignog tumora sa postajanjem uvecane jetre, kao i pre svake operacije na jetri. Splenoportografski izgled tumora jetre zavisi od karaktera samog tu­mora. Primarni i metastaticki maligni tumori so dobro irigiran,i i prika­zuju veliku sklonost ka infiltraciji portnih grana. Urastanja u vene je jako izraženo kod primarnih tumora i javlja se dosta rano, a cesto se kompli­kuje sa trorribozom, koja se širi na vece grane. Rastuci tumor pomera susedne grane, raste u njihov lumen i obstruira ga, zbog cega u odgova­rajucoj fazi na rendgenegramu nastaju avaskularne zone u cijoj okolini su grane deformisane, pomerene, uzurirane, a cesto i amputirane. Pra­mene zav.ise od velicine i broja tumora, tako da se mogu podeliti u tri grupe: l. Mali, solitarni tumori, uzrokuju slabo izražene pramene na ma­lim sudovnim granama, koje su u susedstvu tumora lako sužene, atipicnog lucnog toka i opkoljavaju malo avaskularno polje. Ove pramene mogu nekada biti prekrivene normalnim granama iz okoline, obzirom da se radi o sumacionom snimku. Od velikog je znacaja parenhimatozna faza, koja prikazuje jasno ogranicen defekt, cija velicina odgovara velicini samog tumora. Da bi bio priikazan tumor mora imati najmanje velicinu oraha ili badema. U centralnim partijama jetre se znatno lakše otkrivaju i tumori cak i do 1 cm. precnika, dok se u perifernim partijama, narocita desnog režnja otkrivaju samo znatno veci tumori. U levom režnju se tumori za­pažaju, jer se grane projektuju zajedno sa kicmom, a parenhimatozna faza je slabije izražena. Ukoliko postoj,i sumnja na postajanje tumora u levom 222 Dedic M. Slika 7. Tumor jetre sa deformaci­ja,ma u venoznim granama režnju potrebno je bolesnika za vreme snimanja okrenuti u desno, jer se tada grane projektuju pored kicme, ali zajedno sa desnim režnjem. Odre­divanje lokalizaci:je po segmentima je na osnovu ovih planimetrtjskih sni­maka skcro nemoguce. Diferencionalno dijagnosticki dolaze u obzir mali benigni tumori, a pretežno ciste. 2. Veci solitarni tumori, precnika 2-3 cm. uzrokuju jasne deformacije na vecim venoznim granama. U okolini tu­mora se grane pomerene, nepravilno sužene, uzuriranih kontura, a neke su i amputirane (Sn. 7). Samom tumoru odgovara avaskularna zona, koja kod amputacije jedne od vecih grana dobija na velicini. Nezahvacene gra­ne su normalnog izgleda, bez proširenja i suženja. Obojavanje parenhima nastupa nešto kasnije, nije homogeno, pokazuje brojne defekte, a u zavis­nosti od broja tumora. Rastom tumora se povebva avaskularna zona, a i broj amputiranih grana. Kod velikog tumora može ceo režanj biti bez vaskularizacije. Karakter promene može nekada razlikovati primarne, od metastaticnih tumora. Kod primarnih cešce i brže dolazi do urastanja u vece grane, cije konture pokazuju defekte i suženja. Tromboza vecih grana više govori u prilog primarnog tumora. Razlikovanje primarnih tu­mora medusobno ,je obicno nemoguce. Za hirurgiju je od neobicne važnosti tacna lokalizacija tumora, velicina zahvacenih grana i sektorska ili seg­mentarna, velicina zahvacenih grana i sektorska ili segmentarna pripad­nost. Ekstrahepaticne vene su kod velikih tumora proširene, krvno stru­j anje je usporeno, ali se obicno ne puni kolateralni krvotok. Ako dode do punjenja kolaterala, obicno se radi o sekundarnoj tumorskoj trombozi na velikim venskim granama ili o metastazama na limfn;m žljazdama u oko­lini portnog sistema. Dijagnosticki je važno diferenciranje tumora jetre od tumora susednih organa, koji urastaju u jetrin parenhim ili pomeraju jetru. U obzir dolaze tumori žucne bešike i žucnih puteva, kodi urastaju u don,ji deo desncg režnja, splenoportografska slika potseca na tumor jetre. Donji deo jetre je avaskularan, a grane na dole upravljene, su po­merene, deformisane i amputirane. Za razlikovanje od primarnih i se­ glašenom lucnom granicom. 3. Multiple metastaze imaju karakteristican izgled. Obimnost pro­mena na hepatogramu zavisi od velicine i broja metastaza. Karakter me­tastaza upliviše izgled grananja u jetri. Kod manjih multiplih metastaza su promene na hepaticnim granama obicno slabije uocljive, a kod brojnog rasapa dolazi do porasta pritiska. Celokupno grananje je nešto siromašnije, grane nižih i srednjeg ranga su ispravljene, nejednakog kalibra i ne dolazi do prikaza manjih grana. Grane sr2dnjeg ranga gube svoj elasticitet, lumen im je nejednak, mestimicno su proširene sa plicim i dub1jim impresijama i pribijene su jedna uz drugu (Sn. 20). Rastom metastaticnih ognjišta po­meranje postaje upadljivije .Velike metastaze daju znake kompresije. Po­jedine grane sredrujeg i veceg ranga su nepravilno pomerane i obuhvataju avaskularna ognjišta. Kod malih multislih metastaz a su znacajne pramene na prelaznaj fazi obojavanja parenhima. Krvna struja u pogodenoj regiji je usporena, a ispunjenost grana se održava ti organizovana sa teoriskom i praiktic­nom nastavom. Kursevi -škole se mogu otvarati samo u centrima koji imaju dovoljno strucnih predavaca i institucija za izvodjenje prakticne nastave. Rendgen-tehnicari bi se formirali od savršenih ucenika srednjih med. škola preko školovanja koje bi trajalo 1 školsku godinu. Elektro-inžinjeri i tehnicari, elektronicari za održavanje aparature i pribora, svoja specijalna znanja bi sticali i dopunjavali u fabrikama koje proizvode rendgenske aparate. Filmotekari za koje nema škola osposobljavali bi se u institucijama po ,cijem sistemu se želi voditi filmoteka. »RADIOLOGIA IUGOSLA VICA« SEDANJOST, PRETEKLOST IN BODOCNOST Pisati o sedanjosti casopisa »Radiologia Iugoslavica« pomeni prepro­sto povedati, da je bilo do današnje kongresne številke natisnjenih 166 clankov, ki so prispevek skupno 414 avtorjev in da vsi zvezki skupaj pred­stavljajo zajetno knjigo s 1530 stranmi. Govoriti o preteklosti tega caso­pisa pomeni spomniti se vseh težav, naporov, premagovanj dvomov in tudi mnenj ljudi, da tak casopis pri nas ne more uspevati; pomeni spom­niti se ogromnega prostovoljnega dela in vloženega truda; pomeni izvajati vsakodnevno borbo za materialni obstoj casopisa in koncno tudi vzpod­bujanje naših kolegov k pisanju. Koncno pomeni to ostro šolo in delo, ki so ga redaktorji morali opraviti, da so lahko iz zacetkov, ki so imeli znacaj amaterizma, prešli na skoraj profesionalni nacin dela in izdajanja caso­pisa. Pisati o bodocnosti pa pomeni spregovoriti nekaj o nacrtih ter pred­vsem o vlogi, ki naj jo ima ta casopis med nami radiologi, radiofiziki, radiobiologi, nuklearnimi medicinci in strokovnjaki za zašcito pred se­vanjem. Casopis »Radiologia Iugoslavica« je bil ustanovljen s sklepom Zdru­ženja za radiologijo in nuklearno medicino SFRJ v Skopju 1961. leta. S tem je bila izpolnjena vrzel, ki je nastala z drugo svetovno vojno, katera je prekinila izhajanje »Radiološkega Glasnika«. Tako so radiologi zopet dobili prepotrebni casopis, saj je morda le malokatera veja medicine in naravoslovja nasploh, doživela tako· silen ter skokovit razvoj po drugi svetovni vojni, kot ga je ravno uporaba ionizirajocega sevanja. Zato je redakcija revije pravilno iz vsega pocetka prevzelo nalogo, da bo objav­ljala dela, ne samo iz podrocja diagnostike in terapije, temvec tudi dela o uporabi izotopov, dela iz podrocja radiofizike, zašcite pred sevanjem in radiobiologije. Namen casopisa je predvsem, da razvije teorijo in prak­ticno uporabo na vseh podrocjih, da pripomore posredno k vzgoji kadrov in da se bavi z društvenimi vprašanji omenjenih podrocij ter z drugimi problemi, ki se ob tem pojavljajo. Danes, ko poteka deseta obletnica sklepa o ustanovitvi casopisa »Ra­diologia Iugoslavica«, si dovoljujemo kljub vsem pomanjkljivostim in na­pakam, ki jih casopis še ima, skromno pripomniti, da je zastavljeni pro­gram v dobršni meri vendarle dosežen. V teh letih smo uspeli izgled ca­sopisa prilagoditi predpisanim zahtevam. Nadalje smo do neke mere uspeli urediti tudi dotok financnih sredstev, kar je bistvenega pomena za redno izhajanje revije. casopis je ostal zvest svoji osnovni karakteristiki, saj Je v teh letih publiciral dela iz vseh podrocij. Razumljivo, da je zaradi že znanih razmerij najvec publikacij iz podrocja rentgenske diagnostike. Ven­dar v vseh teh letih ni nikoli primanjkovalo clankov, cetudi jih je po našem mnenju vendarle še premalo. casopis sedaj že prehaja na speciali­zirane številke, kot sta na primer radiobiološka številka in številka o kontrastnih sredstvih. Specializacija casopisa pa ima tudi drugo plat, saj izhaja casopis redno kot zbornik naših nacionalnih kongresov. Z namenom, da bi se lahko tudi tuji strokovnjaki seznanili z našimi deli, je bilo nekaj številk objavljenih v tujih jezikih. Na ta nacin je casopis nakazal težnjo, da predstavi dosežke naših strokovnjakov tako, da bodo dosegljivi tudi tujim. V teku dela in pri iznašanju teženj naših radiologov in strokovnjakov pridruženih ved, dobiva casopis novo fizionomijo, z njo novo vsebino ter sodobno usmeritev. Seveda, ko govorimo o današnjem dnevu, o situaciji casopisa ob priliki IX. kongresa radiologov Jugoslavije, ne moremo mimo kriticnih pripomb, ki jih je treba izreci. Pri tem mislimo predvsem na potrebo izboljšanja redakcijskega dela. Prav tako je potrebno urediti ca­sovno izhajanje casopisa, nedopustne so velike vrzeli med posameznimi številkami oziroma predolge zakasnitve izida zadnje številke v letu. Koncno ima casopis še vedno premalo društvenih obvestil in premalo posega v življenje, delo, ustvarjanje in razvijanje vseh strok radiologije. To bi vse­kakor lahko dosegli z oživitvijo rubrik casopisa, ki so bile sicer zastav­1jene, a niso nikoli docela in dodobra oživele. Seveda zahteva to povsem profesionalno urejeno redakciJjo, le-ta Pa je odvisna od zagotovitve redno dotekajocih finacnih sredstev. Ne vemo, ce povedano predstavlja dejan­ski profil sedanjosti »Radiologie Iugoslavice«, vemo le, da smo hoteli to napisati in predociti do kam smo prišli. Toliko torej o sedanjosti. Ker pa je do te sedanjosti privedla preteklost, je potrebno, da z nekaj stavki opišemo vijugavo pot rasti našega casopisa. Prvi zvezek je izšel tri leta po sklepu o ustanovitvi casopisa in sicer ob priliki VII. kongresa radiologov Jugoslavije, septembra 1964 v Beo­gradu. To razmeroma dolgo obdobje je bilo pogojeno z ogromnim delom, ki ga je bilo treba opraviti: diskusija o naslovu casopisa je bila dolgo­trajna, izgled ovitka je moral odgovarjati predpisanim zahtevam. že spo­cetka smo se dogovorili za mednarodno decimalno klasifikacijo clankov, katero smo obdržali do danes. Nismo pa zadržali obicaja, da vnašamo pod naslov clanka datum njegovega prejema. Prav tako smo že takrat zasta­vili potrebne rubrike kot so: delo sekcij, kongresi, sestanki, vesti in be­ležke iz naših ustanov, prikazi knjig, ter referati. Ceprav so se nekatere teh rubrik obdržale do danes, nam je žal, da nismo uspeli zadržati pri življenju vsaj rubrike o življenju in delu naših ustanov. Povedati pa mo­ramo, da nismo uspeli s poskusom organizacije takoimenovanih podrocnih redaktorjev, ki naj bi nam dostavljali porocila o delu in življenju iz po­sameznih podrocij in ustanov. Kar zadeva materialno problematiko revije, smo že omenili, da je izhajanje prvih številk sovpadalo s prvo ekonomsko reformo naše skupnosti; to je bil cas, ko so mnoge druge revije ugašale, zato je bilo takrat zbiranje sredstev izredno zahtevno in naporno delo. Edini takratni redaktor je pridobil za sodelovanje še dva. Prvi zvezek revije je bil natiskan ob priliki kongresa v Beogradu. ce gledamo na vse te težave lahko izjavimo, da so bile casopisu v izredno pomoc pozitivne ocene, ki so mu jih dali takratni naši strokovnjaki. Prof. šavnik je v »Naših razgledih« ocenil naš casopis kot vsestnanski informator, ki bo v veliko pomoc radiologom na podrocju hitro se razvijajoce znanosti. Prof. dr. Hebein, ki je bil prav tako preprican, da je casopis potreben, je v uvodu prve številke zaželel reviji uspeh in razvoj. V naslednjih dveh letih je casopis zašel v krizno obdobje. Zacetnemu elanu in navdušenju je sledilo rutinsko delo, ko je bilo treba zbirati ne le clanke, ampak tudi sredstva za vsako številko posebej. Razen tega sta dva clana redakcije odšla v inozemstvo na specializacijo, tako da je na tretjega padlo težko breme nadaljnjega dela. Pojavili so se tudi dvomi med samimi radiologi o potrebnosti, oziroma vrsti casopisa in nacinu izhajanja. Zato je bilo potrebno mnogo trdne volje, ce ne trmoglavosti, da je redakcija izborila obstanek revije in da je casopis našel svoje mesto med jugoslovanskimi radiologi. Navzlic vsem objektivnim težavam pa sta v tem casu izšli dve številki, ki bi ju zaradi njihove obsežnosti lahko ocenili najmanj kot dvojne. Leto 1968 je bilo prelomno leto. Po premostitvi naštetih težav in potem, ko so radiologi akceptirali naš casopis, se je delo na casopisu mocno poživilo. Število clanov redakcije se je povecalo od tedanjih treh na sedanjih pet clanov, ki so uspeli najti skupen nacin dela. Tako so v letu 1969 izšle štiri številke, v katerih je bilo objavljenih 57 clankov. V 1970. in 1971. letu so prav tako izšle po štiri številke, vendar tako, da sta bili 3. in 4. številka objavljeni kot dvojni. Tako je bilo v letu 1970 publiciranih 33 clankov, leta 1971 pa 29 clankov. casopis je tedaj spremenil svodo zunanjo obliko, obdržal pa je svoj prvotni format, ceprav se zavedamo, da vcasih ni najprimernejši za tiskanje slik, diagramov in tabel. Prav tako je obdržal napis in osnovne barve. Vedno prisotno vprašanje financiranja se je tudi dokaj ustalilo. Me­nimo, da je bila velika škoda in ovira za razvoj casopisa predvsem okol­nost, da revija kot publikacija zveznega znacaja ni nikoli prejemala do­tacij s strani zveznih organov, ceprav so le-ti takrat imeli možnost in sredstva za podpiranje takih dejavnosti. Pomanjklj,ivo sodelovanje med radiologi pa je bilo vzrok temu, da nismo bili informirani o možnosti kon­kuriranja pri razpisih za financna sredstva. Ko pa smo z aplikac:ijo za sredstva priceli, se je Zvezni sklad za financiranje znanstvenih dejavnosti razformiral. Vendar smo danes, zahvaljujoc se predvsem pomoci sedanjega glavnega in odgovornega urednika, uspeli urediti finansiranje casopisa s sodelovanjem nekaterih vecjih proizvajalcev opreme za potrebe radiologije in farmacevtske industrije. Prav tako nekatere domace in tuje firme že skozi vrsto let objavljajo svoje reklamne oglase v našem casopisu. V zadnjem casu podpira izhajanje revije Sklad Borisa Kidrica -Razisko­valna skupnost Slovenije v svojem imenu, ter na podlagi sporazuma o skupnem financiranju znanstvenih publikacij, v imenu znanstvenih svetov drugih republik in pokrajin. Koncno, ko v teh vrsticah Ž2 združujemo sedanjost našega casopisa z njegovo preteklostjo, želimo podati še hori­zontalni presek dosedanje publicisticne dejavnosti. Ugotavljamo, da je bilo doslej objavljenih 93 clankov iz podrocja radiodiagnostike, 32 iz radio­terapije, 20 iz podrocja aplikacije izotopov, 7 clankov iz radiobiologije, 3 clanki iz radiofizike, 5 clankov iz zašcite pred sevanjem in 4 clanki, ki zadevajo splošne probleme. Ob tem kongresu, ki je mejnik tako za nas radiologe kot tudi za naš casopis, se sprašujemo, kam pelje nadaljna pot. Naloge so obsežne, kajti verižna reakcija je ohranila svojo veljavo tudi pri delu s casopisom. V naši socialisticni domovini je skrb za cloveka nenehna konstanta našega življenja. Skrb za clovekovo zdravje je bistvena komponenta tega aksioma naše družbe. Iz tega lahko pricakujemo, da bo potrebno naše dejavnosti mocno pomnožiti: nastajajo in bodo še nastajale nove bolnice, inštituti in zdravstveni domovi ter specializirane klinike, kar vodi za seboj potrebo po kadrih. Potrebno bo vecje število bodisi sub-bodisi superspecialistov. Koncno ne smemo pozabiti, da se radiologija v vseh svojih dejavnostih razvija kot veda, kot celota, v svetu in posledicno tudi pri nas. Pri tem se moramo zavedati, da se naša domovina v teh letih ravno preobrazuje iz zaostale v razvito evropsko deželo. Ra_,voj proizvajalnih sredstev pa nosi za seboj potrebo po vecjem in intenzivnejšem raziskovalnem delu. Ionizi­rajoce sevanje je torej agens, na katerega je treba v vsakdanjem življenju racunati. Ce ga bolje poznamo, se znamo pred njim bolj cuvati in ga zato lahko v vecji meri tudi uporabljamo. Diagnosticni posegi so vedno ucin­kovitejši, radioterapija pa vedno uspešnejša. Radiobiologija prehaja sedaj dejansko v obdobje, ko postaja njen biokemicni ucinek jasen predvsem na makro molekulah, kot so DNA in RNA. Zašcita pred sevanjem omogoca smotrno uporabo sevanja ne samo v medicini, temvec tudi tehniki. Vsemu temu mora radiofizika dodati, recimo, svoje mnenje zato, da postanejo ti pojavi, vezani na ionizirajoce sevanje ,razumljivi. Nuklearna medicina se bolj in bolj uveljavlja kot samostojna veda. Upoštevajoc te silnice ostane potem osnovni program casopisa »Radiologia Iugoslavica« isti kot pred desetimi leti, namrec: obavljati clanke iz vseh naštetih podrocij, omogocati razvoj teh ved in in pomagati pri vzgoji kadrov. Zavedajoc se te usmeritve menimo, da so pred nami kar stvarne naloge, ki jih lahko rešujemo. Mnenja smo, da je zaceta pot s specializiranimi številkami dobra. Sedaj npr. nameravamo objaviti posebno številko iz zašcite pred sevanjem. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da povabimo strokovnjake iz razlicnih cen­trov, ki bi lahko opredelili z revialnimi, preglednimi clanki od casa do casa stanje nekaterih vej radiologije. Prav tako bi lahko bile usmerjene številke rezultatov simpozijev in drugih strokovnih manifestacij, kot je to sedaj primer s številko o kontrastnih sredstvih. S tem, da bi gotova pod­rocja smotrno obdelali, bi lahko seznanjali naše strokovnjake, npr. s pod­rocji, ki so naši radiološki javnosti manj znana. Pri vsem tem pa moramo posebej paziti na prispevke mladih, še neznanih avtorjev, z drugimi bese­dami na naš podmladek, ki mora vsekakor dobiti svoje mesto v casopisu. Naši kolegi trdijo, da je casopis izšel iz anonimnosti. To nam dokazuje tudi interes narocnikov, saj se le-ta pocasi, a vendar stalno veca. Zato bo treba v bodocnosti povecati naklado. Ce hocemo program, ki bi omenjene glavne poteze vseboval, realizirati, je potrebno, da redakcijsko delo ucin­koviteje organiziramo. Potrebujemo profesionalca-strokovnjaka, vsaj za honorarno delo. Nadalje ja za uspešno delo redakcije potreben primeren prostor. Redakcija je že delj casa v razgovorih z glavnim odborom Slo­venskega zdravniškega društva. ki nam obljublja prostore, v katerih naj bi bil sedež redakcije. Glede vsebine dela pa menimo, da bi bilo treba k sode­lovanju pritegniti tudi naše rentgenske tehnike, ki naj bi v našem casopisu tudi odprli svojo rubriko. Ker so stanovska vprašanja še vedno mocno 258 aktualna in stalno prisotna, mora rubrika o teh problemih ponovno oživeti. Zato redakcija poleg drugega potrebuje že veckrat zaprošene redaktorje iz vseh naših radioloških sekcij, ki bi dobavljali material. Materialno­financno osnovo casopisa pa naj bi še vnaprej tvorile predvsem dotacije s strani raziskovalnih skupnosti vseh republik in pokrajin, in pa stalne dotacije firm in družb, ki oglašajo v casopisu. Pri tem bi morali zavzeto pomagati vse radiološke sekcije. ..'T .\.t ._,«5u\.tS ... c.,o. ,, .\ "'UOv E ... A (; ) \.._ ,.Lj. f!. ,-,\..___ 7i1 ,__. rJRlhf" ."0 ,h, \U\. 14 ,.,__, t Seja redakcije kot jo je videl karikaturist: Skrajno levo J. Škrk, levo zgoraj M. Prodan, levo spodaj tajnica redakcije M. Harisch, desno zgoraj S. Plesnicar, desno spodaj L. Tabor. (Karikatura: M. Pecar, 1972) Zdaleka ni to vse, kar smo želeli povedati. Hoteli smo namrec, da bi bila nekje opisana desetletna pot našega casopisa. Predvsem pa smo želeli povedati, kaj imamo v J11.islih in da želimo, da bi revija živela brez vsak­danjega strahu za svoj financni biti ali ne biti, in pa kakšna naj bo vloga casopisa. Na kraju želimo povedati zlasti to, da je casopis dolžan zahvalo vsej svoji javnosti, tj. svojim sodelavcem: avtorjem, ki so vztrajno publi­cirali svoja dela, vsem radiologom, ki revijo prebirajo in vidijo v njej svoj casopis, vsem odgovornim ljudem pri podjetih in ustanovah, ki so vsaj v zacetku z dovolj poguma dajali denar in tako pomagali k izhajanju casopisa. Brez vseh naštetih in še mnogo drugih ta casopis ne bi nastal in zaživel. Zato smo dolžni zahvalo zlasti tisti naši javnosti, ki casopis sprejema kot svoj in ga na kakršenkoli nacin podpira. Redaktorji casopisa »Radiologia Iugoslavica« 13 259 PODROCJA KUMULATIVNEGA INDEKSA Skelet . . . 263 Pluca -grudni koš 265 Srce i krvni sudovi 267 Gastro-intestinalni trakt (Abdomen) . 269 žucna bešika i žucni putevi . 271 Bubrezi i mokracni putevi (Genitalije muškaraca) 271 Centralni nervni sistem . . . . . . . 273 Radovi iz podrucja užjih specijalnosti (Oftalmologija, Oto-rino-lari:ngol.ogija, Stomatologija, Ginekologija) 273 Rendgen i radijum-tera,pija 274 Radioizotopi . . 277 Radiobiologija 278 Radiobiologija u veterinarstvu 278 Zaštita i oštecenja od radijacija (Rendgentehnika) 278 Radovi iz istorije naše domace radiologije . . . . 279 Razno 279 13* SI{ELET 1 Antevski D., N. Kostic: GARDNEROV SINDROM. Radiol. Iugosl. 5 :1, 9-14, 1971. 2 Babic S.: POLITOPNE ENHONDRALNE DISOSTOZE U RTG SLICI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 11, 1965 (Res ume). 3 Barac M., S. Lesic: RADIOLOŠKA OCJENA ZARAŠTENJA PRIJELOMA KOSTI L1JECENIH KOMPRESIVNIM OSTEOSINTEZOM. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 95-99, 1969. 4 Berovic Z., Kicevac-Miljkovic A.: RADIOGRAFIJA STOPALA KOD REUMATOID-ARTRITISA. Radiol. Iugosl. 1:2, 11, 1965 (Resume). 5 Borovecki I.: RADI0LOŠKA SLIKA TROFICKIH PROMJENA U KOSTIMA. Radiol. Iu.gosl. 3 :3-4, 76-80, 1969. 6 Cižek I., Z. Škrabalo, Z. Singer, Z. Jakšic: DOPRINOS OPISU SINDROMA KRATKIH METAKARPALNIH I METATAR­ZALNIH KOSTI TE NANOZOMIJE -PSEUDOPSEUDOHIPOPARATIREODI­ZAM U JEDNOJ OBITELJI. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 239-245, 1971. 7 Djuric Z., S. Lesic, V. šanjek: RADIOLOŠKE KONTROLE OPERIRANIH AKRO MI OKLA VIKULARNIH LUKSACIJA NAJLONSKOM ŠA VI. Radiol. Iugosl. 3:3-4, 100, 1969. 8 Erjavec M.: SCINTIGRAFSKO OTKRIVANJE KOŠTANIH METASTAZA POMOCU Sr-85. Radiol. Iugosl. 1 :2, 76, 1965 (Resume). 9 Kicevac-Miljkovic A., V. Mladenovic i J. Nikolic: RADIOLOŠKA SLIKA PSORIJATSKOG ARTRITISA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 223-231, 1971. 10 Keler A., D. Spasic: UTICAJ STANDARDIZOVANE OBRADE FILMA U MRACNOJ KOMORI NA DIJAGNOSTICIRANJE OSTEOPOROZE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 102-106, 1965. 263 11 Kicevac-Miljkovic A.: PROMENA NA KARLICI KOD REUMATOID ARTRITISA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 21, 1965 (Res ume). 12 Kicevac-Miljkovic A., B. Maksimovic: PROMENE NA VRATNOJ KICMI U REUMATOID ARTRITISU I ANKILOZI­RAJUCEM SPONDILOARTRITISU. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 81-88, 1969. 13 Kicev.ac-Miljkovic A.: RADIOGRAFIJE ŠAKA I STOPALA U DIAGNOSTICI REUMATOID ARTRITISA. Radiol. Iugosl. 2 :1, 61-66, 1967. 14 Kicevac-Miljkovic A., V. Mladenovic: SPONDILODISCITISI VRATNE KICME U TOKU ANKILOZIRAJUCEG SPONDILOARTRITISA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 89-94, 1969. 15 Ledic S., N. Ercegovac: RENDGENOLOŠKE PROMENE U INTRAKRANIJALNIH MENINGEOMA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 148-164, 1964. 16 Lovrencic M., H. Kumar, Z. Vidakovic, N. Popov: DIMER-X NOVO KONTRASTNO SREDSTVO ZA SUBARAHNOIDALNU MIJE LOGRAFIJU LUMBOSAKRALNOG PODRUCJA. Preliminarni izveštaj. Radiol. Iugosl. 5 :2, 139-146, 1971. 17 Mihajlovic N., S. Zergollern: VRIJEDNOST RENDGENOGRAMA U DIJAGNOSTICI SINOVIJALNOG SARKOMA. Radiol. Iugosl. 5 :1, 67-74, 1971. 18 Milojkovic M., D. Rafoic, S. Popovic, L. Stojanovic: MORBUS OLLIER. Radiol. Iugosl. 5 :1, 21-26, 1971. 19 Nagulic I.: DIJAGNOSTICKI PROBLEMI TUMORA SELARNOG PREDELA I ZNACAJ ANGIOGRAFIJE U KLINICKOM ISPITIVANJU. Radiol. Iugosl. 2 :1, 15-30, 1967. 20 Novak J., D. Tevcev, D. Dimicevski: KOLPOREKTOCISTOGRAM I PNEUMOPERITONEUM U DIJAGNOSTICI TUMORA MALE ZDJELICE. Radiol. Iugosl. 4:2, 67-74, 1970. 21 Petrov S.: NEKA POLIKLINICKA RENDGENOLOŠKA ZAPAŽANJA O FREIBERG­KOEHLEROVOJ BOLESTI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 36, 1965 (Res ume). 22 Ravnihar B., M. Mackovšek-Peršic: KARCINOM MAKSILE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 58-64, 1965. 23 Rerevski M., A. Keler: DEGENERATIVNA PROFESIONALNA OBOLENJA LOKOMOTORNOG APARATA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 36, 1965 (Resume). 24 Smokvina M.: NAPRSTKU SLICNO OKOŠTAVANJE OKO VRŠKA SMITH-PETERSENOVA CA VLA ZABITOG U ZDJELICU U SVRHU ARTRODEZE KUKA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 108-113, 1964. 25 škarica R., M. cizmic: RANA RENDGENOLOŠKA DIJAGNOSTIKA PRIRODJENOG IŠCAŠENJA KUKA KOD NOVORODJENCADI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 39, 1965 (Resume). 26 Tabor L.: ANOMALIJE KICME I UTJECAJ MIKROTRAUME NA KLINICNE MANIFESTACIJE. Radiol. Iugosl. 4 :2, 47-52, 1970. 27 Tabor L.: PROBLEMI KOKSARTROZE NEPOZNATE ETIOLOGIJE. Radiol. Iugosl. 3 :2, 46-48, 1969. 28 Tabor L.: RENDGENSKA FUNKCIONALNA DIJAGNOSTIKA KICME. Radiol Iugosl. 1 :2, 41, 1965 (Resume). 29 Tevcev D.: F AMILJ ARNO ISPIT ANI SL UCAJEVI OSTEOPOIKILIJE. Radiol. Iugosl. 1 :1, 114-126, 1964. 30 Zafirov A.: PRIMARNI MALIGNI TUMORI KOSTIJU U NAŠEM RADIOTERAPEUTSKOM MATERIJALU. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 117, 1969. 31 Zergollern S., N. Mihajlovic: RENDGENSKA DIJAGNOSTIKA BENIGNIH I MALIGNIH GIGANTOCELU­LARNIH TUMORA. Radiol. Iugosl. 5 :1, 59-66, 1971. PLUCA I GRUDNI KOS 1 Babic R.: RENDGENOLOŠKO PRETRAZIVANJE PLUCA KOD KAMENOREZACA KO­MUNALNE ZAJEDNICE ALEKSINAC. Radiol. Iugosl. 5 :2, 161, 1971. 2 Boškovic B., P. Brzakovic, I. Jankovic, S. škara: SEKUNDARNE PROMENE NA PLUCNOM PARENHIMU KAO POSLEDICA RADIOLOŠKE TERAPIJE KARCINOMA PLUCA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 52-57, 1969. 3 Car Z.: PLUCNE ALVEOLARNE PROTEINOZE. Rad1ol. Iugosl. 5 :1, 35-46, 1971. 4 Debevec M., M. Erjavec, G. Klanjšcek: VREDNOST PLJUCNE SCINTIGRAFIJE V ONKOLOGIJI. Radiol. Iugosl. 3:1, 99-105, 1969. 5 Dedic M.: KARAKTERISTIKA INTRATORAKALNOG NEURINOMA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 20, 1965 (Res ume). 6 Grivceva N., J. Navale ATIPICNI TIMOMI. Radiol. Iugosl. 3 :2, 55-60, 1969. 7 Grivceva-Janoševic N., M. Grunevski, G. Grozdanov, O. Stojanova: RAHITOGENE PNEUMOLOGIJE. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 42-50, 1969. 8 Jankovic I., Z. Merkaš, M. Bekerus: RADIOGRAFSKE KARAKTERISTIKE PROMENE U PLUC:IMA NAKON ZRACENJA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 21-29, 1964. 9 Jašovic M., M. Curcic: RADIOLOŠKA SLIKA PLUC:NE HIPERTENZIJE. Radiol. Iugoslav. 3 :3-4, 35-41, 1969. 10 Kacic P.: RADIOLOŠKE PROMJENE PLUC:A KOD VISCERALNE LEISHMANIASE. Radio l. Iugosl. 4 :2, 75-78, 1970. 11 Kacic P., D. Katunaric: TOMOGRAFSKA ANALIZA VASKULATURE PLUC:A U DIJAGNOSTICI PULMONALNE FIBROZE. Radiol. Iugosl. 4 :2, 29-38, 1970. 12 Konjovic M.: SINDROM UNILATERALNE VASKULARNE HIPOPLAZIJE PLUC:A. Radiol. Iugosl. 1 :1, 183, 1964. 13 Longhino A., P. Pavlovic, V. šustic, L. Kontus: OSNOVI DOKUMENTACIJE I KONZILIARNE OBRADE KARCINOMA DOJ­KE, PLUCA I DEBELOG CRIJEV A. Radio l. Iugosl. 1 :2, 121, 1965 (Res ume). 14 Markovic D.: RADIOLOŠKA SLIKA BENIGNIH PULMONALNIH KONIOPATIJA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 22, 1965 (Resume). 15 Milatovic V., S. Jevric: MALIGNA ALTERACIJA PLUC:NIH TUBERKULOZNIH LEZIJA U RADIOLO­ŠKOJ SLICI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 22, 1965 (Res ume). 16 Milutinovic P.: KVANTITATIVNI ASPEKTI SUPRESIJE TIREOIDNE ZLEZDE NATIVNIM PREPARATIMA TIREOIDEJE I TRIJODTIRONINOM. Radiol. Iugosl. 1 :1, 30-36, 1964. 17 N egovanovic D., R. Ružicic, D. Popovic: SLUCAJ ELLIS I VAN CREVELDOVOG SINDROMA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 23, 1965 (Resume). 18 Orlic H., B. Zužek: NAŠA ISKUSTVA U DIJAGNOSTICI MALIGNIH TUMORA PLUC:A. Radiol. Iugosl. 3 :1, 37-43, 1969. 19 Ribakova N.: METASTATSKI TUMORI PLUCA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 22-27, 1969. Rozenštrauh L., L. Gurevic, F. Astrahancev: O RENDGENDIJAGNOSTICI PERIFERNOG KARCINOMA PLUCA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 17-21, 1969. 21 Ružicka I. i sarad.: DYSTROPHIA PULMONUM PROGRESIV A. Radiol. Iugosl. 2 :1, 67-81, 1967. 22 Ružicka I., V. Fedel: NAŠA ISKUSTVA SA MAMOGRAFIJOM. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 70-75, 1969. 23 Tevcev D., M. Grunevski, Dj. Stavric: DIJAGNOSTIKA PLUCNIH MALIGNOMA TRANSTORAKALNOM PUNKCIJO M. Radiol. Iugosl. 3 :1, 43-52, 1969. 24 Tevcev D., M. Grunevski, I. Tadžer, V. Dolgova-Korubin, Kotevski: MALIGNOMI PLUCA U SCINTIGRAFSKOM PRIKAZU. Radiol. Iugosl. 3 :2, 91-99, 1969. SRCE I KRVNI SUDOVI 1 SELEKTIVNA ANGIOGRAFIJA ARTERIJE MEZENTERIKE INFERIOR. Radiol. Iugosl. 4 :1, 13-22, 1970. 2 Bošnjakovic V.: ODREDJIVANJE MINUTNOG VOLUMENA SRCA POMOCU RADIOAKTIV­NIH IZOTOPA, TEORIJA I NEKI METODOLOŠKI PROBLEMI RADIOKAR­DIOGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 1:2, 12, 1965 (Resume). 3 BošnjaJrnvic B., J. Lazic: RENALNA ARTERIOGRAFIJA U DIJAGNOSTICI ARTERIJSKE HIPERTENZIJE. Radiol. Iugosl. 3 :1, 26-30, 1969. 4 Brncic M., M. Jašovic, A. Apostolski ,I. Papo, Dj. Popovic: ATREZIJA TRIKUSPIDALNOG UŠCA. Radiol. Iugosl. 5 :2, 103-112, 1971. 5 Curcic M., M. Jašovic: STENOZA AORTE -ISKUSTVA U ANGIOKARDIOGRAFSKOJ DIJAGNO­STICI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 13-19, 1965. 6 Hartl4Prpic V.: RENDGENSKA ANATOMIJA LIMFNOG SISTEMA DONJIH EKSTREMITETA. Radiol. Iugosl. 2:1, 133, 1967. Hernja S. i sarad.: NAŠA ISKUSTVA SA KARDIOANGIOGRAFIJOM LEVOG SRCA I SA RE­TROGRADNOM AORTOGRAFIJOM AORTE ASCENDENS I AORTE TORA­KALIS. Radiol. Iugosl. 2:1, 31-43, 1967. 8 Jašovic M., S. Pišcevic: KONGENITALNE MALFORMACIJE DUBOKIH VENA DONJIH EKSTEMITE­TA SINDROMA KLIPPEL-TRENAUNAY. Radiol. Iugosl. 1 :1, 171-182, 1964. 9 Jašovic M.: KONGENITALNE STENOZE GRANA PLUCNE ARTERIJE. Radiol. Iugosl. 2 :1, 52-60, 1967. 10 Jašovic M., M. Curcic: POREMECAJ ROTACIJE VELIKIH KRVNIH SUDOVA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 9-16, 1969. 11 Jašovic M., M. Brncic, I. Papo, Dj. Popovic: TOTALNA ANOMALNA PULMONALNA VENOZNA DRENAŽA. Radiol. Iugosl. 5 :1, 27-34, 1971. 12 Kacic P., M. Margaritoni: TOMOGRAFSKI PRIKAZ ANASTOMATSKOG ŽILJA U KRONICNOJ PLUC­NOJ HIPERTENZIJI. Radiol. Iugosl. 3 :2, 38-45, 1969. 13 Ledic S., M. Jašovic: ANGIOGRAFSKA DIJAGNOSTIKA GLOMUS TUMORA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 20-26, 1969. 14 M1hcev1c D., M. Ostojic, J. Jazic: NAŠ STAV U 'ITMACENJU LIMFOGRAMA. Radiol. 1ugosl. 3 :3-4, 59-63, 1969. 15 Novak J., D. Tevcev: KOMPLIKACIJE I SMRTNI SLUCAJEV! KOD INTRAVENOZNE JODNIH KONTRASTA I BRONHOGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 24-30, 1965. 16 Obrez I., S. Hernja, J. Stropnik, M. Košak, T. Jagodic: KORONAROGRAFIJA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 11-19, 1969. 17 Pendic B., V. Tomin, B. Aleksic, D. Veljkovic, uz tehnicku saradnju A. Bogdanovic, M. Sekulic, M. Tosic: ZNACAJ POJAVE BINUKLEARNIH LIMFOCITA U PERIFERNOJ KRVI U BIODETEKCIJI MALIH DOZA JONIZUJUCIH ZRACENJA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 94-100, 1965. 18 Petrovic M., B. Nemeth: PUTOVI KOLATERALNE CIRKULACIJE U KRONICNIM OKLUZIVNIM OBOLENJIMA FEMORALNE ARTERIJE. Radiol. Iugosl. 5 :2, 113-126, 1971. 19 Popovic L., D. Terzic: LIMFOGRAFIJA ULJANIM KONTRASTIMA. Radiol. 1 :1, 9-20, 1964. 268 20 Raletic K., M. Perišic: SIMULTANA DVOFAZNA KAROTIDNA ANGIOGRAFIJA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 33-37, 1969. 21 Rozenštrauh L. S., I. D. Kuzmjecov, T. A. Suvorova, S. S. Manafov, E. V. Krivenko, E. M. Burštajn: DIFERENCIALNA RENDGENSKA DIJAGNOSTIKA PATOLOŠKIH FORMA­-CIJA U KARDIO-DIAFRAGMALNIM SINUSIMA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 29-34, 1969. 22 Sabolic A., V. Gvozdanovic: INTRAVENOZNA CISTOGRAFIJA. Radiol. Iugosl. 4:4, 49-60, 1970. 23 Šimunic S., V. Gvozdanovic, F. Custovic: RADIOLOŠKE PROMJENE NA ARTERIJAMA GORNJIH EKSTREMITETA. Radiol. Iugosl. 4:3, 15-26, 1970. 24 Tevcev D., J. Novak, I. Dimitrov: AORTOGRAFIJA KAO UVOD U SELEKTIVNU ARTERIOGRAFIJU BUBREGA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 27-32, 1969. 25 Tevcev D., D. Antevski: ZNACAJ ANGIOGRAFIJE KOD DIFERENCIRANJA TUMORA DONJIH EKSTREMITET A. Radiol. Iugosl. 1 :2, 41, 1965 (Resume). 26 Turcic K., I. Kozulic, M. Kovacev.ic: KONTRASTNA LARINGOGRAFIJA KAO DOPRINOS DIJAGNOSTICI OBOLENJA LARINKSA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 49-54, 1969. ·27 Zergollern S., I. Belancic, B. Cvitanovic, M. Mihokovic, M. Remenaric, J. Zergollern: NAŠA ISKUSTVA O KLINICKOJ VRIJEDNOSTI LIMFOGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 51-58, 1969. GASTROINTESTINALNI TRAKT 1 Antevski D., J. Novak: 1RIGOGRAFSKI PRIKAZ REKTUMA I PRESAKRALNOG PROSTORA. Radiol. Iugosl. 5 :2, 151-160, 1971. 2 Boschi S.: DUODENOGRAFIJA BARIJEVOM SUSPENZIJOM UZ DODATAK :BUSKOPANA.. Radiol. Iugosl. 1 :2, 12, 1965 (Resume). 3 Bošnjakovic B.: :ZNACAJ, METODIKE I TEHNIKE PREGLEDA KOD PATOLOŠKOG ŽELUCA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 65-72, 1964. 4 Cicin-Šadn., V. Marinšek-Broz: :ULKUS PEPTIKUM VELIKE KRIVINE ŽELUCA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 73-83, 1964. 5 Dedic M. i sar. : SAVREMENA RENDGENOLOŠKA DIJAGNOSTIKA RETROPERITONEALNIH PROCESA. Radiol. Iugosl. 2 :1, 5-14, 1967. 6 Grunevski M., D. Antevski, P. Davcev: KASKADNI ZELUDAC KAO RADIOLOŠKO-KLINICKI PROBLEM. Radiol. Iugosl. 1 :2, 12, 1965 (Resume). 7 Hernja S., V. Kambic: RENDGENSKA DIAGNOSTIKA OBOLENJA EPIFARINKSA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 37-60, 1964. 8 Jurecic S., P. Schauer: II. IZLOCANJE DUŠIKOVIH SPOJIN IZ ZELODCA IN ILEUMA GLEDE NA CAS PO OBSEVANJU. 10 Katunaric D.: RADIOLOŠKE PROMJENE U VISCERALNOJ TULAREMIJI. Radiol. Iugosl. 4 :2, 83-86, 1970. 10 Magaraševic M., D. Savic, B. Mihajlovic, M. Djordjevic: VREDNOST STRATIGRAFIJE U DIJAGNOSTICI OBOLENJA LARINKSA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 21, 1965 (Resume). 11 Marinšek-Cicin šain V., š. Cicin Šain: KLINICKA VRIJEDNOST HIPOTONICNE DUODENOGRAFIJE KOD OPSTRUKCIONOG IKTERUSA. Radiol. Iugosl. 4 :4, 17-24, 1970. 12 RENDGEN-DIJAGNOZA HIRŠPRUNGOVE BOLESTI. Radiol. Iugosl. 2 :1, 82-90, 1967. 13 Tader I., D. Antevski, N. Ilievski: UPOREDNI NALAZI RADIOLOŠKOG I RADIOIZOTOPNOG ISPITIVANJA BUBREGA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 136, 1969. 14 Perovic M., I. Jankovic: UPOREDNA SINEMATOGRAFSKA I TOMOGRAFSKA ISPITIVANJA KOD MALIGNIH TUMORA LARINKSA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 31-35, 1965. 15 Petrovic M., I. Matijašic: FAMILIJARNA POLIPOZA KOLONA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 57-67, 1969. 16 Piazza G., F. Bidoli, A. Marigo: NEKA ZAPAZANJA U RADIOLOŠKOJ METODOLOGIJI KOD ESOFAGEAL­NIH VARICA. USPOREDJIVANJE IZMEDJU ESOFAGOGRAFIJE I SPLENO­PORTOGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 4 :1, 31-40, 1970. 17 Romani S., C. Di Maggio, C. Bidoli, C. Macchi, G. P. Feltrin: SCINTIGRAFSKA DIAGNOSTIKA žELUCA SA 99mTc. Radiol. Iugosl. 4 :1, 41-50, 1970. 18 Spalajkovic M.: VREDNOST SIJALOGRAFIJE U DIJAGNOSTICI HRONICNIH OBOLENJA P AROTIDNE ŽLEZDE. Radiol. Iugosl. 1:2, 39, 1965 (Resume). 19 Stojanovic D.: VISOKE LOKALIZACIJE ULCBSA NA ŽELUCU. Radiol. Iugosl. 1 :2, 40, 1965 (Resume). 20 Stropnik J., I. Obrez: ANGIOGRAFSKA DIAGNOZA INTESTINALNOG KRVARENJA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 251-259, 1971. 21 Schauer P., S. Jurecic, S. Klemenc-šebek: VPLIV ŽARKOV GAMA NA IZLOCANJE DUŠIKOVIH SPOJIN IZ IZOLIRA­.NIH DELOV PREBAVNEGA TRAKTA BELIH PODGAN PO TOTALNEM OBSEVANJU: I. PRIMERJALNA ŠTUDIJA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 112-121, 1969. 22 Zorat G., T. Cera to, G. Greco: TRANSOSALNA FLEBOGRAFIJA: OCJENA METODE NA OSNOVU ISKU­STVA SA VIŠE OD 300 SLUCAJEV A. Radiol. Iugosl. 4 :1, 23-30, 1970. 23 Žumer M., M. Gabruc: RENDGENSKA SIMPTOMATIKA ALERGIJE JEJUNUMA PRI BOLNIKIH Z RESECIRANIM ŽELODCEM. Radiol. Iugosl. 5 :2, 147-150, 1971. žUCNA BESIKA I žUCNI PUTEVI Katunaric D.: TOMOGRAFIJA BATALJKA CISTIKUSA NAKON HOLECISTEKTOMIJE. Radiol. Iugosl. 2 :1, 44-,-51, 1967. 1 2 Parac B., M. Gacina: NAŠA ISKUSTVA SA INFUZIJONOM HOLEGRAFIJOM. Radiol. Iugosl. 3 :2, 61-64, 1969. 3 Spaventi š., P. Strohal, D. Huljev, K. Filjak, D. Cvrtila: O PROBLEMU SCINTIGRAFSKOG PRIKAZA ŽUCNOG MJEHURA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 213-217, 1971. 4 Tevcev D., J. Navale PERKUTANA TRANSHEPATICNA HOLANGIOGRAFIJA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 15-26, 1969. BURBREZI I MOKRACNI PUTEVI 1 Bekerus M., M. Milenkovic, V. Mijanovic: INDIKACIJE I REZULTATI LEcENJA MALIGNIH TUMORA MOKRACNE BEŠIKE RADIOLOŠKIM METODAMA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 113-116, 1969. Dimcev I., K. Velkov, D. Lazarevski, A. Stefanovski: NAŠ METOD ZRACENJA RAKA MOKRACNE BEŠIKE. Radiol. Iugosl. 3 :1, 75-81, 1969. 3 Gvozdanovic V., I. Latkovic, Lj. Cucek, N. Nutrizi, V. Brangjolica: USPOREDNA NALAZA RADIOIZOTOPNE SCINTIGRAFIJE I INTRAVENOZ­NE UROGRAFIJE KOD ESPANZIVNIH PROCESA BUBREGA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 73, 1969. 4 Kacic P., š. Špaveri. ž. Knego, M. Margaritoni, J. Ilic: KOMPARATIVNA ANALIZA RENDGENOLOŠKIH I SCINTIGRAFSKIH ME­TODA U DIJAGNOZI EHINOKOKA BUBREGA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 107, 1969. 5 Ledic S., B. Markovic: DEHIDRATIONO-HIDRATACIONA VARIJANTA INFUZIJONE UROGRAFIJE U VISOKIH OPSTRUKCIONIH PROCESA UROTRAKTA. Radiol. Iugosl. 4 :4, 41-48, 1970. 6 Ledic S., B. Markovic, S. Kamenica: VREDNOST RADIORENOGRAFIJE U PROCENI INDIKACIJA ZA INFUZIONU UROGRAFIJU U URETEROHIDRONEFROZA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 231-239, 1971. 7 Martincic N., V. Katic: INFUZIJONA UROGRAFIJA, NJENE MOGUCNOSTI I INDIKACIJE. Radiol. Iugosl. 3 :1, 30-37, 1969. 8 Nutrizio V.: RENDGENSKE KARAKTERISTIKE KRONICNOG PIJELONEFRITISA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 23, 1965. 9 Obrez I., J. Stropnik: IATROGENE LEZIJE BUBREGA DIAGNOSTICIRANE RENALNOM ANGIO­GRAFIJOM. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 263-273, 1971. 10 Obrez I., H. L. A. Abrams: TEMPORALNA OKLUZIJA RENALNE ARTERIJE. Eksperimentalna studija. Radiol. Iugosl. 4:2, 81-82, 1970. 11 Obrez I.: ZNACAJ SELEKTIVNE RENALNE ANGIOGRAFIJE U RENDGENSKOJ DI­JAGNOSTICI BOLESTI BUBREGA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 23, 1965 (Res ume). 12 Ružicka I., V. Fedel: ZNACENJE INFUZIONE UROGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 3:3-4, 64-69, 1969. 13 Tader I., D. Antevski, N. Ilievski: UPOREDNI NALAZI RADIOLOŠKOG I RADIOIZOTOPNOG ISPITIVANJA BUBREGA. Ra,diol. Iugosl. 3 :3-4, 136, 1969. CENTRALNI NERVNI SISTEM 1 Belancic I.: FUNKCIJSKA SERIOFLUOROGRAFSKA ANGIOGRAFIJA MOZGA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 11, 1965 (Res ume). 2 Bruscagnin G., T. Cerato: MOGUCNOSTI RADIOAKTIVNOG INDIJA U SCINTIGRAFSKOJ DIJAGNO­STICI VASKULARNIH MALFORMACIJA U MOZGU. Radiol. Iugosl. 4:1, 51-56, 1970. 3 Gvozdanovic V.: SOMERSAULTING VENTRIKULOGRAFIJA U DIJAGNOSTICI TUMORA MOŽDANOG STABLA I SUSEDNIH STRUKTURA. Radiol. Iugosl. 4 :2, 11-22, 1970. 4 Ivacic-Bohacek V., F. Hanjšek, V. Gvozdanovic: KOMPARATIVNI STUDIJ GAMAENCEFALOGRAFIJE, ANGIOGRAFIJE ELEKTROENCEF ALOGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 77-85, 1965. 5 Pendic S., I. Jankovic, M. Perovic, V. Vujnic, M. Nikolic: GAMENCEFALOGRAFIJA U DIJAGNOSTICI TUMORA MOZGA KOMBINO­VANA SA SINEARTERIOGRAFIJOM. Radiol. Iugosl. 1 :2, 86, 1965 (Resume). OFTO-OTO-STOMO-GINEI{OLOGIJA 1 Brzakovic P.: METASTAZE U KOŽI KOD OBOLELIH OD RAKA DOJKE. Radiol. Iugosl. 5 :1, 15-20, 1971. 2 Debevec M., M. Erjavec, Z. Simic: SCINTIGRAFSKO DOLOCANJE LEGE PLACENTE. Radiol. Iugosl. 5 :1, 55-58, 1971. 3 Dolgova K., J. šukarev, I. Novak, I. Tadžer, I. Lekovski: ODREDJIVANJE POLOŽAJA PLACENTE RADIOIZOTOPIMA (Cr-51) I UPO­REDNI REZULTATI SA NEKIM RADIOLOŠKIM METODAMA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 100-106, 1969. 4. Milicevic D., J. Lazic, M. Ostojic, S. Jovanovic, Lj. Jerinic: UPOREDNA MAMOGRAFSKA, FIZIKALNA, OPERATIVNA I HISTOLOŠKA ISPITIVANJA U KLINicKOJ PATOLOGIJI DOJKE. Radiol. Iugosl. 3 :1, 67-73, 1969. 5 Mitrovic K., S. Cvetkovic, c. Djokovic: SNIMANJE PARANAZALNIH ŠUPLJINA PO PODVINECU. Radiol. Iugosl. 1 :2, 107, 1965 (Resume). 6 Podvinec S., M. Magaraševic, D. Maksimovic: RADIOLOŠKI DOPRINOS DIJAGNOSTICI OTOSKLEROZE. Radio l. Iugosl. 1 :2, 36, 1965 (Resume). 7 Stolevic E.: HISTEROSALPINGOGRAM KOD AMENOREA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 40, 1965 (Resume). RADIOTERAPIJA 1 Bašic M.: PRINCIPI RENDGENSKE TERAPIJE KARCINOMA KOZE. Radiol. Iugosl. 1 :1, 88-107, 1964. 2 Bašic M., Z. Maricic, V. Randic, R. Pardon: TELEKOBALTSKA TERAPIJA KARCINOMA BRONHA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 48, 1965 (Res ume). 3 Bekerus M.: KASNE REAKCIJE POSLE BETA-ZRACENJA SA Sr90 PLOCAMA (DERMA­PLATTEN) U TOKU OSAM I VIŠE GODINA. Radiol. Iugosl. 4 :2, 79-80, 1970. 4 Bekerus M., Z. Markaš, R. Božic: PROBLEMI ZRACNE TERAPIJE MALIGNIH TUMORA JEZIKA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 109-112, 1969. 5 Bošnjakovic B., P. Brzakovic, Z. Merkaš, I. Jankovic: EFEKTI LECENJA TELEKOBALT-TERAPIJOM KOD KARCINOMA BRONHA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 48, 1965 (Resume). 6 Bošnjakovic B., I. Jankovic, P. Brzakovic: LJEcENJE KARCINOMA JEDNJAKA TELEKOBALT TERAPIJOM. Radiol. Iugosl. 1 :2, 42, 1965. 7 Bošnjakovic B., M. Bekerus, I. Jankovic, P. Brzakovic: MALIGNA OBOLENJA USNE šUPLJINE ZRACENA TELEKOBALT­TERAPIJOM. Radiol. Iugosl. 1 :2, 42, 1965. 8 Bošnjakovic B., P. Brzakovic, I. Jankovic: REZULTATI LECENJA KARCINOMA PLUCA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 82-85, 1969. 9 Bošnjakovic B., M. Mar kovic, P. Brzakovic, M. Barjaktarovic: REZULTATI OPERISANIH I ZRACENIH I SAMO ZRACENIH BOLESNICA OD KARCINOMA DOJKE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 43-47, 1965. 10 Bošnjakovic B., I. Jankovic, M. Bekerus, P. Brzakovic: SUPERVOLTAZNA TERAPIJA U LECENJU MALIGNIH OBOLENJA KOD DECE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 42, 1965. 11 Bošnjakovic B., P. Brzakovic, V. Mijanovic: TERAPIJA METASTAZA U PLUCIMA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 48, 1965 (Res ume). 12 Brzakovic P., M. Barjaktarovic, V. Vujnic: KOŠTANA OŠTECENJA KAO POSLEDICA RADIOLOŠKE TERAPIJE GINE­KOLOŠKIH MALIGNIH OBOLENJA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 124-128, 1969. 13 Brzakovic P.: TELEKOBALT-TERAPIJA U LECENJU OSTEOGENIH SARKOMA. Radiol. Iugosl. 4 :2, 39-46, 1970. 14 Budihna M., J. Škrk, P. Fras: PRVA ZAPAŽENJA O REŽIMU »SPLIT COURSE« U RADIOTERAPIJI MALIGNOMA. Radiol. Iugosl. 4 :3, 43-46, 1970. 15 Calvazara F., F. Bidoli, R. Flores d' Arcais, C. Macchi: PRELIMINARNA STUDIJA O NEKIM EFEKTIMA ZRACENJA SA LASERJEM NA CELIJU. Radiol. Iugosl. 4 :1, 57-68, 1970. 16 Djordjevic S., I. Jankovic, K. Mitrovic, S. Cvetkovic: PRIMENA SUPERVOLTAŽNE TERAPIJE U LECENJU METASTAZA KARCI­NOMA NA VRATU. Radiol. Iugosl. 1 :2, 56, 1965 (Resume). 17 Erjavec M.: ODREDJIVANJE KLIRENSA HIPURANA J-131 I EDTA In 113 TEHNIKOM »JEDNOKRATNOG INJICIRANJA«. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 217-223, 1971 18 Jankovic I., Z. Merkaš, P. Brzakovic, V. Mijanovic: RADIOTERAPIJA MALIGNIH TUMORA TESTISA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 81-86, 1969. 19 Ja;nkovic I., B. Bošnjakovic: REZULTATI TELEKOBALT TERAPIJE MALIGNIH TUMORA U OTORINO­LARINGOLOGIJI. Radiol. Iugosl. 3 :1, 92, 1969. 20 Jankovic I.: REZULTATI RADIOTERAPIJE TUMORA ZADNJE LOBANJSKE DUPLJE SA ANGIOGRAFSKOM KONTROLOM. Radiol. Iugosl. 2 :1, 113-118, 1967. 21 Jankovic I., B. Stefanovic: TERAPIJA MALIGNIH TUMORA TONZILARNE LOŽE. Radiol. Iugosl. 3 :2, 77-81, 1969. 22 Krajina z., M. Kubovic, R. Subotic: NAŠ STAV U TERAPIJI MALIGNOMA HIPOFARINKSA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 61-64, 1964. 23 Kubovic M.: KVAšcENE GLJIVICE U TERAPIJI UZNAPREDOVALIH STADIJA MALIG­NIH TUMORA. Radiol. Iugosl. 2 :1, 119-124, 1967. 24 Kuhelj J., J. Škrk: REZULTATI LECENJA JEDNOKRATNO KONTAKTNO ZRACENIH KARCI­NOMA KOŽE I USANA. Radiol. Iugosl. 4 :3, 39-42, 1970. 25 Kuttig H.: KRITISCHE BETRACHTUNGEN ZUR TELEKOBALT-THERAPIE DES KOLLUMKARZINOMS. Radiol. Iugosl. 1 :2, 49-55, 1965. 14 275 26 Lovrencic M., Z. Vidakovic, H. Kumar: USPOREDNA ANALIZA U VODI TOPLJIVIH KONTRASTNIH SREDSTAVA ZA LUMBOSAKRALNU RADIKULOGRAFIJU BEZ PRIMJENE SPINALNE. ANESTEZIJE. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 245-251, 1971. 27 Longhino A., P. Pavlovic, A. Škarpa: NAŠA ISKUSTVA U LECENJU MELANOMA KOŽE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 56, 1965 (Resume). 28 Ma,ricic ž., M. Bašic: POLUSJENA U TELEKOBALTKSOJ TERAPIJI. Radiol. Iugosl. 2:1, 91-101, 1967. 29 Martincic N.: NEKA ZAPAŽANJA O MJESTU I ULOZI RADIOLOGA U KLINICKOM TEAMU. Radiol. I ugo.sl. 5 :3-4, 259-263, 1971. 30 Markaš Z.: DEJSTVO MALIH DOZA TORECANA NA SIMPTOME RADIACIONE BOLESTI. Radiol. Iugosl. 2 :1, 109-112, 1970. 31 Merkaš Z., M. Bekerus, V. Vujnic: PRIMENA TELEKOBALT TERAPIJE U LECENJU KARCINOMA GRLICA MATERICE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 56, 1965 (Resume). 32 Merkaš Z., M. Bekerus, M. Parunovic, V. Vujnic: REZULTATI LECENJA RAKA GRLICA MATERICE INTRAKAVITARNIM METODAMA I TELEKOBALTSKOM TERAPIJOM. Radiol. Iugosl. 3 :2, 86-90, 1969. 33 Moga M., Z. Nastic: NAŠA ISKUSTVA U ZRACENJU KOŽNIH OBOLENJA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 56, 1965 (Resume). 34 Pavlovic P., L. Kontus, N. Stipcic: TELEKOBALTNA TERAPIJA KARCINOMA DOJKE. Radiol. Iugosl. 5 :1, 47-54, 1971. 35 Plesnicar S. i sar.: IZKUŠNJE IN OCENA KOMBINIRANEGA KIRURŠKO-RADIACIJSKEGA ZDRAVLJENJA CA COLLI UTERI S POSEBNIM OZIROM NA PRIMERJAVO REZULTATOV, DOSEŽENIH Z UPORABO ŽARKOV VISOKE ENERGIJE. Ra,diol. Iugosl. 2 :1, 102-107, 1967. 36 Plesnicar S.: RADIOTERAPIJA NA XII INTERNACIONALNOM KONGRESU ZA RADIO-­LOGIJU, Tokio, 6.-11. oktobar 1969. Radiol. Iugosl. 4:2, 91-92, 1970. 37 Podvinec S., Z. Merkaš, I. Jankovic, M. Bekerus, D. Lazarevic, R. Matic­ Todorov: TROGODIŠNJA ISKUSTVA U LEcENJU KARCINOMA LARINKSA TELEKO­BALT-TERAPIJOM. Radiol. Iugosl. 1:2, 57, 1965 (Resume). 38 Popovic V., M. Milenkovic :1 NAŠA ISKUSTVA U LECENJU KARCINOMA MAKSILARNOG SINUSA RTG. TERAPIJOM NA RADIOLOŠKOM INSTITUTU U BEOGRADU. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 105-108, 1969. 39 Popovic V., M. Boškovic, J. Lazic: NAŠA ISKUSTVA U RADIOTERAPIJI KARCINOMA GRLICA MATERICE NA OSNOVU OBRADE KLINICKOG MATERIJALA RADIOLOŠKOG INSTI­ TUTA U BEOGRADU. Radiol. Iugosl. 4:3, 53-66, 1970. 40 Ravnihar B., B. Cebin: NAŠA ISKUSTVA KOD LECENJA KARCINOMA BRONHA SA KOMBINIRA­NOM RADIOLOŠKOM I HEMIJSKOM TERAPIJOM. Radio l. Iugosl. 1 :2, 57, 1965 (Resume). 41 Špoljar M., M. Kubovic, M. Kostantinovic, I. Voskresensfoi: NAŠ PRVA ISKUSTVA S CITOSTATICIMA S. P. G. I S. P. I. Radiol. I ugosl. 1 :2, 75, 1965 (Res ume). 42 Špoljar M., M. Kubovic, F. žunter: PRILOG PROBLEMATICI ODNOSA TOKA MALIGNOG MELANOMA I TERAPEVTSKIH ZAHVATA. Radio l. Iugosl. 1 :2, 75, 1965 (Resume). 43 Tevcev D., T. Tadžer, I. Dimitrov: IZOTOPNA LIMFOGRAFIJA U UPOREDJENJU SA LIMFOGRAFIJOM ULJ ANIM KONTRASTIMA. Radiol. Iugosl. 3 :1, 105-112, 1969. 44 Us J.: REGISTRACIJA REAKCIJ NA RENTGENSKA KONTRASTNA SREDSTVA IN DOKUMENTACIJA NJIHOVEGA ZDRAVLJENJA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 275, 1971. Wideri:ie R.: ELEKTRONENTHERAPIE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 65-72, 1965. 46 Zafirov A.: NEKOLIKO SLUCAJEVA GARCIN SINDROMA U NAŠEM RADIOTERA­PEUTSKOM MATERIJALU. Radio l. Iugosl. 1 :2, 75, 1965 (Resume). RADIOIZOTOPI 1 Auersperg M., M. Erjavec, I. Obrez, M. Us-Krašovec: INTRA-ARTERIALNA KEMOTERAPIJA TUMORA GLAVE I VRATA; ISKU­STVA STECENA KOD UVODJENJA I RAZVOJA METODE. Radiol. Iugosl. 4 :3, 27-38, 1970. 2 Huljev D., š. Spaventi, P. Strohal, ž, Maricic: IZRACUNAVANJE KONSTANTI STABILNOSTI HELATA METODOM RADIO­TRASERA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 201-207, 1971. 3 Plesnicar S., M. Auersperg, M. Krašovec, M. Erjavec: TOLERANCA NORMALNOG TKIVA KOD INTRAARTERIALNE REGIONAL­NE KEMOTERAPIJE U KOMBINACIJI SA IRADIACIJOM. Radiol. Iugosl. 4:2, 23-28, 1970. .14* 277 RADIOBIOLOGIJA 1 Brozovic B., S. Pendic, N: Nestorovic: APSORPCIJA GVOZDJA KOD PACOVA ISPITIVANA POMOCU RADIO­AKTIVNOG GVOZDJA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 88-93, 1965. 2 Plamenac P., A. Nikulin, B. Pikula, J. Djordjevic: CITOLOŠKE IN HISTOLOŠKE PROMJENE RESPIRATORNOG EPITELA KU­NICA U RANOJ FAZI NAKON OZRACENJA SA Co60GAMA ZRACIMA. Radiol. Iugosl. 4:3, 47-62, 1970. 3 Schauer P., S. Klemenc-Šebek, S. Jurecic: DISTRIBUCIJA SEKRECIJE PEPSINA KOD TOTALNO OZRAcENIH PACOVA SA 700 r. Radiol. Iugosl. 4 :4, 61, 1970. 4 Schauer P., S. Klemenc-Šebek, S. Jurecic: ZELODCNA SEKRECIJA PRI OBSEVANI BELI PODGANI (700 r). Radiol. Iugosl. 4 :3, 63, 1970. RADIOBIOLOGIJA U VETERINI 1 Stanojevic Lj.: ANALIZA NAŠIH SLUCAJEVA EHINOKOKOZE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 40, 1965 (Resume). ZAŠTITA I OŠTECENJA OD RADIACIJE 1 Habic M.: MODIFICIRANA METODA TACNOG IZRADJIVANJA OLOVNIH ZAŠTITNIH MODELA. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 273-275, 1971. 2 Ilic R., I. Jankovic: RADIOLOŠKE PROMJENE U TOKU I POSLE TELEKOBALT TERAPIJE KARCINOMA JEDNJAKA. Radiol. Iugosl. 3 :3-4, 129-136, 1969. 3 Keler A., M. Pavicevic, T. Ivlrnvic: PROSECNA DODATNA GONADNA DOZA OD RENDGEN-DIAGNOSTICKIH OZRACENJA U NISKOM SREZU. Radiol. Iugosl. 1 :2, 108, 1965 (Res ume). 4 Kili barda M., S. Dodic, S. Perišic: HRONICNI PROFESIONALNI RADIJACIONI EPIDERMODERMITI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 109-113, 1965. 5 OSMOTSKA LEUKOCITA KOD LJUDI PROFESIONALNO IZLOZENIH JONIZUJUCEM ZRACENJU. Radiol. Iugosl. 1 :2, 87, 1965 (Resuue). 6 Matijašic A.: AKCIDENT KONTAMINACIJE RADIUM NA ONKOLOŠKOM INSTITUTU U LJUBLJANI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 108, 1965 (Resume). 7 Matijašic S.: NEKI PROBLEMI RADIOLOŠKE ZAŠTITE KOJI SE JAVLJAJU PRILIKOM SA ZATVORENIM I OTVORENIM IZVORIMA RADIOAKTIVNOSTI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 108, 1965 (Resume). Petrovcic F.: »GRADUAL« FOLIJE I NJIHOVA PRIMJENA U PRAKSI. Radiol. Iugosl. 2 :1, 125-130, 1967. Petrovcic F.: ZA ZAŠTITU TESTISA PROFESIONALNOG OSOBLJA KOJE RADI S IZVORIMA IONIZANTNOG ZRACENJA. Radiol. Iugosl. 2 :1, 131-132, 1967. ISTORIJA RADIOLOGIJE Borovecki I.: NEKI PROBLEMI SA PODRUCJA RADIOLOŠKE INFORMACIJE, DOKUMEN­TACIJE I TERMINOLOGIJE. Radiol. Iugosl. 3 :1, 127, 1969. 2 Dimitrijevic D.: IZ PROŠLOSTI NAŠE RADIOLOGIJE -OSVRT NA DOSADAŠNJE KONGRESE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 117-121, 1965. 3 Stropnik J.: XII. INTERNACIONALNI KONGRES ZA RADIOLOGIJU, TOKIO, 6.-11. OKTOBAR 1969. Radiol. Iugosl. 4 :2, 87-90, 1970. 4 Vizjak U.: II. STROKOVNI SESTANEK RADIOLOGOV SLOVENIJE IN SOSEDNJIH ITALIJANSKIH IN AVSTRIJSKIH POKRAJIN. Radiol. Iugosl. 4:1, 11-12, 1970. 5 XII. MEDJUNARODNI KONGRES ZA RADIOLOGIJU, TOKIO, OKTOBAR 1969. Radiol. Iugosl. 4 :2, 9-10, 1970. RAZNO 1 Altaras J.: NOVA TEHNIKA PREGLEDA SIGME METODOM DVOSTRUKOG KONTRASTA. Radiol. Iugosl. 3 :2, 65-69, 1969. 2 Bianchi E., L, Baracini: ZNACAJ EPSILON-AMINO-KAPRONSKE KISELINE (EACA) KOD PRETRAGA SA JODNIM KONTRASTIMA. Radiol. Iugosl. 4:1, 81, 1970. 3 Bogojevic s., P. Brzakovic: MOLLUSCUM PSEUDOCARCINOMATOSUM. Radiol. Iugosl. 1 :2, 42, 1965. 4 Dedic M.: ELEKTRONSKI POJACIVAC, TELEVIZIJA I KINEMATOGRAFIJA U DIJAGNOSTICI. Radiol. Iugosl. 1 :2, 101, 1965 (Resume). 5 JaJrnbovic V.: RAZVOJ PROIZVODNJE »FOTOKEMIKA« RENDGEN FILMOVA. Radiol. Iugosl. 4 :3, 93, 1970. 6 Lovrencic M., T. Goranic, N. Milic, H, Kumar: NAŠA TEHNIKA RETROGRADNE FLEBOGRAFIJE I NJENI REZULTATI ISPITIVANJA 120 BOLESNIKA. Radiol Iugosl. 5 :2, 127-138, 1971. 7 MihailoViic M., M. Dekleva, G. Klanjšel(, M. Mihailovic: PROCENA GONADNE DOZE STANOVNIŠTVA SR SLOVENIJE KOD DIJAG­NOSTICKE UPOTREBE RENTGENSKIH ZRAKA. Radiol. Iugosl. 1 :1, 84-87, 1964. 8 Mihajlovic N., I. Belancic, M. Parac: SAVREMENI STAV PREMA REAKCIJAMA NA KONTRASTNA SREDSTVA U RADIOLOGIJI. Radiol. Iugosl. 3 :2, 70-76, 1969. 9 Nastic Z., Lj. Medakovic, M. Dedic: MULTIPLI KARCINOMI KOZE. Radiol. Iugosl. 3 :1, 86-92, 1969. 10 Obrez I.: JODIPAMID 50 % -NOVO KONTRASTNO SREDSTVO ZA INTRAVENOZNU HOLANGIO-HOLEDO-CISTOGRAFIJU. Radiol. Iugosl. 1 :1, 165-170, 1964. 11 Panic I., D. Cvejic: RENDGEN-KINEMATOGRAFSKA ZAPAZANJA AUTOMATIZAMA PRILI­KOM FONACIJE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 36, 1965 (Res ume). 12 Petro vic M.: MIOGRAFIJA. PREDHODNO SAOPCENJE. Radiol. Iugosl. 4:4, 9-16, 1970. 13 piazza G., A. Chiesa: IZJEDNACENJE VELIKIH RADIOGRAFSKIH KONTRASTA SA FILTRIMA IZ PLASTICNIH MATERIJALA. Radiol. Iugosl. 4:1, 69-80, 1970. 14 Sajko D.: UPOTREBA AUTOMATSKOG INJEKTORA PO LINDGRENU ZA DA VANJE KONTRASTA KOD ARTERIOGRAFIJA. Radiol. Iugosl. 1 :2, 101, 1965 (Resume). 280 15 Sekso M., š. Spaventi, K. Banov,ac: LOGARITAMSKA OBRADA VRIJEDNOSTI J-131 NAKON SUPRESIJE ŠTITNJACE KOD EUTIREOTICNIH BOLESNIKA. Radiol. I ugosl. 4 :3, 71, 1970. 16 Spaventi š., B. Metzger: OSNOVE GAMA-SCINTIGRAFSKE TEHNIKE. Radiol. Iugosl. 1:1, 127-147, 1964. 17 Sreckov R.: PREDNOST SIMULTANE TOMOGRAFIJE. Radiol. Iugosl. 1 :2, 40, 1965 (Resume). 18 Šnajder J., M. Erjavec: KVANTITATIVNA OBRADA SCINTIGRAFSKIH PODATAKA NA DIGITAL­NOM RACUNARU. Radiol. Iugosl. 5 :3-4, 207-213, 1971. INDEKS AVTORJEV A ABRAMS H. L. 4:2, 81-82, 1970 ALEKSIC B. 1 :2, 94-100, 1965 ALTARAS J. 3:2, 65-69, 1969 ANTEVSKI D. 1:2, 41, 1965; 1:2, 12, 1965; 5:1, 9-14, 1971; 5:2, 151-160, 1971 APOSTOLSKI A. 5 :2, 103-112, 1971 ASTRAHANCEV F. 3 :3-4, 17-21, 1969 AUERSPERG M. 4:2, 23-28, 1970; 4:3, 27-38, 1970 B BABIC R. 5 :2, 161, 1971 BABIC S. 1 :2, 11, 1965 (r.) BANOVA C K. 4 :3, 71, 1970 BARACINI L. 4:1, 81, 1970 BARIC M. 3 :3-4, 95-99, 1969 BARJAKTAROVIC M. 1 :2, 43-47, 1965; 3 :3-4, 124-128, 1969 BAŠIC M. 1 :1, 88-107, 1964; 1 :2, 48, 1965; 2 :1, 91-101, 1967 BEKERUS M. 1:1, 21-29, 1964; 1:2, 42, 1965; 1 :2, 56, 1965; 1 :2, 57, 1965 (r.); 3 :2, 86-90, 1969; 3 :3-4, 109­-112, 1969; 3:3-4, 113-116, 1969; 4:2, 79-80, 1970 BELANCIC I. 1 :2, 11, 1965 (resume); 3 :2, 70-76 ,1969; 3 :3-4, 51-58, 1969 BERNARDI R. 4:1, 13-22, 1970 BEROVIC Z. 1 :2, 11, 1965 (r.) BIANCHI E. 4 :1, 81, 1970 BIDOLI F. 4:1, 41-40, 1970; 4:1, 41­-50, 1970; 4:1, 57-68, 1970 BOG ANO VIC A. 1 :2, 94-100, 1965 BOGOJEVIC S. 1 :2, 42, 1965 BOROVECKI J. 3:1, 127, 1969; 3:3-4, 76-80, 1969 BOSCHI S. 1 :2, 12, 1965 (resume) BOŠKOVIC B. 3 :1, 52-57, 1969 BOšKOVIc M. 4:2, 53-66, 1970 BOŠNJAKOVIc B. 1:1, 65-72, 1964; 1 :2, 42, 1965; 1 :2, 43-4 7, 1965; 1 :2, 48, 1965 (r.); 3 :1, 26-30, 1969; 3 :2, 82-85, 1969 BOšNJAKOVIc N. 3 :1, 92, 1969 BOŠNJAKOVIc V. 1 :2, 12, 1965 (r.) BOŽIC R. 3 :3-4, 109-112, 1969 BRANGJOLICA V. 3:1, 73, 1969 BROZOVIC B. 1 :2, 88-93, 1965 BRNCIC M. 5 :1, 27-34, 1971; 5 :2, 103-112, 1971 BRUSCAGNIN G. 4:1, 51-56. 1970 BRZAKOVIC P. 1 :2, 42, 1965; 1 :2, 43-47, 1965; 1 :2, 48, 1965 (r.); 3 :1, 52-57, 1969; 3:1, 81-86, 1969; 3:2, 82-85, 1969; 3:3-4, 124-128, 1969; 4 :2, 39-46, 1970; 5 :1, 15-20, 1971 BUDIHNA M. 4:3, 43-46, 1970 BURŠTAJN E. M. 3:3-4, 29-34, 1969 C CAR Z. 5 :1, 35-46, 1971 CALZAVARA F. 4:1, 57-68, 1970 CERATO T. 4:1, 23-30, 1970; 4:1, 51-56, 1970 CHIESA A. 4:1, 69-80, 1970 CVEJIC D. 1 :2, 36, 1965 (resume) CVETKOVIC S. 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 107, 1965 CVITANOVIC B. 3:3-4, 51-58, 1969 CVRTILA D. 5:3-4, 213-217, 1971 c CEBIN B. 1 :2, 57, 1965 (r.) CICIN-ŠAIN š 1:1, 73-83, 1964 4 :4, 17-24, 1970 CIZMIC M. 1 :2, 39, 1965 (r.) CIŽEK I. 5 :3-4, 239-245, 1971 cUcEK Lj. 3:1, 73, 1969 c CURCIC M. 1 :2, 13-19, 1965; 3 :3-4, 9-16, 1969; 3 :3-4, 35-41, 1969 cUSTOVIC F. 4:3, 15-26, 1970 D DAVCEV P. 1 :2, 12, 1965 DEBEVEC M. 3:1, 99-105, 1969; 5:1, 55-58, 1971 DEDIC M. 1 :2, 20, 1965 (resume); 1 :2, 101, 1965 (resume); 2:1. 5-14, 1967; 3 :1, 86-92, 1969 DEKLEVA M. 1 :1, 84-87, 1964 DELL'ANTONIJA F. 4:1, 13-22, 1970 DI MAGGIO C. 4:1, 41-50, 1970 DIMCEV J. 3 :1, 75-81, 1969 DIMCEVSKI D. 4:2, 67-74, 1970 DIMITRIJEVIC D. 1 :2, 117-121, 1965 DIMITROV J. 3:1, 105-112, 1969; 3 :2, 27-32, 1969 DJURIC Z. 3 :3-4, 100, 1969 DODIC S. 1 :2, 109-113, 1965 DOLGOVA K. 3 :2, 91-99, 1969; 3 :2, 100-106, 1969 DOLGOVA-KORUBIN V. 3:2, 91­-99, 1969 BO KOVIC C. 1 :2, 107, 1965 (resume) E>ORE>EVIC J. 4:3, 47-62, 1970 E>ORE>EVIC M. 1 :2, 21, 1965 (resume) E>ORE>EVIC S. 1 :2, 56, 1965 (r.) E ERCEGOVAC N. 1:1, 148-164, 1964 ERJAVEC M. 1 :2, 76, 1965 (r.); 3 :1, 99-105. 1969; 4:2, 23-28, 1970; 4:3, 27-38, 1970; 5:1, 55-58, 1971; 5:3-4, 207-213, 1971; 5 :3-4, 217-223, 1971 F FEDEL V. 3 :3-4, 64-69, 1969; 3 :3-4, 70-75, 1969 FELTRIN G. P. 4:1, 41-50, 1970 FILJAK K. 5 :3-4, 213-217, 1971 FLORES d' ARCAIS R. 4:1, 57-68, 1970 FRAS P. 4:3, 43-46, 1970 FRASSON F. 4 :1, 13-22, 1970 G GABRUC M. 5:2, 147-150, 1971 GACINA M. 3:2, 61-64, 1969 GORANIC T. 5 :2, 127-138, 1971 GRECO G. 4:1, 23-30, 1970 GRIVCEVA-JANOŠEVIC N. 3:2, 55­60, 1969; 3 :3-4, 42-50, 1969 GROZDANOV G. 3 :3-4, 42-50, 1969 GRUNEVKSI M. 1 :2, 12, 1965; 3 :1, 43-52, 1969; 3 :2, 91-99, 1969; 3 :3-4, 42-50, 1969 GUREVIC L. 3 :3-4, 17-21, 1969 GVOZDANOVIC V. 1:2, 77-84, 1965; 3 :1, 73, 1969; 4 :2, 11-22, 1970; 4 :3, 15-26, 1970; 4:4, 49-60, 1970 H HABIC M. 5 :3-4, 273-275, 1971 HAJNŠEK F. 1 :2, 77-85, 1965 HARTL-PRPIC V. 2:1, 133, 1967 HERNJA S. 1:1, 37-60, 1964; 2:1, 31-43, 1967; 3:2, 11-19, 1969 HULJEV D. 5 :3-4, 201-207, 1971; 5 :3-4, 213-217, 1971 I ILIC J. 3 :2, 107, 1969 ILIC R. 3:3-4, 129-136, 1969 ILIEVSKI N. 3-3 :4, 136, 1969 IVAcic-BOHAcEK V. 1:2, 77-85, 1965 IVKOVIC T. 1 :2, 108, 1965 (r.) J JAKŠIC Ž. 5:3-4, 239-245, 1971 JAKOBOVIC V. 4:2, 93, 1970 JAGODIC T. 3 :2, 11-19, 1969 JANKOVIC I. 1 :1, 21-29, 1964; 1 :2, 31-35, 1965; 1 :2, 42, 1965; 1 :2, 48, 1965; 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 57, 1965 (r.); 1 :2, 86, 1965 (r.); 2 :1, 113-118, 1967 (r.); 3 :1, 52-57, 1969; 3 :1, 81­-86, 1969; 3:1, 92, 1969; 3:2, 77-81, 1969; 3 :2, 82-85, 1969 JAŠOVIC M. 1:1, 171-182, 1964; 1:2, 13-19, 1965; 2:1, 52-60, 1969; 3:2, 20-26, 1969; 3:3-4, 9-16, 1969; 3 :3-4, 35-41, 1969; 5 :1, 27-34, 1971; 5 :2, 103-112, 1971 JAZIC J. 3 :3-4, 59-63, 1969 JEREMIC M. 1 :2, 87, 1965 (r.) JERINIC Lj. 3 :1, 67-73, 1969 JEVRIC S. 1 :2, 22, 1965 (resume) JOVANOVIC S. 3:1, 67-73, 1969 JURECIC S. 3 :1, 112-121, 1969; 3 :1, 121-127, 1969; 4:3, 63-70, 1970; 4:4, 61, 1970 K KACIC P. 3 :2, 38-45, 1969; 3 :2, 107, 1969; 4:2, 29-38, 1970; 4:2, 75-78, 1970 KAMPIC V. 1 :1, 37-60, 1964 KAMENICA S. 5:3-4, 231-239, 1971 KATIC V. 3:1, 30-37, 169 KATUNARIC D. 2:1, 44-51, 1967; 4:2, 29-38, 1970; 4:2, 38-86, 1970 KELER A. 1 :2, 36, 1965 (r.); 1 :2, 102-106, 1965; 1:2, 108, 1965 (r.) KICEVAC-MILJKOVIC A. 1:2, 11, 1965 (r.); 1 :2, 21, 1965 (r.); 2 :1, 61­66, 1967; 3:3-4, 81-88, 1969; 3:3-4, 89-94, 1969; 5 :3-4, 223-231, 1971 KILIBARDA M. 1 :2, 87, 1965 (r.); 1 :2, 109-113, 1965 KLANJŠCEK G. 1:1, 84-87, 1964; 3:1, 99-105, 1969 KLEMENC-ŠEBEK S. 3 :1, 112, 121, 1969; 4 :3, 63-70, 1970; 4 :4, 61, 1970 KNEGO ž. 3 :2, 107, 1969 KONJOVIC M. 1 :1, 103, 1964 KONSTANTINOVIC M. 1 :2, 75, 1965 (r.) KONTUS L. 1:2, 121, 1965; 5:1, 47­-54, 1971 KOSTIC N. 5 :1, 9-14, 1971 KOŠAK M. 3 :2, 11-19, 1969 KOTEVSKI Lj. 3:2, 91-99, 1969 KOVACEVIC M. 3 :2, 49-54, 1969 KO ZULIC I. 3 :2, 49-54, 1969 KRAJINA Z. 1 :1, 61-64, 1964 KRAŠOVEC M. 4 :2, 23-28, 1970 KRIVENKO E. V. 3 :3-4, 29-34, 1969 KUBOVIC M. 1:1, 61-64, 1964; 1:2, 75. 1965 (r.); 2 :1, 119-124, 1967 KUHELJ J. 4:3, 39-42, 1970 KUMAR H. 5 :2, 127-138, 1971; 5 :2, 139-146„ 1971; 5 :3-4, 245-251, 1971 KUTTIG H. 1 :2, 49-55, 1965 KUZNJECOV I. D. 3:3-4, 29-34, 1969 L LATKOVIC I. 3:1, 73, 1969 LAZAREVIC D. 1 :2, 57, 1965 (r.) LAZAREVSKI D. 3 :1, 75-81, 1969 LAZIC J. 3:1, 26-30, 1969; 3:1, 67­ -73, 1969; 4 :2, 53-66, 1970 LEDIC S. 1:1, 148-164, 1964; 3:2, 20-26, 1969; 4:4, 41-48, 1970; 5: 3-4, 231-239, 1971 LEKOVSKI I. 3 :2, 100-106, 1969 LESIC S. 3 :3-4, 95-99, 1969; 3 :3-4, 100, 1969 LONGHINO A. 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 121, 1965 LOVRENCIC M. 5 :2, 127-138, 1971; 5 :2, 139-146, 1971; 5 :3-4, 245-251, 1971 M MACCHI C. 4:1, 41-50, 1970; 4:1, 57-68, 1970 MACKOVŠEK-PERŠIN M. 1 :2, 58­-64, 1965 MAGARAšEVIc M. 1 :2, 21, 1965 (resume); 1 :2, 36, 1965 (resume) MAKSIMOVIC B. 3:3-4, 81-88, 1969 MAKSIMOVIC D. 1 :2, 36, 1965 (re­ sume) MANAFOV S. S. 3:3-4, 29-34, 1969 MARGIRATONI M. 3:2, 38-45, 1969; 3 :2, 107, 1969 MARICIC Z. 1 :2, 48, 1965 (r.); 2 :1, 91-101, 1967; 5:3-4, 201-207, 1971 MARIGO A. 4:1, 31-40, 1970 MARINŠEK-BROZ V. 1 :1, 73-83, 1964 MARINŠEK CICIN-ŠAIN V. 4:4, 17­-24, 1970 MARKOVIC B. 1 :2, 87, 1965 (r.}; 4 :4, 41-48, 1970; 5:3-4, 231-239, 1971 MARKOVIC D. 1 :2, 22, 1965 (resu­ me) MARKOVIC M. 1 :2, 43-47, 1965 MARTINCIC N. 3:1, 30-37, 1969; 5 :3-4, 259-263, 1971 MATIC-TODOROV R. 1 :2, 57, 1965 (r.) MATIJ AŠIC I. 3 :1, 57-67, 1969 MATIJ AŠIC S. 1 :2, 108, 1965 (r.) MEDAKOVIC Lj. 3 :1, 86-92, 1969 MEBEDOVIC M. 1 :2, 87, 1965 (r.) MERKAŠ Z. 1:1, 21-29, 1964; 1:2, 48, 1965 (r.); 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 57, 1965 (r.); 2 :1, 109-112, 1967; 3 :1, 81-86, 1969; 3:2, 86-90, 1969; 3: 3-4, 109-112, 1969 MATZGER B. 1 :1, 127-147, 1964 MIHAILOVIC M. 1 :1, 84-87, 1964 MIHAJLOVIC N. 3:2, 70-76, 1969; 5:1, 59-66, 1971; 5:1, 67-74, 1971 MIHALJEVIC B. 1 :2, 21, 1965 (resu­ me) MIHOKOVIC M. 3 :3-4, 51-58, 1969 MIJANOVIC V. 3:1, 81-86, 1969; 3: 3-4, 113-116, 1969 MILATINOVIC V. 1:2, 22, 1965 (re­sume) MILENKOVIC M. 3:3-4, 105-108, 1969; 3 :3-4, 113-116, 1969 MILIC N. 5:2, 127-138, 1971 MILICEVIC D. 3:1, 67-73, 1969; 3: 3-4, 59-63, 1969 MILJANOVIC V. 1:2, 48, 1965 (r.) MILOJKOVIC M. 2:1, 82-90, 1967; 5 :1, 21-26, 1971 MILUTINOVIC P. 1 :1, 30-36, 1964 MLADENOVIC V. 5 :3-4, 223-231, 1971 MITROVIC K. 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 107, 1965 (resume) MOGA M. 1 :2, 56, 1965 (r.) N NAGULIC I. 2 :1, 15-30, 1967 NASTIC Z. 1:2, 56, 1965; 3:1, 86-92, 1969 NEGO V ANO VIC D, 1 :2, 23, 1965 (re­ sume) NEMETH B. 5 :2, 113-126, 1971 NESTOROVIC N. 1 :2, 88-93, 1965 NIKOLIC M. 1 :2, 86, 1965 (resume); 5 :3-4, 223-231, 1971 NIKULIN A. 4:3, 47-62, 1970 NOVAK J. 1:2, 24-30, 1965; 3:1, 15­ 26, 1969; 3 :2, 27-32, 1969; 3 :2, 55­60, 1969; 3:2, 100-106, 1969; 4:2, 67-74, 1970; 5:2, 151-160, 1971 NUTRIZI N. 3 :1, 73, 1969 NUTRIZIO V. 1 :2, 23, 1965 (resume) o OBREZ I. 1 :1, 165-170, 1964: 1 :2, 23, 1965 (resume); 3:2, 11-19, 1969; 4:2, 81-82, 1970; 4:3, 27-38, 1970; 5:3-4, 251-259, 1971; 5:3-4, 263­273, 1971 OJDANIC Z. 4:4, 25-40, 1970 ORLIC H. 3 :1, 37-43, 1969 OSTOJIC M. 3:1, 67-73, 1969; 3:3-4, 59-63, 1969 284 p PANIC I. 1 :2, 36, 1965 (resume) P ANOV D. 1 :2, 87, 1965 (r.) PAPO I. 5:1, 27-34, 1971; 5:2, 103­-112, 1971 PARAC B. 3:2, 61-64, 1969 PARAc M. 3 :2, 70-76, 1969 PARDON R. 1 :2, 48, 1965 (resume) P ARUNOVIC M. 3 :2, 86-90, 1969 PA VICEVIC M. 1 :2, 108, 1965 (r.) PAVLOVIC P. 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 121, 1965; 5:1, 47-54, 1971 PENDIC S. 1 :2, 86, 1965 (resume); 1 :2, 88-93, 1965; 1 :2, 94-100, 1965 PERIŠIC M. 3 :2, 33-37, 1969 PERIŠIC S. 1 :2, 109-113, 1965 PEROVIC M. 1 :2, 31-35, 1965; 1 :2, 86, 1965 (resume) PETROV S. 1 :2, 36, 1965 (r.) PETROVCIC F. 2:1, 125-130, 1967; 2 :1, 131-132, 1967 PETROVIC M. 3:1, 57-67, 1969; 4:4, 9-16, 1970; 5:2, 113-126, 1971 PIAZZA G. 4:1, 31-40, 1970; 4:1, 69­80, 1970 PIKULA B. 4:3, 47-62, 1970 PISTOLESI G. F. 4:1, 13-22, 1970 PIŠCEVIC S. 1 :1, 171-182, 1964 PLAMENAC P. 4:3, 47-62, 1970 PLESNICAR S. 2:1, 102-107, 1967; 4:2, 23-28, 1970; 4:2, 91-92, 1970; POD VINEC S. 1 :2, 36, 1965, (resume); 1 :2, 57, 1965 (r.) POPOV N. 5:2, 139-146, 1971 POPOVIC D. 1 :2, 23, 1965 (resume) POPOVIC Dj. 5 :1, 27-34, 1971; 5 :2, 103-112, 1971 POPOVIC L. 1 :1, 9-20, 1964 POPOVIC S. 5 :1, 21-26, 1971 POPOVIC V. 3:3-4, 105-108, 1969; 4:2, 53-66, 1970 R RAKIC D. 5 :1, 21-26, 1971 RALETIC K. 3 :2, 33-37, 1969 RANDIC V. 1 :2, 48, 1965 (resume) RAVNIKAR B. 1 :2, 57, 1965 (r.); 1 :2, 58-64, 1965 REMENARIC M. 3:3-4, 51-58, 1969 REREVSKI M. 1 :2, 36, 1965 (r.) RIBAKOVA N. 3 :3-4, 22-27, 1969 ROMANI S. 4:1, 41-50, 1970 ROZENŠTRAUH L. 3 :3-4, 17-21, 1969; 3 :3-4, 20-34, 1969 RUZicic R. 1 :2, 23, 1965 (resume) RUZicKA I. 2:1, 67-81, 1967; 3:3-4, 64-69, 1969; 3 :3-4, 70-75, 1969 s SABOLIC A. 4 :4, 49-60, 1970 SAJKO D. 1 :2, 101, 1965 (resume) SA VIC D. 1 :2, 21, 1965 (resume) SCHAUER P. 3:1, 112-121, 1969; 3:1, 121-127, 1969; 4:3, 63-70, 1970; 4 :4, 61, 1970 SEKSO P. 4:3, 71, 1970 SEKULIC M. 1 :2, 94-100, 1965 SIMIC Z. 5:1, 55-58, 1971 SINGER Z. 5:3-4, 239-245, 1971 SMOKVINA M. 1 :1, 108-113, 1964 SP ALAJKOVIC M. 1 :2, 39, 1965 (re­sume) SPASIC D. 1 :2, 102-106, 1965 SPAVENTI Š. 1:1, 127-147, 1964, 3:2, 107, 1969; 4 :3, 71, 1970; 5 :3-4, 201­207, 1971; 5 :3-4, 213-217, 1971 SRECKOV R. 1 :2, 40, 1965 (resume) STOJANOVIC D. 1 :2, 40, 1965 (resu­me) STAVRIC El. 3 :1, 43-52, 1969 STEFANOVIC B. 3:1, 75-81, 1969; 3 :2, 77-81, 1969 STEFANOVSKI A. 3:1, 75-81, 1969 STIPCIC l'l". 5 :1, 47-54, 1971 STOJANOVA O. 3:3-4, 42-50, 1969 STOJANOVIC D. 1 : 2, 40, 1965 (resu­me) STOJANOVIC L. 5:1, 21-26, 1971 STOLEVIC E. 1 :2, 40, 1965 (resume) STROPNIK J. 3:2, 11-19, 1969; 4:2, 87-90, 1970; 5:3-4, 213-217, 1971; 5:3-4, 251-259, 1971; 5:3-4, 263­273, 1971 STROHAL P. 5:3-4, 201-207, 1971 SUBOTIC R. 1 :1, 61-64, 1964 SUVOROV A T. A. 3 :3-4, 29-34, 1969 š ŠANJEK V. 3:3-4, 100, 1969 šIMUNIC S. 4 :3, 15-26, 1970 ŠKARA S. 3:1, 52-57, 1969 ŠKARICA R, 1 :2, 39, 1965 (r.) ŠKARPA A. 1:2, 56, 1965 šKRABALO Z. 5 :3-4, 239-245, 1971 ŠKRK J. 4:3, 39-42, 1970; 4:3, 43­-46, 1970 ŠNAJDER 5 :3-4, 207-213, 1971 ŠPOLJAR M. 1:2, 75, 1965 (r.) šUKAREV Lj. 3:2, 100-106, 1969 šUšTic V. 1 :2, 121, 1965 T TABOR L. 1 :2, 41, 1965 (r.); 3 :2, 46­-48, 1969; 4:2, 47-52, 1970 TADZER I. 3:1, 105-112, 1969; 3:2, 91-99, 1969; 3:2, 100-106, 1969 TERZIC D. 1 :1, 9-20, 1964 TEVCEV D. 1:1, 114-126, 1964; 1:2, 24-30, 1965; 1 :2, 41„ 1965; 3 :1, 15­-26, 1969; 3 :1, 43-52, 1969; 3 :1, 105-112, 1969, 3:2, 27-32, 1969; 3:2, 91-99, 1969; 4:2, 67-74, 1970 TOMIN V. 1:2, 94-100, 1965 TOSIC M. 1 :2, 94-100, 1965 TURCIC K. 3 :2, 49-54, 1969 u US-KRAŠOVEC M. 4:3, 27-38, 1970 US J. 5 :3-4, 275, 1971 v VELJKOVIC D. 1 :2, 94-100, 1965 VELKOV K. 3:1, 75-81, 1969 VIDAKOVIC Z. 5 :2, 139-146, 1971; 5 :3-4, 245-251, 1971 VIZJAK U. 4:1, 11-12, 1970 VOSKRESENSKI I. 1 :2, 75, 1965 (r.) VUJNIC V. 1 :2, 56, 1965 (r.); 1 :2, 86, 1965 (resume); 3 :2, 86-90, 1969 w WIDEROE R. 1 :2, 65-72, 1965 z ZAFIROV A. 1 :2, 75, 1965 (r.); 3 :3-4, 117, 1969 ZERGOLLERN J. 3:3-4, 51-58, 1969 ZERGOLLERN S. 5 :1, 59-66, 1971; 5:1, 67-74, 1971; 3:3-4, 51-58, 1969 ZORAT G. 4:1, 23-30, 1970 ž ŽUMER M. 5:2, 147-150, 1971 ŽUNTER F. 1 :2, 75, 1965 (r.) ŽUŽEK B. 3:1, 37-43, 1969