glasilo Skupine Droga
S
M
maj 2004
v'/
«5/
\
Ankaranska cesta 10, Koper
slo >	Nagradna igra traja od 15. januarja 2004 do vključno 31. maja 2004. V nagradni igri lahko
sodelujejo vsi zaposleni v Skupini Droga. Vsak mesec bo zaposlenim postavljeno nagradno vprašanje - skupaj torej pet vprašanj, ki bodo zapisana na posebej pripravljenih kuponih. Vsak zaposleni lahko sodeluje le z enim kuponom za eno nagradno vprašanje Več informacij dobite v svojem tajništvu, eng >	The prize game vvill last from 15 January 2004 through 31 May 2004. Ali employees of the
Droga Group are entitled to participate in the prize game. Each month employees vvill be set a prize question ■ altogether five questions vvritten on specially prepared coupons. The com-pleted coupons will be submitted to the secretary's Office. Each employee submits only one coupon for one prize question. For further Information ask at your secretary s Office.
mk > HarpaaHaia nrpa Tpae on 15 jaHyapM 2004 ronuHa, BKJiyHMTe;iHO co nocnenmiOT neH 31 Maj 2004 roflMHa. Bo HarpaflHaTa nrpa M0>Ke na yHecTByBaaT cme BpabOTemi bo rpynaia Apora. CeKOj Meceu ha Bpa6oTeHnre ke km 6nne nocTaBeHO HarpanHo npaiime - BKynHO neT npamatta, uito ke 6nnaT HanuuiaHM Ha nocečHO nonroTBeHK KynoHM. McnonHeme KynoHM rpe6a na ce npenanaT bo ceKpeiapnjaTor. CeKoj BpačoTeH Mo>Ke aa yHecTByBa caMO co e«eH KynoH 3a eflHO HarpaaHO npaiuatte Cure uH0opMauMti ke rM Bo6nere bo BauiHOT ceKpeTapMjar.
hr > Nagradna igra traje od 10. siječnja 2004. do uključno 31. svibnja 2004. U nagradnoj igri mogu sudjelovati svi zaposlenici u Skupini Droga. Svaki če mjesec zaposlenicima biti postavljeno nagradno pitanje - ukupno dakle pet pitanja, koja če biti zapisana na posebice pripreml-jenim kuponima. Ispunjene kupone treba predati u tajništvu. Svaki zaposlenik može sudjelovati samo s jednim kuponom za pojedino nagradno pitanje. Sve čete informacije dobiti u svojem tajništvu.
šeg	>	Nagradna igra traje od 10. januara 2004. do uključno 31. maja 2004. U nagradnoj igri mogu
učestvovati svi zaposleni u Grupi Droga. Svaki mesec če zaposlenim biti postavljeno nagradno pitanje - ukupno dakle pet pitanja, koja če biti zapisana na specijalno pripremljenim kuponima. Ispunjene kupone treba predati u tajništvu. Svaki zaposleni može učestvovati samo sa jednim kuponom za pojedino nagradno pitanje. Sve informacije čete dobiti u
svom tajništvu.	.....................................
bih	>	Nagradna igra traje od 10. januara 2004. do uključno 31. maja 2004. U nagradnoj igri mogu
učestvovati svi zaposleni u Grupi Droga. Svaki mjesec če zaposlenim biti postavljeno nagradno pitanje - ukupno dakle pet pitanja, koja če biti zapisana na specijalno pripremljenim kuponima. Ispunjene kupone treba predati u tajništvu. Svaki zaposleni može učestvovati samo sa jednim kuponom za pojedino nagradno pitanje Sve informacije čete dobiti u
svom tajništvu.	...............................................................
alb >	Loja shperblyese zgjate nga 10. janari 2004 deri perfundimisht me 31. maj 2004. Ne lojen
shperblyese mund te marrin pjese te gjithe te punesuarit ne Grupin Droga. Per gdo muaj te punesuareve do t'ju parashtrohet pyetja shperblyese - pra gjithsejt pese pyetje, te cilat do te shtypen ne kupona te pergatitur vegante. Kuponat e plotesuar duhet te dorezohen tek sekretaresha. Qdo i punesuar mund te merr pjese me vetem se nje kupon per nje pyetje shperblyese Te gjitha informatat mund t'i merrni ne skretarine tuaj. ita >	II concorso a premi dura dal 10 gennaio al 31 maggio 2004 induso. Al concorso a premi pos-
sono partecipare tutti i dipendenti del Gruppo Droga. Ogni mese šara posta ai dipendenti una domanda premio, per un totale di cinque domande, che saranno riportate sugli appositi tagliandi. Ciascun dipendente ha la facolta di partecipare con un unico tagliando per la sin-gola domanda premio. Ulteriori informazioni Vi saranno fornite dalia Vostra Segreteria.
★	Uvodnik 03
Kazalo
maj 2004
Od časa do časa izzivaj svojo srečo«
(H Jackson Brown jr«)
Ljudje včasih sami ne vemo, kaj bi radi in kaj pričakujemo od drugih. Ko, denimo, slišimo o bogatem, pomembnem človeku, ki raje živi odmaknjeno in se ne vključuje v javno življenje, kažemo nanj s prstom, češ, lahko bi kaj dobrega storil s tolikšnim bogastvom in vplivom, namesto da pestuje svojo sebičnost. Ako neka druga bogata, vplivna oseba finančno podpira dobrodelne ustanove in se javno zavzema za odpravo raznih krivic, pa rečemo, da si s takim početjem samo ustvarja publiciteto in da jo revni in zatirani v resnici brigajo toliko kot lanski sneg. Zadržanemu politiku ali gospodarstveniku, ki sicer dobro a neodmevno vodi svoje zadeve po utečenih poteh, očitamo povprečnost in počasnost; z vrtoglavimi zamislimi nabitemu, ki uživa v neprestanem tveganju in ki ob hrupni spremljavi medijev dosega osupljive, družbeno koristne uspehe, pa naprtimo agresivnost, karizmatičnost (z negativnim prizvokom) ter neobzirnost in morda nam je na tihem žal, da nismo več v srednjem veku, ko bi ga lahko obdolžili tudi čarovništva in šli gledat, kako gori na grmadi. Pravijo, da je nezadovoljstvo mati napredka in da bi se še danes potikali po skalnih votlinah oblečeni v živalske kože, če bi naši davni predniki bili z vsem zadovoljni. To je seveda res. Res pa je tudi, da mnogi ne znajo ločiti med zdravim nezadovoljstvom, ki išče pot iz težave in večnim nerganjem nad vsem, kar ni izrecno njihova last ali zamisel. Kadar naletite na take ljudi v svojem delovnem okolju, je najbolje, da začnete razmišljati o novi službi ali pa jim (na samem, brez prič!) resno svetujte, naj si izprašajo vest in ugotovijo, kaj je v njihovem življenju tako hudo narobe, da tudi drugim ne pustijo dihati; kajti dosledno zmrdovanje in kritizerstvo je kaj lahko
samo ena od oblik notranje negotovosti ali pa je - delovnemu okolju neprijazen - odraz strahu pred odgovornostmi, kakršne drugi ljudje zlahka obvladajo.
Kritizerstvo pa ima dostikrat tudi zelo lepo zunanjo obliko. V mislih imam ljudi, o katerih je nekdo (ime sem pozabila) zapisal, da ne znajo delati, pa zato druge učijo delati. Radi tudi ocenjujejo ter analizirajo predvsem dobro opravljeno delo in nadpovprečne rezultate (kar je neprimerno lažje kot pa iskati rešitve iz zapletenih razmer), pri katerih nimajo nobenih zaslug, dajejo navodila in silno radi ponavljajo, da je "treba delati bolje"; v takih primerih je lahko žaljiva celo njihova pohvala - vkolikor seveda ni smešna, kar ni tako redek pojav. Morda so delovna okolja, ki delajo dobro, včasih za spoznanje preveč vljudna do "cenilcev”, ki prihajajo pridigat z institucij, kjer vzgajajo predvsem pridigarje, ne pa operativcev.
Droga d.d. bo vsak čas stopila v peto desetletje poslovanja. Pomeni, da so ljudje ves čas delali dobro. Ali lahko zdaj delajo bolje? Ali je mogoče, da bi lahko dosegli večje tržne deleže? Časi so drugačni in trg se spreminja, zato bo Droga zdaj pač delala drugače; toda delati bolje že skoraj ni
Poslovne vesti
Pogovor s predsednikom	04
CEOKA
Dan kakovosti	07
Novost v zakonodaji	08
Evropski standardi in sistemi
Novi zakon o dohodnini	11
Novice iz PC	15
Marketinške aktivnosti	16
Predstavljamo vam
Novi direktor nabave	22
Naše korenine	23
PS Kadri obvešča Informatika	28
Naša srečanja in popotovanja
Brioni	29
Rodos	31
Naš dan	34
Humor, Križanka	36
Lektor: Sonja Tončetič Naslovnica Jadran Rusjan
Droga Portorož, Živilska Industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola, Slovenija.
Predsednica uredniškega odbora: Janja Križman. Glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič. Uredniki: Sonja Požar, Manueia Ferenčič Meden, Gregor Moljk, Silvia Benčič, Lilijana Hrvatin, Alenka Kolarič, Gregor Rustja. Oblikovanje: Armando Tul. Tisk: tiskarna VeK, Koper. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju.
Vlvo d.o.o., Prečna 4, 1000 Ljubljana, Slovenija ★ Droga d.o.o., Digitronska bb, 52460 Buje, Hrvatska * Lasago d.o.o. Buje, Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska ★ Droga d.o.o., Vrazova 22, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina ★ Konzum d.d., Haliloviči 4, 71000 Sarajevo, Bosna I Hercegovina * flpora n o.o. Ckonje, Cnynn 37, 1000 Ckonje, ManeAOHMja ★ Droga Prishtine, Rr. Hekurudhes p.n., Prishtlne, Kosove * Droga d.o.o. Beograd, Mllentija Popoviča br. 9, 11070 Novi Beograd, Srbija I Crna Gora * Droga Llvsmedel AB, Vagnmaka-regatan 14, 415 07 Goteborg, Sverlge * Sandri S.p.A., Via Madonnetta 7/a, Nervesa della Battaglia (TV), Italia
mogoče
Sonja/Požar
V
4 Poslovne vesti ★
Pogovor s predsednikom
"Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost."	Churchill
Pestrosti dogajanj v našem podjetju, ki jim sledimo že od polovice lanskega decembra, ne gre pripisati le upravi Droge, d.d., toda zaradi njene izpostavljenosti v dogodkih in odgovornosti (tudi) do vseh zaposlenih, ki nam ni vseeno, kaj se z našim podjetjem dogaja, smo za odgovore in mnenja o dogodkih v maju zaprosili g. Božiča, predsednika uprave.
"Dogodki, ki smo jim bili priča v začetku maja ali natančneje tik pred sejo nadzornega sveta, škodijo Drogi in vsem zaposlenim. Prepričan sem, da se s trditvijo strinjamo prav vsi. Scenarij se ponavlja pred vsako skupščino, nadzornim svetom in drugimi podobnimi dogodki. Skupina ljudi z določenimi interesi (prepričan sem, da ne zastopajo večine zaposlenih) manipulira z neresnicami in polresnicami, ki služijo le tistim, ki želijo Drogo uničiti. Dejstva poskušajo prikazati kot načrtno politiko novega vodstva, ki da nima ne strategije in ne vizije, ampak le strahovlado.
Vodstvo sindikata in člane sveta delavcev sem seznanil s svojimi stališči
in z dejstvom, da sem pripravljen na vsakršen odprt pogovor in na skupno reševanje morebitnih težav že ob mojem prihodu. S sindikatom smo se dogovorili, da ažurno poročamo o anomalijah in jih poskušamo odstraniti. Sklenili smo, da ne bomo premeščali ljudi izven sistema in zakonskih določil, da med seboj odprto komuniciramo, se spoštujemo in ne kričimo, se ne šikaniramo in ne povzročamo strahovlade. Vsak sistem ima napake in v vsakem sistemu se pojavljajo neljubi dogodki. Od nas je odvisno, kako se jim bomo izognili.
Močno si prizadevam braniti interese Droge. Trdim, da mora biti vodstvo čvrsto in se mora truditi, da okrepi svoja pogajalska izhodišča. Z dobrimi poslovnimi rezultati bo Drogin vpliv pri bodočih povezovanjih ne le zagotovljen, ampak tudi močan. Če pa si bomo znotraj podjetja metali polena pod noge in v medijih prali umazano perilo, tako kot nekateri želijo, bomo postali šibkejši in lažji plen zlonamernim prevzemnikom. In vse le zaradi dezinformacij. Ne trdim, da smo do sedaj vse naloge izpeljali brezhibno, naredili smo tudi nekaj komunikacijskih napak.
Kako komentirate pismo sveta
delavcev in sindikata nadzornemu
svetu o razmerah v Drogi?
"Tega pisma po mojem v6denju ni. Ko sem se sestal s predsednico sveta delavcev go. Hribar, da bi brez šikaniranja in jeze razčistili zadeve okrog deklariranih neskladij med upravo in svetom delavcev, sva ugotovila, da le-ta o tem ni razpravljal in ne napisal pisma. Bil sem napoten na sindikat, ki naj bi o tem razpravljal. Predsednica večinskega sindikata v podjetju (Obalna sindikalna ogranizacija KS 90) ga. Kubik je izjavila, da pisma ni in da o tem sindikat ni razpravljal. Obstaja pa informacija sveta delavcev in sindikata nadzornemu svetu o nekaterih pogledih na dogajanja v tovarni. Z vsebino informacije nisem
seznanjen, saj jo je svet delavcev obravnaval in sprejel v moji odsotnosti, tako kot je želel. Menim, da je tako tudi prav, saj nočem in ne nameravam vplivati na odločitve članov. Ne morem pa soglašati z neresnicami in polresnicami ter tendencioznimi navedbami v zvezi z delovanjem uprave, ki so bile posredovane predsedniku nadzornega sveta.
Vsi, ki se dnevno trudimo, da je Droga uspešna, si moramo zastaviti vprašanje, ali bomo še dovolili peščici ljudi, da z nami manipulira, da bi dosegla svoje osebne interese.
V	upravi so se zgodile spremembe in razlogi so bili tehtni. Te sem predstavil svetu delavcev in sindikatu. Vrnitve v prejšnje stanje ni. Tu sem in ne odstopam od svojih poti in ciljev, ki jih moramo doseči. Postati moramo konkurenčni. Da bi bili uspešnejši, se moramo spreminjati in prilagajati potrebam trga. Zato so potrebni nekateri ukrepi, ki bi jih moral postoriti vsakdo, ki bi bil na mojem mestu. Droga ima za sabo dobrih 40 let; imela je zaščito tržišča, uspešno poslovanje, zgradila si je svoje blagovne znamke, svojo kakovost in veliko drugih dobrih stvari, na katerih lahko gradimo. Je finančno močna in stabilna in operativno dobro posluje. Če bomo želeli biti še bolj konkurenčni, pa bomo morali, kot sem že velikokrat poudaril, skrajšati pot od ideje do izdelka, čas od naročila do dobave kupcu; to bomo morali storiti z nižjimi stroški in zalogami in z manj angažiranimi osnovnimi sredstvi. Izboljšati bomo morali svojo operativno učinkovitost."
Dogovori s sindikatom in svetom
delavcev, ki ste jih dosegli.
"Pogovarjali smo se o podjetniški pogodbi. Eden od očitkov upravi je bil, da želim zmanjšati nekatere ugodnosti, ki so v pogodbi zagotovljene delavcem. To ni bila nikoli tema naših medsebojnih pogovorov, govorili smo le o manjših redakcijskih popravkih, s katerimi ne bi
V
posegli v materialne pravice. Droga je nadpovprečno uspešno podjetje, kar se odraža tudi v podjetniški pogodbi; Drogin delavec ima po pogodbi več materialnih pravic kot delavci v drugih podjetjih, saj je do njih upravičen, ker je od njih uspešnejši. Skupni interes vseh nas je, da to uspešnost ohranimo. Ne moremo pa mimo dejstva, da je interes kapitala in vodstva, da del uspešnosti ne prelije le v plače, temveč tudi v druge ugodnosti (štipendiranje, izobraževanja...), skozi katere pridobivamo predane drogovce. Že statistika pravi, da je povprečje predanosti delavcev podjetju mnogo višje od povprečja predanosti delavcev v drugih podjetjih. To je odlično izhodišče, na katerem lahko gradimo.
V	podkrepitev tega smo se uprava in sindikat, v prisotnosti g.Eura Brožiča -generalni sekretar za agroživilstvo obalne sindikalne organizacije - dogovorili, da obstoječi kolektivni pogodbi, z nespremenjenim tarifnim delom, podaljšamo veljavnost do konca leta 2005. Skupaj smo ocenili, da ima podjetje v tem trenutku veliko drugih pomembnejših izzivov, kot je kolektivna pogodba, katerim moramo posvetiti čas in energijo. Tako smo pogovore zaključili tudi for-malno-pravno."
Nam lahko na kratko obrazložite
zadeve z Ultro?
"Strokovne službe so na tržišču opazile tehnično orodje za nadzor vozil, katerih eden od ponudnikov je tudi podjetje Ultra. O tem smo razpravljali le kot o možnosti sodelovanja, odločitev pa nismo sprejemali. Govorili smo o tem, koliko učinkovitost opravičuje vložek. Ne gre za sledenje in sledilne naprave, kot jih zasledimo v vohunskih filmih, gre za avtomatiziran obračun potnih nalogov. Če gre na primer delavec na službeno pot iz Izole v Ljubljano, se avtomatsko zabeleži pot in čas prihoda in se na koncu izvrši avtomatski obračun. Manj interne birokracije.
S podjetjem Ultra vodstvo Droge ni vzpostavilo nikakršnega uradnega stika. Ugotovili smo, da je zniževanje transportnih stroškov veliko bolj zapletena zadeva, kot je bila prikazana v nekaterih medijih - to ni le montiranje sledilnih naprav. Pripravljamo spremembo načina uporabe službenih vozil, ki vključuje tudi oblikovanje voznega parka, ki bo na voljo zaposlenim za službene poti. Predstavitev projekta (tudi za glasilo) pripravlja Kadrovsko splošna služba, v okviru katere bo uporaba službenih vozil oz. avto-parka organizirana.
Ocenjujemo, da bomo s spremembami letno prihranili med 100 in 200 mio sit. Za vse prevoze v podjetju (gorivo, zavarovanja, bonitete, popravila, rezervni deli...) letno porabimo 360 mio sit."
Kako je z napovedanimi reorganizacijami ?
"Da bi se izognili ponavljajočim se zmedam in nemiru med delavci, smo na predlog sindikata, ki se mu pridružuje tudi mnenje sveta delavcev, sprejeli odločitev, da bomo do 15. junija pripravili celosten predlog reorganizacij (ne le delno po enotah), po katerem se bomo ravnali daljše obdobje. Predlogu bo priložena tudi obrazložitev, kaj želimo z reorganizacijo doseči. Spremembe bodo napovedane in pričakovane, predvsem pa neboleče, saj bodo predhodno usklajene z delavci. Pri usklajevanju potreb bomo vzeli v obzir potrebe posameznika in podjetja."
Že čutimo pritisk EU?
"Že! Zahteve po zniževanju cen so že napovedane. Zniževati bomo morali stroške, saj pričakujemo, da bo s prihodom novih trgovskih verig naša konkurenčnost močno na preizkušnji. Pritiske trga bomo skušali obvladovati z vlaganji v obstoječe blagovne znamke tako, da bomo kupca prepričali, da je cena naših izdelkov primerna njihovi kakovosti in jo bo kupec voljan plačati.
In kaj je novega na področju kapitalskega združevanja?
“Imamo nadzorni svet, ki predstavlja današnjo lastniško strukturo. Je zelo zahteven in strokoven (kakršen je bil tudi predhodni). Posamezniki sedijo tudi v nadzornih svetih velikih slovenskih podjetij in dobro vedo, kako se nadzoruje poslovanje. Nadzorni svet je dal upravi vsa pooblastila in podprl vsa njena prizadevanja, kakor tudi prizadevanja sodelavcev v Drogi in Kolinski, da poišče vse medsebojne poslovne sinergije. Ustanovili smo operativne time in si določili roke za izpeljavo nalog.
Nadzorni svet je zadolžil upravo, da izdela študijo o sinergijah; na osnovi te študije-strokovne podlage bodo lastniki na priporočilo nadzornega sveta razpravljali o možnih kapitalskih združevanjih.
20% svetovne trgovine se odvija v strateških zavezništvih. Kaj je to? To je primer, ko dve podjetji, ali celo konkurenta na trgu, ugotovita, da se lahko v enem programu povežeta in skleneta pogodbo o strateškem zavezništvu; s tem oba dosežeta korist in povečujeta konkurenčnost obravnavanega programa. To ne pomeni, da se morata pojutrišnjem združiti; podjetji sta pač ocenili, da sta s povezavo določenih programov bolj konkurenčni in učinkoviti. Takih povezovanj se bomo posluževali tudi v Skupini Droga. Smo majhni. Imamo 109 mio Eur prometa, Kolinska nekaj podobnega, Skupina Podravka pa jih ima že 500 mio. Naslednja v EU ima 2,8 mrd Eur prometa letno, do največje Skupine Nestlš, ki ima 60 mrd Eur letnega prometa. Ni pomembno, da moramo biti veliki. Poiskati pa moramo ustrezne tržne niše, kot smo jih našli z argeto.
Droga ve, kaj hoče. Droga deluje že 40 let, vedno je imela svojo strategijo in jo ima tudi danes. Novi upravi ni treba izumljati tople vode. Že prej predpisana strategija, da branimo svoje tržne pozicije v Sloveniji, se ni spremenila, le da jo sedaj izvajamo še bolj agresivno. Stra-
V
6 Poslovne vesti ★ Borzni komentar ★
Nadzorni svet Droge sprejel soglasje o začetku sodelovanja s Kolinsko
tegija, da moramo povečati prodajo na trgih bivše Jugoslavije, ni nova, saj smo za to ustanavljali povezana podjetja. Sedaj smo le vzpostavili operativno kontrolo nad podjetji in letos predvidevamo rast poslovanja tudi na področju bivše Jugoslavije.
Prav tako ni novost cilj povečati prodajo na trgih EU. To je bilo že vse zapisano. Le da imamo nove možnosti. Novost je v strategiji pristopov tako za trge bivše Jugoslavije kot za EU. Iščemo in potrebujemo posle pod trgovskimi BZ. Strateško smo se opredelili, da sprejemamo tudi te vrste poslov in da s tem izpolnimo svoje kapacitete in tako razpolovimo stroške tudi za naše BZ.
Strateško tržišče za nas je EU s trgovskimi BZ. Želimo prodreti na tržišča, tja do skandinavskih, tudi z lastnimi BZ, kot je barcaffč v gostinstvu, kjer ne potrebujemo večjih vlaganj. Argeta je potencialni produkt, ki ga pod svojo BZ lahko tržimo po celem svetu. Teritorialno strateški trg je Rusija, S Afrika in bližnji vzhod - muslimanska tržišča, ki so logistično blizu. Skupina Droga se bo morala internacionalizirati, kar pomeni, da bo težišče svojega poslovanja morala prenesti izven slovenskih mejš in mejš republik bivše Jugoslavije.
Primarno si bomo prizadevali za prodajo izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami, zaradi pokrivanja fiksnih stroškov pa bomo iskali posle s trgovskimi znamkami. Z vstopom na evropska tržišča bomo morali nekatere naše izdelke spremeniti - predvsem embalaže. Razmišljamo pa o novih programih. Za odločitve bomo potrebovali dlje časa. Leto 2004 je leto iskanja priložnosti."
Tekst uredila
Majda Vlačič
Indeks SBI 20 je v zadnjem mesecu doživel najprej hitro 4-odstotno rast, nato pa 29. aprila dosegel rekordno vrednost 4.674 indeksnih točk. Strmemu vzponu je sledil strm popravek vrednosti tečajev in indeks SBI 20 je zdrsnil nazaj do nivoja 4.496 točk. Omenjeni popravek je bil spet kratkotrajen. Povod za tokratno razprodajo delnic je bilo opozorilo uprave Gorenja, da bodo letošnji poslovni rezultati kljub dosežkom prvega trimesečja verjetno slabši od pričakovanega. Poleg predvidenih negativnih dejavnikov poslovnega okolja, kot sta na primer šibka vrednost dolarja v primerjavi z evrom in ukinitev prostotrgovinskih sporazumov z BiH, Makedonijo in Hrvaško, so se pojavili skrb vzbujajoči nenačrtovani stroškovni pritiski na rast cen strateških materialov in surovin ter zahteve sindikatov po rasti plač. Tečaj delnic Gorenja je v nekaj dneh izgubil dobrih 10 odstotkov vrednosti. Vlagatelji pa so se očitno kmalu prepričali, da so razlogi za pričakovano slabše poslovanje Gorenja izredne narave in ne bodo bistveno vplivali na uspešnost družbe v prihodnje. Strahovi so torej utišani in tečaj delnic Gorenja in tudi tečaji drugih delnic ponovno rastejo.
Letos morajo podjetja, katerih delnice so uvrščene v borzno kotacijo, prvič objaviti četrtletne rezultate. Rok za objavo je zadnji maj. Med borznimi podjetji, ki so doslej objavila letošnje četrtletne rezultate, so se pri rasti dobička najbolje odrezali Terme Čatež, Mercator in Krka. Pri rasti prihodkov je prvi Mercator, druga Krka, tretje pa Gorenje. Zelo zadovoljni pa so lahko tudi lastniki delnic Droge. Družba je namreč v prvem četrtletju ustvarila za 5% višje prihodke od prodaje kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Čisti dobiček pa so povečali za kar 52%. K okrepljenemu dobičku je pripomogla dokaj huda zima, zaradi katere so v Drogi prodali več soli ter nižje cene surovin. Predsednik uprave pričakuje, da bodo imele nižje cene surovin v prihodnjih mesecih še večji učinek tudi zaradi poslovne povezave s Kolinsko. Vlagatelji so bili s
takšnimi podatki očitno zadovoljni, saj je tečaj Droge takoj po objavi rezultatov zrasel za dobre 3%. Skladno s pesimističnim vzdušjem na trgu pa je nato spet nekoliko zdrsnil.
V	senci objav poslovnih rezultatov prvega trimesečja pa izgleda, da se slovenska živilska industrija še naprej konsolidira. Pekarna Vrhnika, d.d., odvisna družba v Skupini Žito, je namreč kupila 17-odstotni delež Mlinotesta. Uprava Žita pojasnjuje, da gre v tem primeru za realizacijo aktivnosti, začetih pred več leti. Po besedah predsednika uprave Mlinotesta pa ni pričakovati Žitovega prevzema Mlinotesta. Po njegovem je argumentov, ki naj bi dokazovali, da so te želje v Žitu opustili, več. Eden naj bi bil, da je Žito neformalno še pred meseci obvladovalo 25% Mlinotesta. Žitovo odvisno podjetje, Žito Gorenjka, pa je nato prodalo okoli 7-odstotni delež. Naslednji razlog naj bi bil, da prevzem Mlinotesta danes pomeni večji zalogaj kot leta 2000, ko je Žito že poizkušalo izpeljati omenjeno akcijo. Poleg tega pa Žito v zadnjih letih posluje slabše kot prej in je finančno šibkejše. Žitov prevzem Mlinotesta bi po mnenju nekaterih postal verjetnejši, če bi se Istrabenz odločil za nadaljnje povezovanje živilske industrije. Zdaj se na sodelovanje pripravljata Droga in Kolinska, za kar je 6. maja dal zeleno luč tudi nadzorni svet Droge.
Korekcije tečajev so bile v zadnjih mesecih sila kratke, kar je glede na likvidnost trga, ko denar preko vzajemnih skladov še vedno priteka na domači trg kapitala, dokaj razumljivo. Vzajemni skladi so v zadnjih dveh mesecih zabeležili 15 milijard tolarjev novih prilivov, več kot tri milijarde pa že v prvi tretjini maja. Upravljalci skladov zato izkoristijo že nekajodstotni padec tečajev za nove nakupe. Tako kakšnega močnejšega popravka ne pričakujemo, čeprav bi se ob pomanjkanju dobrih novic lahko vzdušje ohladilo.
Nataša Klarič, univ. dipl. ekon.
Primorski skladi d.d. Koper
V
Dan kakovosti 2004 tokrat s predzankom jubilejev
Tradicionalno srečanje DAN KAKOVOSTI, ki ga je pripravila naša certifikacijska hiša Bureau Veritas Quality International (BVQI), je bilo letos še posebej svečano. BVQI je namreč praznoval pomemben jubilej, in sicer 15-letni-co pričetka aktivnosti v Sloveniji in 10-letnico uradne registracije podružnice Bureau Veritasa v Ljubljani.
DAN KAKOVOSTI
20. april 2004 Unionska dvorana GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1, Ljubljana
Program je bil razdeljen na dva strokovna sklopa s predavanji in enega umetniškega.
Častni gost, dr. Horst H. Shultze,
ki je tokrat prišel iz ZDA, je svetovno priznan strokovnjak, ki je soustvaril vrhunsko kakovostno skupino hotelov Ritz - Carlton. Za svoje delo je prejel dve Demingovi nagradi za kakovost in prestižno nagrado ishi-kavva. Govoril je o strateškem vo-
denju podjetij, s poudarkom na ustvarjanju "poželenja" po odličnosti.
"Vodenje, ki ga usmerja kakovost, je edino zagotovilo, da bo organizaciji uspelo doseči odličnost."
Predsednik uprave IMPOL, d.d., g. Jernej Čoki, nam je predstavil lastne izkušnje na več kot desetletni poti iz kriznega obdobja do današnjega vodilnega podjetja v Sloveniji, izvoznika, vrhunsko učinkovitega in hitro razvijajočega se koncerna. Med prvimi v svetu aluminija so leta 1992 pridobili certifikat kakovosti, ki jim je kot porok zaupanja odprl vrata na zahodni trg.
" Ko se ozremo nazaj, vidimo, da je bila odločitev za kakovost in sistem ISO 9001 prva v nizu dobrih odločitev.”
Sledili so trije predstavniki BVQI. Mag. Andrej Trebar je poskušal razčistiti z dilemo o tem koliko in na kakšen način je primerno dokumentirati sisteme vodenja.
"Osnovni cilj pri izdelavi dokumentacije je, da naredimo dokumentacijo uporabno za potrebe uporabnikov."
G. Jožef Šegel je predstavil kakovost vodenja kot temelja za uvajanje drugih metod na primeru kompatibilnosti sistema vodenja kakovosti (QMS) in uravnoteženih kazalnikov (BSC).
"OMS in BSC sta združljiva in skladna sistema napredka in nenehnih izboljšav organizacije. Med sabo se dopolnjujeta in lahko dosežeta medsebojne sinergijske učinke".
Zadnji, g. Anton Klasinc, ki je v
strokovnem delu spregovoril o petnajstih letih borbe za priznanje kakovosti, napadih in obrambah, doseženih rezultatih, izgubljenih prilikah, itd.
"15 let intenzivnega dela BVQI v Sloveniji: poskušali smo pomagati, ne le certificirati, včasih tudi bolj trdo, bolj glasno. Iskreno se zato opravičujemo in obljubljamo: prihodnjih 15 let bo enako!"
Sledila je umetniška akcija z naslovom METAFORA O VZPONU NA VISOKO GORO, ki so jo ustvarili plesalci, pevke, telovadci, alpinisti, plesalci tanga in glasbena skupina Rožmarinke. Celotna predstava je bila zelo dinamična, raznolika, nastopajoči pa so se trudili doseči skupni cilj - podobno kot pri uvajanju in vzdrževanju vodenja kakovosti.
Vsekakor letošnji dan kakovosti ni bil samo srečanje kolegov iz različnih podjetij, ki se ukvarjamo z vodenjem kakovosti, varovanjem okolja, varno hrano in ostalimi standardi oz. sistemi, ampak tudi prijetno strokovno in umetniško doživetje.
Damjana Poberaj
Spoštovani sodelavci,
obveščamo vas, da bo recerti-fikacijska presoja za sistem vodenja okolja predvidoma konec junija in sicer 29. in 30. junija 2004. Natančnejši program presoje bo posredovan naknadno.
OE Kakovost
Novost v zakonodaji: označevanje alergenov v živilih
Novost v zakonodaji je zahteva po pravilnem označevanju alergenov. Snovi v živilih, ki povzročajo alergije, namreč za določene porabnike predstavljajo veliko tveganje.
Živila oziroma sestavine in izdelki iz njih, ki trenutno v EU veljajo za alergene, so:
žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, pira, oves, ječmen, kamut in njihove križane vrste) raki jajca ribe arašidi soja
mleko in mlečni proizvodi lupinasto sadje (npr. mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija)
listna zelena
gorčično seme
sezamovo seme
med aditivi pa žveplov dioksid in
sulfiti v koncentraciji več kot 10
mg/kg ali 10 mg/l S02.
Alergeni niso strupene snovi, ki bi bile splošno škodljive. Kot je razvidno iz seznama, so to običajna živila, ki pa povzročajo reakcije samo pri določenih osebah. Zato se jih pri proizvodnji izdelkov ne izogibamo, moramo pa na prisotnost alergenov v izdelkih porabnika opozoriti. Poleg tega je odgovornost proizvajalcev tudi, da preprečimo nežel-jeno navzkrižno onesnaženje izdelka z alergenom iz drugega živila.
Da naj bi vsako živilo bilo tudi varno živilo, nosi svoj delež odgovornosti tudi kupec - porabnik. To je
še posebej pomembno pri obvla-
dovanju alergenov. Porabnik, ki se zaradi nagnjenosti k alergijam izogiba določenim živilom, mora natančno brati deklaracije, ki vsebujejo podatke o sestavinah v izdelku. Proizvajalčeva naloga pa je, da te podatke posreduje na razumljiv in nedvoumen način, tako da so v resnici pripomoček tistim, ki jim je ta informacija namenjena. Z nepravilnim označevanjem so te informacije za porabnika neustrezne. Primer: če je med sestavinami na izdelku naveden kazeinat, povprečni porabnik ne more razpoznati, da gre za mlečne beljakovine ter da ta izdelek ni primeren za osebe z alergijo na mleko. V tem primeru je nujno, da proizvajalec sestavino deklarira kot mlečne beljakovine.
Proizvajalci smo tudi dolžni obvladovati neželjeno - naključno prisotnost alergenov v živilih. Proizvodne procese vodimo tako, da preprečujemo, da bi se katera od alergenih sestavin v sledovih vgradila v izdelek, kjer ta sestavina ni označena na deklaraciji. Potrebna sta skrbno načrtovanje in nadzor v vseh fazah procesa od predelave preko mletja do pakiranja. V določenih primerih se je manjšim onesnaženjem nemogoče izogniti; v teh primerih najdete na deklaracijah nekaterih proizvajalcev opozorila, da izdelek lahko vsebuje alergene v sledovih. Predvsem so pogosta opozorila, da izdelek
lahko vsebuje delčke arašidov in podobnega.
Ali ste vedeli?
Alergija je prekomeren odziv imunskega sistema telesa na določeno snov - alergen. Alergija na hrano je imunski odziv na živilo ali sestavino živila. Potencialni alergen je vsako živilo ali sestavina. Običajno so alergeni odvisni od prehranskih navad posameznika.
Prvi zapisi o alergijah na živila segajo v leto 55 pr.n.št. Lukrecij, rimski pesnik in filozof, je v svoji pesnitvi Narava stvari zapisal: “Kar je za nekatere hrana, je lahko za druge resen strup." Hipokrat je že vedel za reakcije, ki jih pri posameznikih lahko povzroči uživanje mleka. Mleka pa ni opredelil kot škodljivo živilo, saj ni splošno škodljivo, temveč sproži reakcije samo pri posameznikih. Leta 1808 je npr. nastal zapis Roberta VVillana, ki podrobno opisuje resne bolezenske znake, opažene pri bolniku, ki je zaužil zelo majhne količine mandljev. V starih medicinskih zapisih najdemo še veliko podobnih primerov.
Celiakija je preobčutljivost organizma na gluten, ki je sestavina nekaterih žit. Bolniki s celiakijo so še posebej pozorni na izdelke, ki ne vsebujejo glutena. Eden takih je tudi Drogin izdelek Ajdova kaša.
Nataša Gladovič
V
Bitenčevi živilski dnevi v znamenju skrbi za naše zdravje
Bitenčevi dnevi so vsakoletno izobraževalno srečanje slovenskih živilskih tehnologov.
Marca smo se tehnologi kakovosti udeležili 22. Bitenčevih živilskih dnevov, ki so potekali v Radencih in obravnavali zanimivo in aktualno tematiko - varnost živil.
Današnji pogledi na varnost živil in principi njenega zagotavljanja so bili predstavljeni v štirih tematskih sklopih.
V prvem sklopu so bili predstavljeni sistemski pogledi na varnost živil z vidika mikrobiološke, kemijske in fizikalne varnosti ter vedno bolj pereče problematike alergij in prehranskih alergenov.
V drugem delu je bila predstavljena metodologija ugotavljanja varnosti živil in sicer metodologija mikrobiološke analitike s poudarkom na novejših mikrobioloških metodah, metodologija kemijskih onesnaževalcev, vloga senzorične analize pri zagotavljanju varnosti živil ter aktualna problematika ugotavljanja gensko spremenjenih organizmov v hrani.
Tretji sklop je zajel sistemsko zagotavljanje varnosti živil, to je aktualno slovensko in evropsko zakonodajo, najnovejše predpise in standarde s tega področja ter potrošnikovo gledanje na varnost živil.
V četrtem, najobsežnejšem in najzanimivejšem sklopu, so bili predstavljeni primeri iz prakse in raziskovalnega dela: ekološka pridelava živil, sledljivost v proizvodnji zdrave hrane, probiotiki in varnost, toplotni postopki priprave hrane, varnost v proizvodnji živil živalskega (mleko, meso, mesnine) in rastlinskega izvora (žita, sokovi, destilati, vino)
Lepo in dobro ni zmeraj tudi varno...
Varnost živil je kompleksen in še vedno aktualen pojem.
Varnost živil je kompleksen in zelo širok pojem, saj se razteza od tehnologije do zakonodaje in od pridelovalca do potrošnika. Za pridelavo in izdelavo varnih živilskih izdelkov je potrebno poznati tveganja, ki so jim živila izpostavljena na poti od surovine preko polizdelka do končnega izdelka na polici, prepoznati vzroke teh tveganj, oceniti njihovo pomembnost za končno varnost živil in vzpostaviti ukrepe za obvladovanje teh tveganj. Tveganje je definirano kot nesprejemljiva kontaminacija biološke, kemične in fizikalne narave, ki lahko ogrozi potrošnikovo zdravje. Varnost živil obvladujemo, če obvladujemo vsa tveganja in robne pogoje. Danes obvladujemo varnost živil z dobro kmetijsko, proizvodno, higiensko, transportno, skladiščno, trgovsko, gostinsko in laboratorijsko prakso, ki praviloma vključujejo vse prvine HACCP-sistema.
Potrebujemo tudi dobro prehransko prakso.
Zanimivo je, da v vseh teh praksah ne najdemo dobre prehranske prakse, ki bi obsegala poleg ostalih postopkov tudi pripravo živila - hranila - obroka za končnega potrošnika Priti bi moralo do celovite integracije dobrih praks v obvladljiv sistem, ki bi vključil potrošnika v sistem varnega živila, kar pomeni dobro prehransko prakso. Da bi to dosegli, se morajo povezati vlada, industrija in šolniki. Treba je namreč izobraziti in usposobiti pridelovalce, predelovalce, trgovce, gostince ter nenazadnje potrošnike, ki si doma pripravljajo živilo v primerno varno in prehransko uravnoteženo hranilo. (Povzeto po P. Raspor: Sedanji pogled na varnost živil)
V
KS
k,
Koliko jih je v množici potrošnikov, ki so dovolj dobro obveščeni?
Potrošnik mora biti informiran.
Izdelek ali proizvod, ki ga je potrošnik kupil, bi moral biti varen. Vprašanje pa je, ali je informiranje potrošnikov o izdelkih na trgu dovolj dobro, ali potrošniki poznajo npr. postopke predelave živil, ali poznajo zakonodajo in standarde, možna tveganja pri nekaterih živilih. Sodobni proizvajalec, ki daje izdelek na trg, teži k temu, da označi izdelek z vsemi elementi, ki potrošniku omogočijo preudaren nakup, poleg tega pa je zelo pomembno tudi osveščanje potrošnika preko potrošniških organizacij, ki so se v razvitih državah pojavile ravno zaradi neenakosti položaja potrošnika kot posameznika na trgu.
Po podatkih, pridobljenih na Pan Europen on Food Safety v Budimpešti februarja 2002, v Evropi zboli 130 miljonov ljudi letno zaradi vzrokov, povezanih z živili. Ta številka je samo ocena, ki izhaja iz epidemioloških podatkov razvitih držav, ki te podatke zbirajo. V Sloveniji registriramo okoli 600 do 800 zastrupitev na leto na 100 000 prebivalcev.
Torej kaj storiti za zdravje in varstvo potrošnika?
Predavatelji na konferenci so prepričani, da je treba potrošnika izobraziti in ga sprotno obveščati o novih živilih in hrani (reklamiranje ni osveščanje). Potrebno je podpreti delovanje potrošniških organizacij ter sodelovati z vlado in pristojnimi organi pri pripravi zakonodaj.
Pri tem je potrebno delovati transparentno, še posebno v času kriz (BSE, dioxin, nitrofuran...).
Potrošniki imajo pravico biti informirani o tveganjih, ki jih prinašajo nova živila, nove tehnologije in postopki pri pripravi hrane. Ker so šibek in zadnji člen v verigi, potrošniki pričakujejo, da bodo vsi odgovorni naredili svoje in jih ustrezno obveščali in izobraževali..
Na tem področju bo vsekakor potrebno še marsikaj storiti, svojo vlogo pa morajo opravljati izobraževalne institucije na vseh stopnjah življenja in dela.
Obvestilo
Obveščamo vas, da bo na letošnjem Droginem srečanju Naš dan 2004, potrebno pri sebi ves čas imeti identifikacijski kartonček oz. vstopnico na traku, ki jo boste prejeli na recepciji pred vhodom v šotor ob prihodu na prireditev. Udeleženci jutranjega dela jih bodo prejeli že zjutraj, ostali pa ob prihodu na večerni del. Vstop na prireditev bo možen le z vstopnico.
Tatjana Mičovič
★	Evropski standardi in sistemi 11
Novi zakon o dohodnini
Zakon o dohodnini smo dobili leta 1991, nazadnje pa se je spremenil leta 1997. Kljub vsakoletnim napovedim je državni zbor nov zakon o dohodnini najprej sprejel 20. aprila 2004, po vloženem vetu pa ga je ponovno sprejel 6. maja 2004. Nov zakon o dohodnini naj bi začel veljati 1.januarja 2005 (prvo dohodnino "po novem" bomo torej oddali na začetku leta 2006 za leto 2005).
Na določila zakona so se v maju burno odzvali predvsem študentje in združenje Manager.
Za študente je kar nekaj spornih določil:
Z novim Zakonom o dohodnini se bo študentom od vsakega študentskega honorarja odštelo še dodatnih 25% akontacije dohodnine.
Študentom se bo po 105. členu novega zakona odvzela splošna davčna olajšava (ki je po vrhu vsega še nižja od sedanje), kadar jih bodo starši prijavili kot vzdrževanega družinskega člana.
Eno izmed najbolj spornih je tudi vštevanje dohodkov iz premoženja vzdrževanega otroka do 18. leta starosti k dohodku njegovega starša, pri čemer ta dohodek ni izvzet iz obdavčitve pri otroku. Zakon niti ne omogoča upoštevanja ob izplačilu dohodka otroku plačane akontacije dohodnine, kar pomeni, da bo tak dohodek dvakrat obdavčen.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov so se študentje pod okriljem Študentske organizacije Slovenije odločili, da začnejo s postopkom za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Združenje Manager pa napoveduje sprožitev ustavnega spora. Novi zakon o dohodnini zavezuje lastnike delnic k plačilu davka na kapitalski dobiček ob prodaji delnic. Določilo velja za lastnike delnic s knjigovodsko vrednostjo več kot 60 milijonov tolarjev (če kapital družbe po pridobitvi lastniškega deleža presega 200 milijonov tolarjev). Besedilo je močno razburilo slovenske managerje, še posebej zato, ker bodo obdavčeni ne glede na čas posedovanja deleža. Po novih določilih pa iz obdavčitve izpadejo "majhni" prodajalci lastniških deležev, kljub temu da so večinski lastniki.
V Uradnem listu v času pisanja članka zakon še ni bil objavljen, zato bom le naštela nekatere napovedane večje spremembe:
Obetata se nam dve novi kmetijski oprostitvi plačila dohodnine in sicer oprostitev za prejemke iz med-sosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi in oprostitev za plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe.
Spremeni se sistem olajšav za otroke in vzdrževane družinske člane in seznam olajšav za različne namene (največja novost je, da bomo lahko zniževali davčno osnovo tudi za plačane šolnine za šolanje vzdrževanih otrok, kot olajšava pa se bodo upoštevali tudi zneski za nakup učbenikov in strokovne literature v zvezi z izobraževanjem otrok). Sedaj smo te olajšave lahko uveljavljali do višine 3-odstotkov dohodninske osnove, od 1.1.2005 pa jih bomo uveljavljali do višine 2% dohodninske osnove.
Na novo so določeni normirani stroški, za katere se brez dokazovanja šteje, da so potrebni za dosego dohodkov, in znižujejo davčno osnovo. Pri premoženjskih pravicah naj bi se znižali z 40% na 10%, tudi pri najemninah se bo namesto dosedanjih 40% (ali celo 60%) priznalo le 20%.
Priznani normirani dohodki zasebnikov iz 53. in 54. člena sedanjega zakona (samostojni kulturni delavci, novinarji, samostojni športniki, kmetje, ki imajo kmečki turizem..) se bodo znižali iz 40% na 25%. Vendar bodo tako lahko računali davčno osnovo le zasebniki, ki bodo imeli manj kot 3,9 milijona tolarjev prihodkov v letu dni.
Obdavčene bodo obresti pri domačih bankah in bankah v članicah EU, ki presegajo 300.000,00 tolarjev letno. Leta 2005 bo obdavčenih 10% obresti, v letu 2006 - 25%, leta 2007- 40%, leta 2008 - 75%, v letu 2009 pa naj bi bile obdavčene celotne obresti nad 300.000,00 tolarji.
V novem zakonu o dohodnini so temeljiteje zapisana pravila o vštevanju dohodkov med dohodke iz zaposlitve. Dohodek iz zaposlitve naj bi tako obsegal vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve od delodajalca ali druge osebe, v zvezi s sedanjo ali preteklo zaposlitvijo. Zaposlitev pa je vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima
12 Evropski standardi in sistemi ★
fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev (sem štejemo tako fizično kot intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem - avtorskim delom, kot tudi plačilo za opravljanje funkcije na podlagi imenovanja).
Iz zapisanega sledi, da tudi nov zakon o dohodnini ne bo odmerjal davka po enakih pravilih za vse prejemnike dohodkov in za vse vrste dohodkov. Tako bodo še vedno veljala drugačna pravila za tiste, ki prejemajo plačo, drugačna pravila za prejemke prek študentskih servisov, avtorske honorarje......
Zopet ostanejo tako imenovani socialni transferji (razna denarna nadomestila, denarne pomoči po posebnih predpisih, štipendije, prejemki po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne....) oproščeni plačila dohodnine. Tudi po uveljavitvi novega zakona o dohodnini se bo dogajalo, da bo plača obdavčena, seštevek raznih pomoči posamezniku pa bo dohodnine oproščen, kljub temu da bo enako visok ali celo višji od plače.
Liljana Hrvatin
Nov zakon torej prinaša številne pomembne novosti predvsem glede povezanih oseb in transfernih cen. S pomladansko poplavo novih davčnih predpisov, predvsem zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o dohodnini in zakona o davčnem postopku, se bo za davčne zavezance začelo zahtevno delo na davčnem področju. Poleg obeh zakonov, ki urejata obdavčevanje fizičnih in pravnih oseb (Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb), bo potrebno temeljito poznati tudi zakon o davčnem postopku ter sporazume (konvencije) o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih je s posamezno državo sklenila Slovenija.
Liljana Hrvatin
Novi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
Državni zbor je 30.marca sprejel Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo nadomestil Zakon o davku od dobička pravnih oseb
Objavljen je bil v Uradnem listu RS 20.aprila, veljati pa je začel 21. aprila 2004.
Del določil zakona se je začel uporabljati že l.maja 2004, ostala določila pa 1. januarja 2005.
Ob vstopu v EU začenjajo veljati določila, ki so predpisana v dveh smernicah EU:
v smernici o enotnem sistemu obdavčevanja za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave delnic družb iz različnih članic EU, v smernici o skupnem sistemu obdavčenja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU.
V
ZAHVALA
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sodelavcem za cvetje in tople misli, s katerimi ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Cvetka sinova Boris in Sandi z družinama
★	Šolstvo in mi 13
Študentom smo spregovori li o zaposlovanju
Kateri je najustreznejši način, da se kot podjetje približamo študentom? Odgovor je preprost: postavimo se prednje in predstavimo Skupino Droga. Prav to se je tudi zgodilo 11. maja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. S še štirimi slovenskimi oz. mednarodno znanimi podjetji smo sodelovali pri okrogli mizi na temo "DELO ME(NE) IŠČE". Naša zastopnica je bila Silvija Benčič, ki je navzočim predstavila prakso zaposlovanja in ravnanja z zaposlenimi v skupini Droga ter naše sodelovanje z drugimi izobraževalnimi institucijami.
Rdeča nit okrogle mize je bila zaposlovanje mladih. Udeleženci so razpravljali o tekoči problematiki iskalcev prve zaposlitve, o možnostih zaposlitve po končani fakulteti, o načinih iskanja zaposlitve, o načinih pisanja prošenj, o najbolj iskanih profilih itd. Že iz samega naslova teme okrogle mize lahko vidimo, da gre za igro besed “DELO ME NE IŠČE". Namen srečanja študentov in predstavnikov podjetij je bil seznaniti študente z načinom iskanja zaposlitve.
Sklepna misel okrogle mize je bila, da delovna mesta oz. zaposlitve so na razpolago, potrebno jih je poiskati in se pravilno oz. inovativno predstaviti bodočim delodajalcem. Delo nikogar ne išče, ampak mora posameznik kar nekaj postoriti, da najde zaposlitev.
Drogino sodelovanje pri okrogli mizi ni edina priložnost sodelovanja s študenti. Letos je Droga razpisala dve štipendiji in prav v teh dneh je izšel razpis za najboljši nalogi (diplomska, magistrska ali specialistična naloga) s področja marketinga in razvoja. V pripravi imamo tudi srečanje z dijaki iz Srednje ekonomsko-poslovne šole iz Kopra. O obisku bomo kaj več napisali v naslednjem Našem glasu.
Študijski obisk iz tujine
Študentom smo predstavili prakso zaposlovanja in ravnanja z zaposlenimi v Drogi d.d.
Moram reči, da je bila diskusija pri okrogli mizi zelo zanimiva tudi zame, ki sem se že srečala z realnostjo iskanja prve zaposlitve. Kakšen kader iščejo, je odvisno od strateške usmeritve posameznega podjetja. Še posebej zanimive so bile predstavitve selekcijskih postopkov pri zaposlovanju. Nekatera podjetja opravijo samo razgovor, druga pa analitične teste, osebnostne teste in celo več razgovorov. Postopek lahko deluje nekoliko zastrašujoče, še posebno za tistega, ki prvič išče delo.
Goste sta zanimali predvsem kadrovska struktura in možnost tujih študentov za opravljanje prakse pri nas.
Skupina 12 strokovnjakov iz vzhodne in zahodne Evrope, predstavnikov tujih univerz in visokošolskih institucij, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem, je bila med 5. in 7. majem na obisku v Sloveniji. V okviru tega obiska smo 7. maja skupino strokovnjakov gostili tudi mi. Obisk smo organizirali v sodelovanju s CMEPlUS-om (Centrom za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja). Gostom smo predstavili skupino Droga in jih popeljali na ogled proizvodnje v PC Nova tovarna. Zanimala jih je predvsem kadrovska struktura, ugodnosti, ki jih nudimo svojim zaposlenim, in možnosti tujih študentov za opravljanje prakse pri nas.
Iris Hrovatin
V
RAZPIS DROGE d.d. ZA NAJBOLJŠI NALOGI S PODROČJA MARKETINGA IN RAZVOJA
S TRADICIJO V PRIHODNOST
Ob 40. obletnici Droginega delovanja objavljamo razpis za najboljši nalogi (diplomska, magistrska ali specialistična J in sicer:
najboljša naloga s področja marketinga, najboljša naloga s področja razvoja.
Okvirne vsebine oz. naslovi so:
© Združitev blagovnih znamk,
© Čaji na evropskem trgu,
© Poenotena embalaža (Maestro in Zlato polje),
© Kakovostne spremembe pražene in mlete kave med skladiščenjem,
© Staranje izdelkov,
© Različni vplivi na kakovost izdelkov,
© Vpliv različnih načinov sterilizacije na kakovost začimb, zeliščnih materialov, zelenjave,
© Kakovost surovin in kakovost izdelkov.
Višina nagrade za najboljšo nalogo s posameznega področja znaša 150.000,00 SIT neto. V primeru obojestrankega interesa obstaja možnost zaposlitve v naši družbi.
Naloga, naj bi na izviren način obdelala določena področja poslovanja in nakazala možnost uporabe oziroma rešitve na posameznem področju.
Študentom omogočamo obdelavo praktičnega primera v okviru naše družbe. Kontaktna oseba za dodatne informacije je Anamarija Regent, e-mail: anamarija.regent@droga.si, tel. številka 05 6631 731.
Na razpis se lahko prijavijo vse naloge izdelane v obdobju med marcem 2004 in junijem 2005 ter oddane do 15. 7. 2005, na naslov Droga d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola.
S prijavo na zadevni razpis, se avtor nagrajene naloge zaveže skleniti pogodbo o avtorskem delu, s katero bo na Drogo d.d. prenesel izključno časovne in teritorialne neomejene materialne avtorske pravice, reproduciranje, distribuiranje, javne proučitve, avdiovizualne priredbe ter predelave in uporabe dela v predelani obliki. Droga d.d. na nalogi pridobi tudi lastninsko pravico. Nadomestilo za prenos navedenih pravic je vključeno v višino nagrade.
★	Novice iz PC 15
"Vesoljska tehnologija" v PC SOL
Nekaj vpletenih v zadevo...
V	PC Sol smo se tehnološko izpopolnili. Kar nekaj časa je minilo od ideje do realizacije.
Leta 2002 smo si v Ljubljani ogledali sejem elektronike. Pri ogledu enega od robotov se nam je porodila ideja, da bi s podobnim robotom lahko hkrati zlagali dva različna artikla z enako vsebino. Toda kako? Začela se ja birokratska borba s pisanjem prijave projekta in čakanjem, a končno je odobritev le prišla. Zamisel je bila jasna: potrebno je bilo nabaviti nov stroj za ovijanje vrečk v termokrčljivo1 folijo (mi temu stroju rečemo "šrunfirka2") ter urediti robotsko paletizacijo. Projekt je bil zanimiv zaradi istočasnosti proizvajanja dveh artiklov z enako vsebino. Obstajalo je več variant, odločili pa smo se za najboljšo.
Pakiranje soli za gospodinjstvo je najprej potekalo na dveh strojih, nato sta se liniji združili v eno. Tako smo proizvajali kilogramske ali polkilogramske kartončke.
Ko smo delali kilogramske vrečke, smo pakirali le z enim strojem. Drugi je med tem časom miroval, ker ni bil primeren za pakiranje v tiskano folijo.
Sedaj pakirni stroj 1 proizvaja kilogramski ali polkilogramski kartonček,
medtem ko pakirni stroj 2 proizvaja kilogramsko vrečko. Kartonček teče po obstoječi liniji, vrečka pa po novi transportni poti do novega stroja za zlaganje vrečk po 12 kom. Oboje ovijemo v termoskrčljivo folijo. Iz obeh "šrunfirk*" prihajajo paketi po 12 kom. artiklov na dve ločeni zbiralni liniji. Od tam jih s pomočjo robotske roke avtomatsko zlagamo na dve paleti. Ko je paleta polna, se po valjčni progi pomakne na pozicijo avtomatskega ovijanja in se popolnoma avtomatsko ovije. Sledi izhod iz ovijalca, paleta se z višine 450 mm
spusti na višino 100 mm, tako da jo lahko odpeljemo tudi z ročnim palet-nim vozičkom.
Z omenjeno investicijo bomo znižali število potrebnih izmen v pakirnici gospodinjskega programa. Sprostilo se nam je nekaj kapacitet, ki jih bomo zapolnili z novimi artikli.
Prve palete, zložene s pomočjo nove tehnologije, ki je zahtevala svoj davek, smo v PC Sol opazovali z začudenjem in zadržanostjo.
Zaradi novega postopka sta bila dva delavca razporejena na novi delovni mesti v PC NT, tretji je bil razporejen že prej.. Zahvaljujemo se za dolgoletno sodelovanje in za prijetne delovne dneve v Portorožu!
Z zaključkom nove linije gospodinjskega programa je v PC Sol čutiti ugoden vetrič. Upajmo, da se bo okrepil. Mi ga bomo s polnimi jadri ujeli in zajadrali v boljše čase.
Diego Lazar
' termokrčljiva folija: izraz za polietilensko folijo, ki se pri višji temperaturi skrči.
? šrunfirka: izraz v Drogi d.d. za stroj s katerim ovijamo izdelke v pakete s termokrčlji-ve folije.
Novi stroj za ovijanje v termokrčljivo folijo (šrumfirka).
Iz sponzorske beležnice
Kolesarska dirka po Sloveniji
V	centru Izole se je 4. maja pričela kolesarska dirka Po Sloveniji - Pozdrav Evropi. Kolesarji so se v zaprti vožnji pripeljali do Drogine upravne stavbe, kjer je namestnik predsednika uprave Jožko Peterlin tudi uradno otvoril letošnjo dirko, posvečeno Evropi.
Maraton treh src
Tudi letos smo kot sponzor sodelovali na 24. maratonu Treh src v Radencih, na katerem vsako leto v VIP šotoru s kavo pogostimo več kot 400 drugih sponzorjev in partnetrjev, poskrbeli pa smo tudi za topli obrok Argo juh za vse kolesarje.
Fed cup
24. in 25. aprila so v Portorožu na srečanju prvega kroga svetovne skupine FED Cup med Slovenijo in ZDA potekali prvi dvoboji letošnjega tekomvanja za pokal federacije oz. FED Cup, ki velja za največje žensko ekipno športno tekmovanje na svetu. Na Vip-tribuni je mrgolelo
pomembnih gostov, ki so uživali ob tekmovanju najboljših tenisačic in ob naši kavici.
Martin Strel 28. maja na Drogi v Izoli!
Spremljamo vsak Martinov zamah!
Zjutraj ga zbudi Barcaffe,
Argeta mu da moč in pozitivno energijo za nov dan, ob kosilu ga razveselijo odlični izdelki Zlatega polja in Arga, v spanje pa zazibljejo čaji 1001 cvet...
Skupaj - do vedno novih podvigov _
in velikih dosežkov. [Q)1!nlOK0/^
V
Kot smo že pisali v prejšnji številki glasila, bo Droga prehranski pokrovitelj Martina Strela in obenem eden izmed njegovih velikih pokroviteljev. Junij in z njim odhod na Kitajsko, kjer bo ultramaratonec poizkušal preplavati več kot 4200 kilometrov po reki Jangce Kiang, je pred vrati. Strela in njegovo ekipo na Drogi čaka tovornjak Droginih juh, čajev, paštet, različnih rižev, kave in drugih naših izdelkov. Predvidoma naj bi jih prevzeli 28. maja pri nas v Izoli, ko bodo novinarjem in ostalim, ki nas zanima, predstavili vse izzive in nevarnosti, ki jih prinaša plavanje po eni izmed najbolj nevarnih rek.
Pred pričetkom novinarske konference bomo Martinu razkazali tudi našo proizvodnjo. Tako se bo lahko še osebno prepričal o kakovosti izdelkov, ki mu bodo pomagali postaviti nov svetovni rekord.
Ob predhodni najavi (Janja Križman, tel. 05 6631 501) se lahko novinarske konference udeležite tudi sami. Sodelavci iz Izole ste tudi vabljeni, da Martina pričakate pred upravno stavbo, kjer bo delil avtograme.
Lokalno sponzorstvo
Konec aprila se je končal izbor projektov, ki so se prijavili na razpis za lokalno sponzorstvo in donatorstvo. Med dvainštirideset prosilcev smo razdelil 20 milijonov tolarjev. Nekateri izmed izbranih projektov se bodo zgodili že maja.
Mednje spada EX-tempore učencev osnovnih šol Izole, ki ga 25. maja organizira OŠ Livade Izola. Učenci bodo slikali na izbrane teme, ena izmed tem pa bo tudi "kofetarca". Najlepše tri slike na to temo bomo nagradili.
Jeseni si boste lahko v naših prostorih ogledali tudi razstavo vseh del.
Nekaj dni kasneje, 29. maja, bomo kot generalni pokrovitelji projekta 8. Ciciolimpijade na igrišču v Livadah, omogočili srečanje več kot petsto otrok in njihovih staršev.
Giro d’ Italia
Droga je postala veliki sponzor Gira dMtalia 2004 v Sloveniji in pokrovitelj letečega cilja za lovoriko Slovenije v Žusterni.
23. maja je v Sloveniji potekal del 14. etape s štartom v Trstu in ciljem v Pulju ter del 15. etape, ki se je dan kasneje pričela v Poreču in končala v mestu San Vendemiano v Italiji.
14. etapa Gira je potekala v nedeljo, 23. maja 2004, od maloobmejnega prehoda Osp preko novega viadukta Črni Kal, kjer je bil prvi leteči cilj za lovoriko Slovenije. Nadaljevala se je proti Socerbu, mimo Črnega Kala, do odcepa za Šmarje oziroma Sočergo ter po 32 kilometrih zapustila Slovenijo in vstopila na Hrvaško. 15. etapo, ki je ena najdaljših etap na Giru, so kolesarili v ponedeljek, 24. maja 2004. Pričela se je v Poreču, potekala preko mejnega prehoda Sečovlje, kjer je bil drugi leteči cilj za lovoriko Slovenije, in se nadaljevala skozi slovenske obalne kraje, kjer so bili v občini Piran tretji, v Kopru pa četrti in peti leteči cilji za lovoriko Slovenije. V Portorožu je bil pred hotelom Palače leteči cilj za posebno točkovanje “Intergiro”.
Za sproščeno vzdušje na kongresu tajnic
ROGA fbarcaffe
Droga je bila sponzor večera
Več kot 600 tajnic iz vse Slovenije se je 20. maja ponovno srečalo na vsakoletnem kongresu tajnic, ki ga organizira Gospodarski vestnik Izobraževanje.
Štiri Argete v vrsto!
Skupinska pakiranja - novost pri blagovni znamki Argeta
Pri blagovni znamki Argeta se vedno dogaja nekaj novega. Paštete Argeta so zaradi odličnega okusa in prepoznavne kakovosti izjemno priljubljene pri potrošnikih, zato smo se odločili, da jim ponudimo možnost nakupa večje količine paštet hkrati - v skupinskem pakiranju. Najbolj priljubljen okus - kokošjo pašteto Argeta, že lahko najdete na policah najboljšega soseda. Trgovskem sistemu Mercator je bila ta vrsta pakiranja najprej ponujena, sledijo pa še številne podobne aktivnosti pri drugih trgovcih. Prihaja namreč čas poletnih dopustov in šolskih počitnic, ki predstavlja dobro prodajno sezono tudi za Argeto. Številni kupci so odkrili praktičnost Argete, ki je ni potrebno hraniti v hladilniku, zato je pripravna za hiter in okusen obrok na plaži ali izletu v hribe.
Zdravica za srečo na novi poti
Tudi Peter Mahne se odpravlja med upokojence, zato se je od svojih najbližjih sodelavcev poslovil kot se šika. Želimo mu še veliko zdravja in dobre volje ter da bi se še kdaj spomnil sodelavcev.
Ker so paštete Drogina izvozna uspešnica, so skupinska pakiranja na voljo tudi na tujih trgih, na trgih držav nekdanje Jugoslavije. Zaenkrat paštete v skupno pakiranje zavijajo ročno, razmišlja pa se o investiciji v proizvodnjo, ki bi omogočila redno prodajo skupinskih pakiranj. S to obliko pakiranja se blagovna znamka Argeta prilagaja vedno bolj zahtevnemu trgu in poskuša zadovoljiti še večje število kupcev, tako doma kot tudi na tujih trgih.
Jelena Mllinkovič
Sreča na vrvici - zaključek nagradne igre čajev 1001 cvet z žrebanjem 100 koles
Povabljenci so se imenitno zabavali.
znanim skakalcem Primožem Peterko na čelu. Slednji so z žrebanjem koles delili srečo med povabljenci. Prireditev je povezovala znana TV voditeljica Saša Einsiedler.
Na prireditvi ni manjkalo niti Droginega čaja in keksov 1001 CVET, pa tudi za ljubitelje kave Barcaffš je bilo poskrbljeno.
Nagradna igra pod sloganom "Sreča na vrvici" je potekala od sredine lanskega decembra in se je zaključila 31. marca letos. V njej je uspešno sodelovalo okrog 6.000 kupcev čaja 1001 CVET, ki se jim ob
tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje v nagradni igri in tudi za zvestobo našim čajem.
Zahvaljujemo se tudi firmi ELAN BIKES, d.d., iz Ljubljane, ki je prispevala atraktivno nagrado - gorsko kolo družinske blagovne znamke ROG.
Sodelovanje DROGE, d.d., z blagovno znamko 1001 CVET ter ELAN BIKES, d.d., z blagovno znamko ROG se nadaljuje. Letošnjega aprila je tako že stekla akcija "Rogova družina na kolo", katere pokrovitelj je tudi DROGA, d.d..
Še posebej se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem iz trgovskih vrst, ki so pomembno prispevali, da so naši in vaši potrošniki lahko nemoteno kupovali čaje in bili tudi na maloprodajnih mestih obveščeni o nagradni igri. Takih in podobnih sodelovanj si želimo tudi v prihodnje.
Boris Birsa Slike Danjel Novakovič
\ftOl CVET
Saša in Primož
Zaključno dejanje nagradne igre "Sreča na vrvici" je bilo 23.4.2004. v Ljubljani z žrebanjem 100 srečnih dobitnikov atraktivnih gorskih koles ROG - GALLAGER.
Poleg žrebanja 100 koles je 500 izžrebanih povabljencev s svojimi spremljevalci doživelo tudi zabavno prireditev. Pričarali so jo glasbena skupina ČUKI, kolesarski program z najboj znanima slovenskima trialis-toma Jako in Miho in pa druženje z najboljšimi smučarji skakalci slovenske reprezentance - s trenerjem Matjažem Zupanom in svetovno Komisija je bila strašno resna.
Grajska čajanka in promocija blagovne znamke 1001 cvet
V	nedeljo 16. maja 2004 je bila v Polhovem Gradcu, v idiličnem podeželskem kraju le 18 km zahodno od Ljubljane, v prelepi renesančni graščini - grajska čajanka. Grajske čajanke so ena od rednih kulturno umetniških prireditev v Polhograjski graščini in letošnja, tokrat že tretja, je bila posvečena Blagajevemu volčinu (Daphne bla-gayana) in grofu Blagaju, ki je postavil pomemben botanični pomnik v slovenski kulturi. Polhov Gradec je namreč rodni kraj "kraljeve rože", ki jo danes pozna in občuduje vsa mednarodna botanična javnost.
Grajska čajanka kot kulturni in družabni dogodek se je odvijala v parku Polhograjske graščine. Droga Portorož, ki je bila tudi letos pokrovitelj prireditve, je poskrbela za izobilje čajnih napitkov in čajno postrežbo. Obiskovalci, ki jih ni manjkalo, so si lahko privoščili skodelico zeliščnega, zelenega ali sadnega čaja.
Namen grajskih čajank je negovanje kulture pitja čaja in predstavljanje etnobotaničnega izročila na Slovenskem. Etnobotanika je namreč osrednja tema vsebinskega programa Blagajana in druge (g)rajske rože, ki ga je z namenom varstva in razvoja kulturnega spomenika pripravil javni zavod Polhograjska graščina, organizator prireditve. Grajska čajanka je priložnost, ko domačini povabijo v goste obiskovalce in jim s simbolično gesto čaja izkažejo tradicionalne znake gostoljubja. V tem smislu si grajska čajanka prizadeva k posredovanju kulturnih vrednot v razmerju mesto - podeželje, kar je že zgodovinsko potrjen model življenja na gradovih.
Promocija nacionalne kulturne dediščine in kulturnega spomenika Polhograjska graščina, z grajsko čajanko kot osrednjim dogodkom, pa je hkrati tudi edinstvena priložnost za promocijo blagovne znamke 1001 cvet.
V	parku Polhograjske graščine se je razlegala prijetna glasba in medtem, ko so si obiskovalci ogledovali grajske stojnice, so uživali čas za čaj in čas za druženje. Zahtevnejši čajni sladokusci pa so se v zgornjem
nadstropju graščine lahko udeležili avtentičnega kitajskega čajnega obreda v izvedbi Sinološkega društva Yuan iz Ljubljane.
Z namenom promocije negovanja kulture pitja čaja je prireditev podprlo tudi Veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske. Prireditev so spremljale likovne razstave v graščini, svečanost pa je bila še toliko večja ob otvoritvi poročne sobe v Polhograjski graščini, kar je pomembna pridobitev v kulturni in turistični ponudbi občine Dobrova - Polhov Gradec. Zaključek dogodka je zaznamoval komorni koncert vrhunskih slovenskih interpretinj
-	Norine Radovan, vodilne lirične sopranistke ljubljanske Opere in Sofije Ristič, prve harfistke simfoničnega RTV orkestra.
Vlasta Mlakar
Neljubim dogajanjem na rob
V	polletnem minulem obdobju se je v in okoli družbe Droga zvrstilo toliko dogodkov in nenaročene reklame, da je to bilo marsikdaj že na meji dobrega okusa. Čeprav pravijo, da je tudi slaba reklama le reklama, si v takih pogojih nenehnega javnega pranja umazanega perila, ne želi delati nihče.
Usmerjanje moči na opravičevanje ali dokazovanje lastnih dejanj, namesto v kreiranje poslovne politike, je nekaj, kar lahko označimo za škodljivo, če to stanje traja predolgo. Če je bilo možno prvo reakcijo delavcev z zbiranjem podpisov opravičevati kot spontani odziv na resnično presenetljivo zamenjavo uspešnega direktorja, bi bila vsaka nadaljnja aktivnost naperjena proti odločitvi nadzornega sveta izraz nepoznavanja zakonskih in ostalih razmer. Tako je sindikat vzpostavil nujen dialog z novo upravo, ki je zagotovila kontinuiteto sodelovanja na vseh tistih področjih, dogovorjenih s prejšnjo upravo. Prioritete zastavljenih nalog so bile vezane na vsebino podjetniške kolektivne pogodbe, varstva in zdravja pri delu ter na usklajevanje aktov z novo zakonodajo. Svet sindikata družbe je tudi sprejel svoj letni program dela v katerem je vse omenjene naloge tudi zapisal. Nikakor pa niso bile zadeve nastavljene v smeri rušenja uprave, zato je bilo za vse nas neprijetno presenečenje pisanje v časopisih o tem , da se sindikat zavzema za zamenjavo uprave. Da je bila v okviru sindikata družbe izražena zaskrbljenost nad morebitnimi posledicami, ki bi jih morebiti sprožile nekatere aktivnosti nove uprave, ni bilo niti tako presenetljivo in nepričakovano, vendar je bilo to vse zelo daleč od tega kar se je kasneje pojavilo v javnih medijih.
Prišlo je do očitne zlorabe sindikalne predstavnice in sindikata družbe v celoti, ki je imel svoj konkreten cilj - uporabiti vse načine za pritisk na nadzorni svet z namenom doseči razpravo o "problematični" upravi.
Na svoji 10. redni seji je svet sindikata družbe sprejel sklep, da se distancira od pisanja v medijih glede kakršnegakoli sodelovanja predsednice in sveta sindikata pri aktivnostih za zamenjavo uprave. S tem se tudi zaključuje razprava o tem, saj je veliko drugih, pomembnejših zadev, na katere se opozarja na ravni družbe in od katerih je odvisna uspešnost podjetja.
Sekretar za agroživilstvo obalne sindikalne organizacije KS 90 Euro Brožič
22 Predstavljamo vam ★
Novi direktor nabave: "Moje prve izkušnje s sodelavci v Drogi so zelo pozitivne!”
Obljubili smo vam, da bomo predstavili g. Franca Humeka, direktorja nabave, ki se je v Drogi zaposlil v začetku letošnjega februarja. Po nekaj več kot treh mesecih se g. Humek v novem delovnem okolju počuti že kot pravi domačin in je na predstavitev pristal brez zadržkov.
Franc Humek
Od kod prihajate?
Z družino živim v Brezovici pri Ljubljani. Drugače pa sem rojen v Brežicah, od koder sem se leta 1991 z družino preselil v Ljubljano.
Kje ste se šolali in kje ste bili
predhodno zaposleni?
Po končani gimnaziji sem končal študij ekonomije, smer mednarodna menjava. Najprej sem se zaposlil v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja Videm Krško, tam sem bil zadnja tri leta direktor prodaje.
Kariero sem nadaljeval v Valkar-tonu Logatec, največjem proizvajalcu valovite kartonske in potiskane embalaže v Sloveniji, kjer sem vodil
nabavo ter bil zadnje leto direktor hčerinskega podjeta Potiskana embalaža.
Kaj počnete v prostem času?
Kot večina se tudi jaz v prostem času ukvarjam s športom, košarko, tenisom, smučanjem ter družinskim kolesarjenjem, včasih pomagam ženi pri kuhanju, kjer seveda uporabljava začimbe MAESTRO. Nekaj prostega časa pa moram posvetiti tudi otrokoma pri domačih nalogah ter ostalih športnih aktivnostih in treningih.
Zakaj ste se odločili za prihod v
Drogo?
Na povabilo predsenika uprave sem sprejel nov izziv, še posebej ker je Droga družba z velikim ugledom in možnostmi. Mislim, da bom tu lahko uporabil svoje znanje in izkušnje.
Ste Drogo oz. njene izdelke
poznali že prej?
Seveda, v mladosti iz raznih sponzorstev pri športu, potem kot potrošnik, ki ceni zelo kakovostne izdelke vseh njenih blagovnih znamk, kasneje, v poslovnem svetu, pa sem Drogo spoznal kot ugledno in uspešno podjetje.
Vaša vizija Droge?
Prepričan sem, da bo Droga postala vodilna in uspešna živilsko predelovalna družba v Sloveniji in širše. Pričakujem, da bo povečala svoj tržni delež v sosednjih državah. Te možnosti so se nam sedaj še povečale, saj bomo lahko izkoristili priložnosti, ki nam jih ponuja vstop Slovenije v EU. Droga mora ohraniti visok nivo kakovosti vseh blagovnih znamk, da bodo naši kupci-potrošniki zadovoljni z našimi izdelki. Le tako bo lahko poslovala z zavidljivim dobičkom, s katerim bodo zadovoljni tako lastniki kot tudi vsi zaposleni.
Načrti?
Uspešno in odgovorno voditi OE Nabavo, si prizadevati skupaj s sodelavci iz Nabave in ostalih služb za zniževanje stroškov in na ta način prispevati k povečanju konkurenčnosti naših izdelkov.
Poleg rednega dela in prizadevanj za zniževanje nabavnih stroškov na vseh področjih se trenutno intenzivno dela na področju nabave embalaže, in sicer transportne, potiskane, flexo, steklene ter aluminjastih in pločevinastih doz.
Kaj menite o svojih novih
sodelavcih?
Mlad in zelo perspektiven team, s katerim bom po prvih pozitivnih izkušnjah lahko zelo dobro sodeloval.
Kako se počutite v delovnem
okolju?
Moram povedati, da sem bil zelo lepo sprejet. Imam izvrstne pogoje za delo. Počutim se zelo prijetno in z veseljem opravljam svoje delo. Lahko rečem, da sem se dobro odločil.
Kaj nam boste povedali za
zaključek?
Glede na to, da sem tri mesece v Drogi, nam je glede na plan že uspelo doseči določene rezultate pri zmanjševanju stroškov. Zato bi izkoristil to priložnost in pohvalil svoje sodelavce v Nabavi ter se zahvalil za sodelovanje tudi sodelavcem iz tehničnega sektorja, s katerimi sodelujemo pri projektu uvajanja izdelkov novih potencialnih, konkurenčnih dobaviteljev.
Tekst uredila Majda Vlačič
★	Naše korenine 23
Vse skupaj se je začelo v Začimbi
♦♦♦
V	majskem glasilu so z nami Marija Mekiš, Marija Gregorič in Danica Zudič. Vse tri so se pred skoraj 34 leti (le z nekaj meseci razlike) zaposlile v Začimbi. Začele so z delom za določen čas po potrebi in prav kmalu so bile zaposlene za stalno. Imajo pa še nekaj skupnega: že vrsto let niso za stroji v Začimbi.
Marija Mekiš ■ Mica
"Lepih in manj lepih spominov je veliko. Spominjam se pakiranja čajev. Vsi izdelki niso imeli transportnih kartonov, zato smo jih zavijali v pak-papir in pripravljali velike, z vrvjo vezane pakete. Papir smo razgrnili na tla in se po njem dobesedno valjali, ko smo okoli nanj zloženih čajnih škatlic poskušali kar se da zategniti konce papirja, da bi bil paket lep in da bi dobro varoval vsebino.
Spominjam se tudi dela pri začimbah. Sipke začimbe smo pakirali strojno, druge pa ročno. Klinčke smo najprej zajeli v pest in jih stehtali, potem pa smo jih ročno pakirali. Lepilo smo pripravljali sami tako, da smo kuhali škrob. Fla-Vor Aid smo pakirali v bunkerju. Tako smo rekli najhladnejšemu prostoru v Začimbi.
Pakirali smo ga le v zimskih mesecih, ker se je ob višjih temperaturah zmes (sladkor in kislina) topila. Že tako smo bili pod nosovi mavričnih barv, saj je imel vsak okus Fla-Vor-Aida (jagoda, malina, pomaranča, limona in cola) svojo barvo.
Tudi čaje sem pakirala na prvih dveh pakirnih strojih IMA.
Včasih so nam povzročale težave poplave v delavnicah in skladiščih. Takrat smo se vsi lotili reševanja izdelkov v kartonih. Dvigali smo jih nad višino vode, dokler ta ni odtekla.
Kasneje sem bila premeščena v laboratorij, kjer sem mešala vzorce začimb pod strokovnim vodstvom tehnologinje Nadje Nusdorfer. Kot laborant pa sem pomagala tudi drugim v laboratoriju.
Po upokojitvi sodelavke leta 1991 sem bila na svojo željo premeščena v vzorčno skladišče, kjer sem še danes. Tu bom, srčno upam, do težko pričakovane upokojitve, ki se mi obeta konec naslednjega leta. Z novim delom nisem imela težav. Poznala sem izdelke, zato sem se šifer artiklov kar hitro naučila. Po osamosvojitveni vojni in po umiritvi razmer v državah bivše Jugoslavije, so se tržišča začela ponovno odpi-
rati. V vzorčnem skladišču je bilo iz dneva v dan več dela. Vrstile so se promocije in sejmi. Zato sem potrebovala pomoč. Danes sva v skladišču zaposleni dve in študentka, ki nama pomaga vnašati podatke. Na sejmih v Sloveniji ne sodelujemo več (izjema so nekaterih sejmi v tujini), veliko več pa je računalniškega dela, ker je blago v skladišču z letošnjim letom vodeno računalniško.
Radi povemo, da nam je bilo včasih veliko lepše in da smo se sodelavci med seboj dobro razumeli. Menim, da je to bilo zato, ker smo bili mladi in brezskrbni in kar je v mladosti, je vse lažje. Z leti so se delovni pogoji spremenili, tempo dela je drugačen, hitrejši. Ta vpliva na ljudi, na njihovo počutje in na medsebojne odnose. Z vsemi se dobro razumemo, kljub temu pa ni tako, kot je bilo, in tudi ne bo nikoli več. Zato se veselim upokojitve. Na mladih svet sloni, saj veliko hitreje dojemajo spremembe."
Danica Zudič
"Delati sem začela 5.10.1970 v proizvodnji v Začimbi. S sodelavkami sem ročno pakirala pecilni prašek, čaje v celofan, muškatni orešček,
24 Naše korenine ★ Mimogrede ★
žafran in druge izdelke. Kavo Minas pa smo pakirali na polavtomatskem stroju na nožni pogon. Po prihodu novega stroja za kavo sem nekaj časa delala na tem stroju. Po letu dni sem nadomeščala sodelavko, ki je odšla na porodniški dopust (in se potem ni vrnila na delo). Delala sem v menzi, kjer sem pripravljala suho hrano. To je bilo v stavbi ob Začimbi, kjer je bila nekaj časa (kasneje) kadrovska služba. Zjutraj sem stopila do sodelavcev in jih povprašala, kaj bodo jedli. Nato sem odšla v trgovino, kupila kruh in naročene vrste salame in sira ter pripravila sendviče. Prihajali so tudi solinarji. Takrat smo delavci zaradi dela v prahu prejemali dnevno pol litra mleka za malico. Verjeli ali ne, med malico je bilo predvsem solinarjem dovoljeno popiti tudi pivo.
Leta 1972 je bila menza preseljena v prostore ob proizvodnji in takrat sem pričela deliti toplo malico, ki so jo vozili iz Stavbenikove menze. Na delo sem prihajala ob 5. uri, da sem sodelavcem skuhala jutranjo kavo in potem sem čaj in kavo skuhala še ob malici. Na začetku mi je pomagala sodelavka le ob času malice za pol ure, po letu 1991 pa se mi je v menzi za 4 ure pridružila Marija. V okviru menze je potekala tudi maloprodaja naših izdelkov.
V	menzi delam še danes.
Danes imam tudi nekaj let več, dela pa je še vedno veliko. Sem bolj okorna in nerodna. Pred meseci sem si prav zaradi tega zlomila roko in še danes čutim posledice. Ne glede na občasne težave pa sem se v svojem delovnem okolju vedno lepo počutila in še danes je tako."
MarijaGregorič
"V Začimbo sem prišla februarja 1971 v spremstvu očeta. Bila sem še mladoletna in oče je želel videti, kje bom delala. Bil je zelo strog. Delala sem v proizvodnji, na istih programih kot Danica. Izdelke smo pakirali ročno. Kasneje sem delala na novem stroju za kavo, le v drugi izmeni kot Danica. Zaradi težkega dela so se pojavile težave s hrbtenico. Polne sode kave smo morali namreč prenašati ročno po stopnicah. Leta 1991 so me delno upokojili in od takrat delam na dan 4 ure. Ker je Danica v času malice potrebovala pomoč, so me premestili v menzo, kjer delam še danes.
Na delo prihajam ob 7.30 in pripravljam sestavljene menije. Med malico jih podelim sodelavcem ali pa jih pripravim tistim, ki malice niso predhodno naročili.
Sodelavke so razumevajoče, če me zaboli hrbtenica, mi vedno ponudijo naj se vsedem. Moti me le to, da sem zaradi zdravstvenih težav premalo gibčna oz. spretna, kar je pri mojem delu zelo pomembno.
S preselitvijo na novo lokacijo je dela v menzi veliko več, saj je tudi sodelavcev veliko več. Danici in Mariji pomagajo tudi predstavnice podjetja, ki nam malice dobavlja. Z vsemi se dobro razumeta.
Majda Vlačič
Viličar ali "viljuškar"
Se še spominjate predstavitve sodelavcev iz Somborja - Cece, direktorja Stevana, Igorja, Ladislava, Dragana, Željka, Petra in Drago-slava?
V	nekoliko drugačni zasedbi (pridružila sta se jim še dva študenta) so se fantje zbrali ob novem, težko pričakovanem osnovnem sredstvu - viličarju. Fantje so vsi zelo pridni in spretni, toda ročno natovarjanje na kamione le ni bilo od muh. Natovarjanje in raztovarjanja poteka sedaj hitreje, predvsem pa je lažje. Sicer pa imajo v Somborju z otvoritvijo carinskega skladišča (1.4.2004) tudi več dela. Upravičenost nabave viličarja, ki je prispel
le en dan pred odprtjem carinskega skladišča, se je pokazala že v aprilu.
V	tem mesecu so raztovorili 6 "šle-perjev" ali 121.500 kg blaga in natovorili cca 50.000 kg izdelkov.
Majda Vlačič
★	PS Kadri obvešča 25
Zaposlenost v aprilu 2004
V matičnem podjetju je bilo 30. 4. 2004 zaposlenih 619 delavcev, od tega 302 moška in 317 žensk.
V Droginih povezanih podjetjih je bilo 30. 04. 2004 zaposlenih 374 delavcev in sicer v:
DROGA d.o.o. BUJE - 31 zaposlenih DROGA d.o.o. LASAGO - 8 zaposlenih DROGA d.o.o. SARAJEVO 32 zaposlenih DROGA d.o.o. SKOPJE - 51 zaposlenih DROGA d.o.o. PRIŠTINA - 34 zaposlenih DROGA d.o.o. BEOGRAD - 30 zaposlenih DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA 14 zaposlenih SANDRI s.p.a. ITALIJA - 30 zaposlenih KONZUM D.D. SARAJEVO - 135 zaposlenih VIVO d.o.o. - 9 zaposlenih
V	MAJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
10- letniki
Lucija DODIČ iz PC Zlato polje
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU !
Jubilejne nagrade se izplačujejo na podlagi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
Obvestilo
V našo sredino sta prišli novi sodelavki in sicer:
v aprilu - Katja IVANČIČ, po poklicu dipl. ekonomistka, ki bo delala v OE Marketing in odnosi z javnostmi -Tržne raziskave.
V maju - Polona VAGAJA, po poklicu dipl. novinarka, ki bo opravljala naloge poslovne sekretarke.
Novi sodelavki vam bomo predstavili v kratkem.
OE Kadri in splošna administracija
Evidentiranje prisotnosti na delu
Ko ugotovljamo, da imajo nekateri zaposleni težave z evidentiranjem delovnega časa z evidenčno kartico, bomo s konkretnimi primeri pojasnili spremembo pri evidentiranju prisotnosti.
Sprememba je bila izvršena 1. 4. 2004 v skladu z omejitvami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ta zakon omejuje nadurno delo (nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na
leto). Evidenčne ure so programirane tako, da zaposleni s premakljivim delovnim časom (PDČ) evidentirajo svoje prihode na delo in odhode z dela na načine, kot je zapisano spodaj:
Za zaposlene, ki delajo s PDČ, kot je opredeljeno v NA o delovnem času:
prihodi so evidentirani od 7. ure dalje
odhodi so evidentirani do 16. ure
Konkretni primer evidentiranja:
Zaposleni s kartico evidentira prihod na delo ob 6.50 ura avtomatično evidentira prihod ob 7. uri.
Zaposleni s kartico evidentira odhod z dela ob 16.30 ura avtomatično evidentira odhod ob 16.uri.
Na enak način poteka evidentiranje delovnega časa za zaposlene, ki imajo začasno prerazporeditev delovnega časa.
Tudi v primeru, ko se ob evidentiranju na evidenčni uri prikaže napis “zaprto", je prihod oziroma odhod evidentiran (tako kot je zapisano v gornjih konkretnih primerih).
V	kolikor imate težave z evidenčno kartico oziroma z evidentiranjem prisotnosti na delu, pokličite Kristino Marsič (66-31-736) ali Natašo Bazjak - Cristini (66-31 -734).
OE Kadri in splošna administracija
Intranet
V	maju smo vas spraševali o številu čajev 1001 cvet, ki jih ponujamo na slovenskem trgu. Pravilen odgovor je 70 (različnih čajev). Srečna dobitnica obljubljene nagrade je Bojana Tušnik. Čestitamo!
V
26 Drogin telegraf ★
Nova pridobitev Droginega Konzuma
Petnajstim trgovinam Droginega hčerinskega podjetja Konzum z oznako STOP se je v Sarajevskem kantonu pridružila še diskontna trgovina. Odprli so jo 20.5.2004 ob prisotnosti predsednika uprave Skupine Droga g. Božiča in direktorja zunanje trgovine g. Sokoliča.
V	trgovini so na voljo artikli z nekoliko nižjimi cenami, ki so vezane na večji nakup izdelkov. Cene pa niso edini adut, ki naj bi privabljal kupce. Na prodajo bosta zagotovo vplivali tudi strokovnost in prijaznost osebja, ki ga v Konzumu stalno usposabljajo. (M. V.)
■*VMagro/ . »letalna
Izziv študentski kreativnosti Študentje so ustvarili 27 svežih in domiselnih predlogov skodelic za espresso kavo Barcaffe in Barcaffe Bar Prestige. Komisija je izbrala štiri najboljše.
V	Drogi, d.d., smo konec aprila zaključili natečaj oblikovanja kavnih skodelic, na katerega se je prijavilo 24 študentov Akademije likovnih umetnosti - smer oblikovanje. Ti so izdelali 27 modelov malih in velikih kavnih skodelic za kavo Barcaffe ali Barcaffš Bar Prestige. Vsak študent, ki se je prijavil na natečaj, je moral izdelati 70 x 100 cm veliko risbo, iz katere sta bila razvidna oblika skodelice in sam razvoj ideje, ter model male in velike skodelice za Barcaffe ali za Barcaffe Bar prestige.
Strokovno komisijo za izbor najboljših skodelic, ki jih bomo v Drogi tudi nagradili, so sestavljali Janez Smerdelj, redni profesor iz ALU, Jure Miklavec, diplomirani industrijski oblikovalec, dr. Janez Bogataj in Armando Tul, oblikovalec Droge, d.d. Kljub težkemu izboru so se odločili, da prvo nagrado prejme Andraž Šapec. Pripravil je model skodelice posebne oblike, uporabil različne barve pomladi, dinamiko skodelice pa popestril z asimetrično oblikovanim ročajemj in igro zlaganja. Naslednja tri mesta si delijo Kaja Avberšek, Martin Šoštarič in Rok Oblak.
Za razpis natečaja smo se v Drogi odločili zato, ker želimo osvežiti ponudbo v gostinskih lokalih, hkrati pa spodbuditi ustvarjalnost bodočih industrijskih oblikovalcev v smeri izvirnih, lepih in uporabnih skodelic za kavo.
Junija bomo v prostorih Droge v Izoli pripravili tudi slavnostno podelitev nagrad najboljšim ter razstavo vseh prispelih risb in modelov skodelic. Lahko si jo boste ogledali vsi, ki vas zanima svež oblikovalski pogled na tako vsakdanji predmet, kot je kavna
(J. K.)
skodelica.
★	Drogin telegraf 27
Vasjin zadnji delovni dan
Zadnji dan 20. delovnega tedna v letu je bil tudi zadnji delovni dan našega sodelavca Vasje Rebca v Drogi. Sam pravi, da zavestno odhaja novim izzivom naproti in ni kaj, da mu ne bi verjeli.
V	zahvalnem nagovoru se mu je tehnični direktor, g. Ferko, zahvalil za skoraj petletno odlično sodelovanje, prenašanje znanja in izkušenj na sodelavce, ki je na področju uvajanja in vzdrževanja vodenja kakovosti še kako pomembno.
Prepričani smo, da bo Vasja tudi v novem delovnem okolju prav tako ustvarjalen, komunikativen, prodoren in zabaven, kot smo ga poznali v Drogi.
(D. P.)
Laura Pajtler se predstavi
Trinajstletna Laura iz Godenincev pri Središču ob Dravi nam je poslala zelo lepo pismo, v katerem se zahvaljuje Drogi d.d. za finančno podporo, na katero gleda kot na pomembno priznanje za njen naporen trening in dobre športne rezultate. Deklica, ki hodi v 7. razred, je lani v Slovenski Bistrici na državnem finalu šolskega atletskega pokala osvojila tretje mesto v teku na 1000 m. Lahko se pohvali tudi z vrsto drugih uspehov in celo zmag, zanjo pa se zanima tudi znan trener iz Ljubljane. Poleg rednih treningov teka se v prostem času - za zbavo in iz čistega veselja do gibanja - ukvarja tudi z drugimi športi. Ker se pridno udeležuje ne le občinskih marveč tudi medobčinskih in državnih tekmovanj, bo dobila status športnika.
V	družini in učiteljih je našla močno podporo, saj jo neutrudno spodbuja-
jo, šola v Središču ob Dravi celo zbira zanjo sredstva na posebnem računu; kajti vztrajnost in nadarjenost brez finančne podpore ne zadostujeta, ko je treba kupiti drago športno opremo... Zaradi pomanjkanja prostora v glasilu smo - žal -
morali Laurino prisrčno pismo skrajšati; toda v upravi in v marketingu so ga prečitali od začetka do konca! Želimo ji, da bi dosegla svoje cilje in jo prosimo, naj nam o svojih uspehih še kaj napiše.
(S. P.)
V
28 Informatika*
Help desk - aplikacija za pomoč in podporo uporabnikom
Razvoj standardov kakovosti je tudi v Informatiki pokazal, da so trendi usmerjeni proti celovitemu zagotavljanju kakovosti storitev svojim uporabnikom. Direktna podpora uporabnikom z uporabo orodja Help Desk je nepogrešljiva, saj orodje omogoča zaposlenim učinkovito podporo pri odpravi opaženih napak v delovanju strojne in programske opreme in naročanju potrebnih storitev Informatike. Izboljšanje zavedanja o kakovosti reševanja uporabnikovih zahtev, podanih preko Help Desk-a, nas je pripeljalo do potrebe po izboljšavah funkcionalnosti same aplikacije. Ključnega pomena za merjenje kazalnika uspešnosti pri reševanju uporabniških zahtev je spoznanje, da je treba vzpostavitvi povratne zanke med podano zahtevo (uporabnik), spremljanjem njenega reševanja v okviru strokovne službe (informatika), ter potrditvijo pravilne izvedbe zahteve s strani uporabnika.
Prenovljena aplikacija je le del izboljšav procesa informacijske podpore (poslovni informacijski sistem in sistemska podpora) in bo s svojo zanesljivostjo in zmogljivostjo pripomogla k izboljšanju kakovosti storitev Informatike in k dvigu zadovoljstva uporabnikov.
Alen Mitrovič
jamo novo verzijo aplikacije HELP DESK, ki je nadgradnja prve.
Aplikacija omogoča enotno točko za prijavo vsakršne zahteve uporabnikov preko Lotus Notes aplikacije ter omogoča uporabnikom stalen pregled nad stanjem in potekom reševanja zahteve. Zahteve se nanašajo na probleme z računalniško opremo in programi, naročanje računalniške opreme, mobilne in fiksne telefonije, svetovanje glede informacijskih rešitev in drugo. Stiki z uporabniki preko aplikacije HELP DESK predstavljajo dvosmerno komunikacijo med uporabnikom ter sistemsko podporo. Aplikacija temelji na procesih in akcijah ter želi zbirati zahteve, vprašanja, pripombe, reklamacije uporabnikov in sicer na ravni konkretne storitve.
V	prvi fazi se sprejemajo sporočila in zahtevki uporabnikov, ki se potem delegirajo osebi (članu HELP DESK skupine) za nadaljnjo analizo in reševanje. V drugi fazi je pomembna povratna informacija, ki temelji na podatkih kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji bo zahteva rešena. Kot naslednja faza je ugotovitev uporabnika, ali je z rešitvijo zadovoljen, in podajanje morebitnih pripomb. Zadnjo fazo izvede uporabnik in sicer tako, da zahtevo v aplikaciji HELP DESK zaključi.
Sandi Kosmina
Help desk - prenovljena aplikacije za pomoč in podporo uporabnikom
Aplikacija za pomoč in podporo uporabnikom (HELP DESK) je postala v našem podjetju nepogrešljiv del poslovnega procesa.
Računalniška tehnologija je danes nepogrešljiva in posega tako rekoč skoraj v vsa področja življenja in s tem so tudi informacijske rešitve vedno bolj kompleksne in težje obvladljive. Tržišče ponuja najrazličnejše programske aplikativne produkte, vendar kljub popolnosti in dovršenosti teh rešitev uporabniki potrebujejo pomoč in podporo.
V	podjetju uporabniki pričakujejo predvsem hiter ter kvaliteten odziv na vsako svojo težavo in zahtevajo boljši pregled nad dogajanjem reševanja problemov. Zato smo v oddelku Sistemska podpora pred tremi leti uvedli aplikacijo HELP DESK. Ta aplikacija naj bi pripomogla k učinkovitejšemu delu organizacije znotraj našega oddelka. Aplikacija je nastala kot potreba pri bolj učinkovitem spremljanju, dodeljevanju in reševanju uporabniških zahtev.
Število uporabnikov v DROGI, d.d., je nad 300 in se fizično nahajajo na 5 lokacijah v Sloveniji. Ugotovili smo, da potrebujemo boljšo komunikacijo in preglednejšo interakcijo z uporabniki pri reševanju nalog. Zato po treh letih uva-
STANJE
ZAHTEVE
PRIJAVA
ZAHTEVE
Sprotna medsebojna Izmenjava pogledov v postopku reševanja nalog
\7
REŠEVANJE
ZAHTEVE
PRITOŽBA
ZAHTEVA
REŠENA?
ZAKLJUČENA
ZAHTEVA
Proces reševanja zahtev
V
Kako smo v letošnjem maju na Brionih uspešno družili poslovnost in prisrčnost
Čeprav je bila vožnja z ladjo mirna, je bilo lepo spet čutiti pod nogami mamico zemljo
Na Brionih je kar nekaj večstoletnih oljk. Njihovo starost znanstveniki določajo z metodo radiokatvinega ogljika 14. - Prastara, veličastna priča davnih dogodkov, ki jo vidite na sliki, šteje 1.690 let... Ali se sploh zavedamo, kaj pomeni videti tako drevo od blizu? Ali znamo občutiti bogastvo doživetja in neponovljivost trenutka...?
Trgovci dostikrat s posebnimi ponudbami razveselijo svoje kupce. In ker je prijetne stvari dobro posnemati, tudi Droga d.d. vsako leto svojim kupcem (hočem reči trgovcem) pripravi presenečenje v obliki posebne ponudbe - vesele plovbe preko valov sinjega Jadrana. Namen teh izletov je predvsem medsebojno spoznavanje, tu in tam pa steče tudi pogovor, ki v bolj sproščenem, po dopustu dišečem okolju hitreje najde primerne besede; že davno so namreč minili časi, ko sta se trgovec in proizvajalec gledala z malce nezaupanja in skušala prelisičiti drug drugega. Danes je vsakomur jasno, da samo dobro sodelovanje in korektnost prinašata dobre rezultate dela, ki so eden od pogojev uspešnega skupnega nastopanja. In če razigrani
V
Dobro ohranjene izkopanine bizantinske hiše pričajo o tem, da so umetniki in premožni sloji takratne družbe že v davni preteklosti znali ceniti lepoto in čar teh otokov.
sredozemski vetrovi izkoristijo priložnost ter zacoprajo poslovno vljudnost v prisrčno, zaupanja vredno poznanstvo, toliko bolje! (Naj vam na uho povemo, da so jim tokrat pri tem izdatno pomagali posebni gostje na krovu katamarana - Sašo Hribar s svojo ekipo Radia GaGa in legenda Drogine glasbene scene -Kalamari.)
S. P.
Srečanje s tolikimi lepotami in zanimivostmi človeka utrudi, zato se okrepčilo v restavraciji med starimi, slikovitimi zidovi prileže, da je kaj!
Tradicija zahteva, da prejmejo darilo vsi gostje, ki na dan izleta praznujejo rojstni dan, prejmejo pa ga tudi tisti, ki so ga praznovali dan prej ali ki ga bodo dan po izletu. Ker so med slavljenci tudi dame, o letih ne bomo govorili...
Rodos - otok sonca in morja
V starem mestnem jedru Rodosa si podajajo roke umetnine
različnih kultur.
Rodos leži JV od Grčije in JZ od Turčije. Imenujejo ga tudi otok sonca, ker je bil nekoč dom Heliosa - boga sonca. Tu se srečujejo legenda in tradicija, junaki in zgodovina, resničnost in mitologija. Nenavadna pestrost krajine z obiljem dišečega cvetja, od katerega sta najpogostejši roza in rdeča azeleja, stari oljčni gaji, sanjske plaže, ostanki antičnih spomenikov, skrivnostne vasice navdušijo obiskovalca na vsakem koraku. Otok ni gorat, najvišja gora Ataviros meri 1215 metrov nadmorske višine, ima pa 220 km obale s prelepimi plažami in zalivčki.
Glavno mesto otoka je Rodos. Mesto se deli na staro mestno jedro in na novi del. Staro mestno jedro se je z leti spremenilo, obzidje, ki ga obkroža, pa je le ohranilo srednjeveško barvo. Na Rodosu se srečamo s tremi prepletajočimi se stili: baročnim, gotskim in turškim. Sprehod po starem mestnem jedru nam odkrije bizan-
Srednjeveška Ulica vitezov.
Obzidju Rodosa ni zmeraj uspelo odbiti zavojevalcev tega
sredozemskega bisera.
tinske in turške spomenike, utrdbe in antične akropole, v novem delu mesta pa lahko vstopimo v številne trgovinice. Tu si med jezikovno raznoliko množico lahko ogledamo in kupimo spominčke, kipce, zlatnino, ročno izdelane prte, okrasne krožnike in drugo. V starem mestnem jedru se lahko sprehodimo po 200 m dolgi in 6 m široki srednjeveški " Ulici vitezov", kjer so se v davnih časih bojevali vitezi. Ogromni, sloviti Kolos, eno izmed sedmerih svetovnih čudes, je v antiki stal v pristanišču Mandraki, danes pa tam lahko občudujemo mline na veter. Nedaleč od centra na hribu Monte Smith najdemo ostanke Apolonovega svetišča in antični stadion.
Približno 50 km od mesta Rodos leži vasica Lindos, eden od treh najpomembnejših antičnih centrov na otoku. To je vasica samih belih hiš. Nad njo leži na 116m visoki skali antična akropola. Na najetih oslih se napotimo na ogled templja Atena Lindia (varuhinja vasice
Ena najbolj obiskanih trgovinic Rodosa; človek bi kar vse
pokupil!
Vasica Lindos z akropolo, pričo nekdanje poganske pobožnosti.
Lindos) in bizantinske cerkve, kjer so po dolgoletnih raziskavah našli kos marmorja z zapisano zgodovino Ateninega templja. Na samem vrhu akropole stoji obnovljena baročna loggia.
Apolonov tempelj v vsej svoji antični lepoti.
Baročna Loggia
Drugi veliki antični center otoka, odkrili so ga leta 1860, je Kamiros. Tu so najprej odkrili antično pokopališče, kasneje pa celotno mesto. Po antičnih pripovedih se je v Kamiros zatekel sin kralja Krete, da bi ubežal tragični usodi, umoru lastnega očeta. Po dolgoletnem iskanju sina je kretski kralj pristal na Rodosu in sin ga je umoril. Ko je ugotovil, da je umoril lastnega očeta, je prosil bogove, naj se zemlja razpre in "požre" celotno mesto Kamiros.
Sredi sadovnjakov in vinogradov 10 km od Rodosa leži tretji antični center lliasos. Tu se po 134 stopnicah ulice Crucis napotimo na ogled samostana Filerimos.
Nedaleč od mesta Rodos se rasteza zelena dolina Petaludes (Dolina metuljev). Redkokje srečamo tako lepoto, kot je lepota Petaludesa: ozke potke, mostički iz lesa, majhna jezera, slapovi. Čudovito zeleno dolino zaljša na tisoče pisanih metuljev.
Antični stadion kljubuje času...
V
Odkritje mesta - Kamiros, ki slovi po tragični zgodbi.
Na Rodosu lahko obiščemo tudi znane grške večere v vasici Afandoy in se ob grških plesih, kot je sirtaki, ob dobri tipični hrani zanziki in samostojni peki mesa na 10 m dolgem roštilju zabavamo vse do jutranjih ur.
Na Monaster lliasusa že dolga stoletja sijejo lepote
Sredozemlja.
Tipični grški večer v vasici Afandoy.
Tekst in slike: Nives Bandelj - Priča
Petaludes - dolina metuljev ali pravljica "v živo”
VABILO
Vabimo vas, da se nam ob droginem 40. rojstnem dnevu pridružite na vsakoletnem srečanju drogovcev; ki bo letos potekalo 2 dni.
V četrtek, 10.6.2004, ob 14. uri
vas vabimo, da se skupaj s svojimi družinskimi člani udeležite internega dneva odprtih vrat na vseh droginih lokacijah.
v
Se posebej vabljeni otroci!
V petek, 11.6.2004, ob 8.30
vabimo športnike in navijače, da se v Luciji na teniških igriščih pomerijo v kopici športnih in družabnih aktivnosti ali glasnem navijanju.
Vabimo vas, da se nam na isti lokaciji pod šotorom pridružite tudi v večernem delu ob 18.30, kjer se bomo skupaj zabavali z glasbeno skupino MAMBO KINGS, nagradnimi žrebanji in bogatim programom.
v©
<5
^0?
lJroGim
skrttT
bufiarsbT
talentf
na
£
lan
Iflaš dan - 'f'f. <0. HOO-O*
Že šestič se lahko skriti talenti izkažete v peki slaščic z uporabo naših izdelkov. Letos bodo vaše slaščice še toliko bolj dobrodošle, saj praznujemo 40-letnico. Vabljeni ste tako zaposleni kot upokojenci.
Ihagrajene fiodo-.
najboljša sladico, * sladica z najtfolj originalnim imenom,
M sladica z najlegšim izgledom ter * sladica, <hi fio vsebovala največ našifi izdelkov.
Čakajo vas peke vredne nagrade, saj se v košu nagrad skriva kuharska knjiga Jamie Oliverja, mesne dobrote s Krasa, žlahtna kapljica z našega vinorodnega območja in še kaj drugega. Brez tolažilne nagrade ne bo ostal nihče. Po tekmovanju in razglasitvi rezultatov sledi degustacija.
Za sodelovanje se lahko prijavite do srede, 9.6.2004. Ker verjamemo, da vas bo veliko, zbiramo prijave po lokacijah: Ruža Gombač, Danica Krajnc, Zdenka Hribar, Sonja Krmac, Ljubka Skubic in Marjeta Koštomaj Pokleka.
Svoje dobrote prinesite v petek, 11.6, od 17.30 do 18.30 v lucijski šotor na teniških igriščih. S seboj ne pozabite prinesti seznama sestavin oziroma še bolje recept.
Potrebno količino Droginih izdelkov za pripravo sladice lahko dobite v vzorčnem skladišču, tel. št.: (05) 6631 995.
S svojim podpisom boste potrdili vašo udeležbo. V kolikor želite sodelovati brez prevzema izdelkov, pa vas vljudno prosimo, da nas o tem obvestite. Vse informacije lahko dobite na tel. št.: (05) 6631 730 (Marjeta Koštomaj Pokleka) in (05) 6631 734 (Nataša Bazjak Cristini).
Okt
'Zoof-
Glas
vpijočega v puščavi
Mnogi Slovenci so se začeli učiti igranja golfa, da bi bili moderni in da bi imeli ...
...nekaj skupnega s svojimi šefi! Jaz pa sem tako starokopiten...
Vse, kar si želim imeti skupnega s svojim šefom, je višina njegove plače...!
s. p.
Izjave na delovnem mestu
A zakaj sem prinesel copate in blazino v službo? Smešno vprašanje, gospod šef! Saj ste mi vendar sami rekli, naj bom na delovnem mestu bolj sproščen! (Jogi)
Ne, gospod M., mojega šefa danes ni v pisarni in zelo mu bo žal, da se ne bosta videla, saj je strašno navdušen nad vami. A kako vem? No, zadnjič je povedal, da ste neverjetni in enkratni, saj nobeden od naših poslovnih partnerjev med poslovnim kosilom v tako kratkem času ne pospravi toliko dragih specialitet kot jih vi! (Bionda)
Če bi vedel, o čem so govorili na sestanku, bi zagotovo na koncu jaz imel prav! (Bučko)
Sodelavca že cel teden ni v službo. Očitno je vzel zelo zares svojo raziskavo o odsotnosti z delovnega mesta... (Bubu)
Seveda šef ni več zadovoljen z mano, ko pa je bil tisti bedak, ki me je dva tedna nadomeščal, tako zagnan za delo! (Lazy)
Gospod Koren, ja kje pa hodite? Že celo večnost mi niste dali priložnosti, da bi ignoriral kakšno vašo inovativno idejo...! (Šef)
Ah, kakšen prekrasen, miren delovni dan! Šefu je zmanjkalo energije še predno je meni zmanjkalo potrpljenja! (Živko)
Seveda imam diplomo, a sem tako dolgo čakal na zaposlitev, da sem medtem pozabil vse, česar sem se med študijem naučil... (Tvrdko)
Ta mesec je bil izjemno uspešen: šef se je kar dvakrat strinjal z menoj! (Niko)
Moram se vam zahvaliti, gospod Čebula! Vaši uspešnosti pri delu gre zahvala, da si lahko zvišam osebne dohodke... (Chef)
Najraje	zaposlujem	poročene
moške, ker so že navajeni mirno prenašati oštevanje in kritiko. (Bumči)
Fantje, kakšna fešta je bila to! Vsi so prišli - tudi policija in gasilci...! (Žurko)
Edina dobra stran reklamnih spotov je ta, da imajo zmeraj srečen konec. (MGM)
Če že nočete delati nadur, gospodična, potem delajte vsaj med rednim delovnim časom! (Boginbatina)
V	prejšnjem, enostrankarskem sistemu, je bilo glede zaposlitve vse lažje: takrat smo natanko vedeli, v katero stranko se moramo včlaniti, da dobimo dobro službo. (Memo)
Izraz "delovna sila" najbrž izvira iz dejstva, da smo vsi prisiljeni delati. (Fido)
Če imajo ženske manj sreče pri ustvarjanju karijere, je to samo zato, ker doma nimajo soproge, ki bi jim dajala pametne nasvete. (Rezka)
Če je res, kar pravijo, da namreč za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, potem je tudi res, da za vsako neuspešno žensko stoji moški... (Eva)
Saj ni čudno, da se ne razume s sodelavci, ko pa govori prav tako zapleteno in nerazumljivo kot piše nerazumljiva poročila! (Nerga)
S. P.
Kaj se je dogajalo Slovencem po Evropi v prejšnjem stoletju
Obžalovanja vredno neangleško vedenje
Bilo je prav na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tedaj je bil v naši deželi pridevnik gnili še zmeraj uradna oznaka kapitalizma. Seveda pa to ni oviralo nekaterih "tovarišev”, da si s to razvpito in klevetano gnilobo ne bi (neuradno in mimo vseh režimskih smernic) osladili življenja; vendar to ne spada v našo zgodbo. Dejstvo je, da so ljudske množice živele zdravo stabi-lizacijsko-inflacijkso življenje, in se niso predajale nezdravim razvadam zahodnjaških ideologij (kar pojasnjuje, zakaj so napredne sile pri nas šele nedavno odkrile prelesti golfa, pranja denarja in drugih kratkočasnih igric). Po zaslugi filmov z zahoda pa se je precej podrobnosti o življenju v gnilem kapitalizmu le nekako pretolklo v zavest delovnega ljudstva: po tujih revijah (kadar oblast ni zaplenila številk z “nevarno'' vsebino) so ljudje radi posegali, bolj zaradi lepih slik, kot pa zaradi vsebine člankov, saj so bili programi učenja tujih jezikov v šolah katastrofalno slabi.
Pa je naneslo, da me je v tistem času Organizacija združenega dela (podjetje - op. avtorice) poslala v goste k angleškemu poslovnemu partnerju. O Angliji in Angležih sem vedela kar precej, saj so me v letih odraščanja (zaradi nekega filma o Robin Hoodu, katerega sem šla gledat enajstkrat...) trapile romantične sanjarije o tamkajšnjih plemenitih vitezih, vladarskih dinastijah, mogočnih gradovih, o mračnih skrivnostih zakletih razvalin in še o čem, po čemer odrasli ne znamo več hrepeneti. Knjige, revije in filmi pa so me poučili o življenju sodobnih Angležev. Nekaj let pred poslovnim potovanjem sem Anglijo sicer obiskala kot turist (za tiste čase
redka priložnost), a si je naša izletniška skupina prikrojila bivanje po domačem vzorcu. Tokrat pa naj bi bila cel teden, po nekaj ur dnevno, gost angleške hiše, kajti Drogin poslovnež je uradoval kar v svojem očarljivem domu iz dobe kraljice Elizabete Tudor, hčere veselega Henrika Osmega. (Z družino si je stalno bivališče delil tudi duh, ki se je menda vse noči klatil po hodnikih, pa sem zato hvaležno odklonila ponu-dene nočitve ter se raje nastanila v bližnjem podeželskem hotelu; receptorka pa mi je šele zadnji dan povedala, da tistih glasnih nočnih sprehajanj po stopnicah niso zakrivili razigrani ponočnjaki, marveč hotelski duh...) - Mila angleška pokrajina južno od Bedforda mi je vlivala moči, ko so me nekaj dni mučili z domačimi specialitetami in s tistim, čemur so rekli juha, solata in kava. To so bili časi, ko potovanja v tujino niso bila tako zelo samoumevna kot so danes in smo se vsi, ki smo tu in tam poškilili čez mejo, na vse kriplje trudili, da bi s svojim obnašanjem domačinom pokazali, da prihajamo iz omikane dežele, katere prebivalci so natanko poučeni o tujih krajih in navadah (medtem ko se nihče od tujcev ni bal priznati, da komajda kaj ve o naši deželi). Prav zato mi ne bo nikoli jasno, kako sem si mogla dovoliti nezaslišan spodrsljaj prav v trenutku, ko so vsi pričakovali od mene popolono zbranost in poznavanje obreda. Bilo pa je takole.
Tretji dan mojega službenega bivanja v Angliji so se pogovori začeli šele po kosilu in okrog petih popoldne so prišli gostitelji in nas povabili v salon. Do tistega hipa sem vedela vse o angleškenm pitju čaja: da je čaj ob petih za Angleža enako pomemben zakon, kot je za Slovenca jutranja kava; da pravi Anglež deli človeštvo v dve skupini: v prvi so
ljudje, ki pijejo čaj ob petih, v drugi pa so barbari; da Anglež sicer pije čaj ob vseh urah dneva, da pa je čaj ob petih vrhunec čajnih sladkosti slehernega dne; da za čaj ob petih ljudje pošiljajo svojim znancem odišavljena vabila in vzamejo iz steklenih omar najboljše čajne ročke; da čaj ob petih ne sme izostati, pa četudi ste se morda že cele ure prej nacejali z njim; to in še več mi je bilo jasno vse
do hipa, ko so ob petih popoldne v salonu servirali čaj. Tedajci se je v meni prebudil zdravi duh prednikov s sončne strani Alp in tiho zabentil, ker so prekinili razgovore samo zavoljo treh požirkov trpkega čaja. Nadalje je taisti zdravi duh ugotovil, da sploh ni žejen in da bi mu kvečjemu prijalo mrzlo union pivo - če je že treba nekaj popiti. Zdravemu duhu se je uprl tudi pogled na smetanove kolačke, posute z rožnatimi kristalčki, saj je bil komaj dobro dvignil pogled od kosila (jagnjetina na tri načine, gora na pol kuhane, neslane zelenjave in še nekaj, čemur ni vedel imena). In tako se je zgodilo, da je na vljudni “ali-želite-nekaj-čaja" poletelo iz mene "mislim-da-ga-ne-bom-hva-la". Bilo je, kot bi se ustavil čas! Štirje obrazi so se zastrmeli vame in okameneli. Štirje pari obrvi so se dvignili v osupli nejeveri. Štiri usta so se odprla, nekaj sekund lovila sapo,
nato pa v zboru izdavila "0!“. Kakšen družabni polom! Kakšna blamaža za domovino! V Angliji odkloniti čaj ob petih! Zdravi duh mojih prednikov je kot bi mignil spoznal vso težo svoje zgražanja vredne pomote in se začel na tihem skesano posipati s pepelom: "Kaj rineš po svetu, butara kranjska, če ne poznaš tujih manir! Mar bi ostala v domačih rovtah in mlela žgance s kislim zeljem, ko pa nisi rojena za to, da bi z iztegnjenim mezincem držala porcelan in srebala žlahtne pijače! Spodrecaj si krilo in pojdi kidat gnoj, teslo kmetavzarsko, ne pa da se mešaš med ljudi, ki se za čaj ob petih preoblečejo in ob kaminu iz šestnajstega stoletja z izbranimi besedami ugotavljajo, kakšen okus ima dehteči napitek!" Na mojo srečo me je delo v komerciali med drugim naučilo tudi hitrega prilagajanja in bliskovitih laži in še predno so minile tri sekunde negibne, zgrožene tišine, je nad ročno poslikanim, stoletnim čajnim vrčkom že hinavsko zagos-tolelo “mislim-pa-da-bi-ga-z-mlekom-kot-je-pri-vas-navada-če-nimate-nič-proti". Štirje obrazi so spet zasijali in spet sem se žrtvovala za slavo domovine ter dokazala Angležem, kako pri nas natanko poznamo njihove navade.
Sicer pa - če dobro preudarimo, zamisel o pitju čaja ob petih popoldne sploh ni slaba! To je lahko miren trenutek, posvečen družini. In pri tem sploh ni pomembno, ali pijemo indijski čaj ali kar domačega -zeliščnega; pomembno je le, da je Drogin! Zdaj, ko je Slovenija članica EU, nas bodo morda Angleži začeli posnemati, saj tudi stoletni tradiciji ne škoduje malo svežega vetra...
Sonja Požar
Kako sem zaradi površnega prevoda postala žrtev posmeha
Ko sem v daljnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja prvič videla Pariz, sem bila že prvi dan bogatejša za pomembno življenjsko resnico: da mora človek včasih prepotovati stotine kilometrov, predno ugotovi, kako je omejen! Kaj takega se mu doma zlepa ne posveti. Bilo pa je takole.
Željna opevane francoske kuhinje, sem pozno popoldne zavila v neko samopostrežno restavracijo in si ogledovala razkošje zelenjavnih omak, riževih, mesnih in drugih solat, domiselno sestavljenih iz sočivja in povrtnin najrazličnejših barv in načinov priprave; vse to danes najdete na vsakem vogalu tudi pri nas. Pa je med solatami pritegnila moj pogled skledica, v kateri je dehtelo to, čemur smo v domovini rekli francoska solata. V tistem času je veljalo, da ste svojim gostom izkazali še posebno pozornost, če ste jim postregli s francosko solato, narejeno po receptu, ki je takrat krožil med gospodinjami kot posebno dragocena informacija: majoneza, gorčica, kropmir, grah, jajca, kisle kumarice, korenček, gomolj zelene, in cvetača - vse seveda lepo skuhano in ohlajeno. Radovedna, kakšen okus ima, kadar je narejena v svoji domovini, sem prosila prodajalca na oni strani steklenega pulta, naj mi poda francosko solato (uporabila sem prav ta izraz). Fant je otrpnil in me osuplo gledal. Misleč, da me ne razume, sem prošnjo ponovila in pri tem skrbno posnemala francoski naglas. Toda z one strani pulta še vedno ni bilo odziva. Šele ko sem nemega sogovornika zelo bistroumno vprašala, če me je razumel, se mu je vrnil dar govora. Razložil mi je,
da je sicer razumel vse besede, da pa mu ni jasno, za katero solato sem se odločila. V hipu me je napolnilo škodoželjno zmagoslavje (saj veste, tisto, ki vas obide, kadar se vsam zazdi, da imate nad sogovornikom neizmerno duhovno premoč) in sem
-	ne brez ostrine v glasu - ponovila, da sem se odločila za francosko solato in pika. In mi je dečko končno pojasnil, kar bi mi lahko že na začetku: da so namreč vse razstavljene solate francoske, prav nobena da ni uvožena ali sprejeta iz zbirnega centra tujih pribežnikov; da so bile narejene opoldne iz francoskih surovin in da medtem niso menjale državljanstva. V njegovih besedah je bilo za spoznanje preveč ironije, lahko bi jo prihranil; ton je bil že rahlo žaljiv. Lahko bi me s čisto preprosto, kratko razlago poučil, da je to, čemur mi rečemo francoska solata, v resnici samo eden od neštetih francoskih receptov za tiste solate, ki so lahko samo predjed ali pa celo samostojen, okusen in lahek obrok.
Odkar je svet postal manjši, je takih nesporazumov čedlaje manj. Toda če v Sloveniji rečete "francoska solata”, kljub novopečenemu članstvu v EU vsi pomislijo samo na tisto z majonezo, gorčico, krompirjem, grahom itd...
Sonja Požar
SESTAVIL: JOŽE BORKO
ra
REKA V BOSNI
AM. REŽISER KAZAN
ANGLEŠKA VOTLA MERA
SLABOST
NAŠ PISATELJ (MATEVŽ. KOMISARJEVI ZAPISKI)
NAIVNA
UMETNOST
PREBIVALEC
HALOZ
(ZANIČ.)
MILANSKA OPER. HIŠA
ZIDAKI) MALTE, SUŠEN NA ZRAKU
RUSKO MESTO BLIZU TOMSKA
SOSEDNJI
ČEBELJA TVORBA V
MLADA
CIGANKA
RISTO SAVIN
ODSOTNOST IZ KRAJA _ZL!
DALJŠE
Časovno
AM. IZUMIT. THOMAS...? EDISON
VZDEVEK
GOETHEJEVE
MATERE
PAPIR
RAZLIČNEGA
FORMATA
ANJA
ZAVADLAV
ALUMINJIJ
FRCANJE
oqmaCa
HVAL
TMkT
ENOTAZA
TEZO
NAŠ GLASB. SOSS
NAŠ PIANIST BERTONCELJ
DEL TEDNA
SREDIŠČE VRTENJA
PAVLE ZIDAR
AVTO
OROŽJE ROBIN HOODA
BRENCELJ
TELEVIZIJA
PLEMENITAŠICA
MENJAVA,
ZAMENJAVA
VEZNIK
Prispelo je 60 pravilnih rešitev nagradne križanke št. 4. Geslo nagradne križanke je bilo Danes kuha Maestro. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Bojana Vičič, Marinka Milavec in Kuček Melanija, je izžrebala naslednje nagrajence, ki prejmejo Drogine izdelke po lastni izbiri:
prva nagrada - 6000 SIT:
Milan Hojnik, Drevored 1. maja 6, Izola druga nagrada - 5000 SIT:
Branka Vrhunec, Topolje 6, Selca tretja nagrada - 4000 SIT:
Marija Teharnik, Ditingerjeva 8, Ravne na Koroškem
Nagrajencem čestitamo in jih prosimo, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 1131 (PC Nova tovarna, Vzorčno skladišče) in se dogovorijo o prejemu nagrade. Rešitev tokratne nagradne križanke - gesla izpisana na označenih poljih - z vašim polnim naslovom pošljite do torka, 15.6. 2004, na naslov Droga, d. d., Industrijska 21, 6310 Izola, s pripisom Nagradna križanka 5.