Izhaja vsak četrtek
UREDN i s> i VO IN UPRAVA: Trst, Uiica Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria PoSt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č.r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna Ur 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnin« Ur 2880 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
St. 499
TRST, ČETRTEK 21. MAJA 1964, GORICA
LET. XIII.
PRVA SEJA V TOREK, 26. MAJA
deželni svet pričenja z delom
Slovenski zastopnik bo lahko dobro opravljal svojo nalogo ob pomoči vse naše javnosti
Novoizvoljeni deželni svetovalci so te dni Prejeli vabila na prvo sejo deželnega sve- j la- Ta se bo sestal, kot znano, v torek, 26. '
t	.	1
• m., v sejni dvorani tržaškega Občinskega *vota, in sicer zato, ker organi dežele sploh Se nimajo lastnega sedeža. Svoj čas se 'je govorilo, da bo sedež dežele v palači tržaške kvesture, a vse kaže, da je ta predlog Propadel. Sedaj govorijo, da bo sedež dežele v tako imenovani »vzorni palaii« (pa-azzo modello), vendar bo preteklo še pre-eeJ časa, preden bodo notranje prostore Palače tako uredili, d a b :d j povsem ustre-zali svojemu namenu. Zdi se pa, da bodo '"-‘katere urade dežele namesti'i v palači dve na trgu Oberdan, kjer je do pred 'kratkim bil sedež tržaškega radia.
Dnevni red prve sej? deželneja sveta Picdvideva med. drugim izvolitev predsed-' a< dveh podpredsednikov ii,n dveh tajnikov skupščine. Do izvolitve predsednika bo Scjo vodil najstarejši svetovavec, 674etni Guido De Sandre, ki je bil izvoljen na socialistični listi v pordcnonskem okrožju, glavni kandidat za prvega predsednika skupšoi,ne je demokristjan dr. De Rinaldii-11:1 ’ občinski svetovavec v Nabrežini. Eno Podpredsedniško in eno tajniško mesto pa Pripadata po zakonu opoziciji in ju bodo
dni po volitvah, torej 26. t. m. Kako se bo to vprašanje rešilo? Možno je celo, da bo seja odložena. Dnevni red seje nato predvideva imenovanje več komisij, med drugim komisijo za sestavo pravilnika in finančno komisijo.
Osrednja in najvažnejša tooka prve seje je vsekakor izvolitev deželne vlade, ki jo bodo sestavljali predsednik, osem odbornikov in štirje namestniki. Do danes še ni natančno znano, ali bodo vlado sestavili po vzoru sedanje osrednje rimske vlade, kar pomeni, da bi v vlado morali vstopiti predstavniki demokristjanov, socialdemokratov, socialistov in edini izvoljeni republikanski zastopnik. V tem primeru bi deželna vlada ime1a podporo 42 svetovavcev, to je več kot dvetretjinske večine. Demokristjani, socialdemokrati in republikanci so se že izjavili za takšno vlado, socialisti
pa še niso sprejeli nobenega dokončnega sklepa. Njihova videmska federacija se namreč temu upira, češ da je bolje počakati na junij ali julij, ko bo osrednje vodstvo stranke ocenilo prvo Obdobje sredi n-sko-levičarske politike in naredilo tudi zaključke o nadaljnji strankini politiki.
Demokristjani, socialdemokrati in republikanci, katerim je osrednji volilni urad. po natančnejšem pregledu volilnih izidov dodelil eno mesto v deželnem svetu (po | prvih podatkih bi to mesto pripadalo liberalcem), lahko sami sestavijo vlado, saj imajo v svetu skupno 35 svetovavcev (28 KD, 6 socialdemokrati in 1 republikanec), j Kako se bo lo vprašanje uredilo, bomo zvedeli čez nekaj dni, ko se bodo zaključila pogajanja med prizadetimi strankami. 2e danes pa je gotovo, da bo predsednik
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proti krivičnemu ukrepu
Po
vsej verjetnosti dodelili komunistom.
začetku seje bodo svetovavci prisegli zve-s‘obo republiki, vendar še ni natančno polnjeno, kateri organ bo te prisege spre-j®tHal. Pričakovati moremo nadalje, da bo-
0	v tej in v zvezi z drugimi formalnimi Postopki nastali kakšni zapletljaji, zlasti s Prič o dejstva, da mora svet na osnovi 'olilnega zakona na prvi seji potrditi zako-111‘ost izvolitve posameznih svetovavcev, kar niore opraviti še’e, ko je poteklo 15 dni, Pc-kar iso okrožni volilni uradi proglasili 'Plitev 61 svetovavcev. V Trstu je izvolii-®v bila proglašena 16., v Vidmu pa šele ■ t- m. Posebni statut dežele po drugi rani določa, da se mora svet sestati 15
SESTAVA DEŽELNEGA	SVETA
Demokristjani	28
Komunisti	11
Socialisti	7
Socialdemokrati	6
Liberalci	3
Misovci	3
PSIUP	1
Slovenska skupnost	1
Republikanci	1
SKUPNO	61
Svet Skupne slovenske liste je na svoji | seji dne 14. 5. 1964 z obžalovanjem vzel na znanje odločitev ministra za javna dela Pie-raccinija, ki je z dekretom z dne 24. aprila 1964 v smislu zakona št. 167 razveljavil sklep tržaškega občinskega sveta, ki je izključil področje pod Rovtami iz načrta za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš pri Sv. Ani.
Svet Skupne slovenske liste je v zvezi z omenjenim dekretom ministrstva za javna dela sprejel sledečo
resolucijo
Ministrstvo za javna dela je utemeljilo svoj dekret z razlogi, ki ne držijo. Ni res, da bi sklep občinskega sveta podpiral zasebne koristi, ki so v nasprotju s splošnimi koristmi. Prav tako ni res, da bi obdelovanje vrtov pod Rovtami vpadalo zaradi bližine naselij in industrijskih obratov in da bi bilo omenjeno področje nujno potrebno za ljudske hiše.
Preden je tržaški občinski svet izločil področje pod Rovtami iz splošnega načrta, je imenoval posebno komisijo, ki je položaj podrobno proučila in priporočala omenjeno izključitev zaradi splošne gospodarske koristi in zaradi potrebe, da se ohranijo mestu največji vrtovi, ki skozi vse leto nudijo povrtnino tržaškim potrošnikom. Komisija je tudi ugotovila, da ostala bližnja področja, v-ključena v stanovanjski načrt, popolnoma zadoščajo za potrebe bodočih ljudskih stanovanj v Trstu.
Nikakor ne odgovarja resnici trditev ministrstva za javna dela, da gre za preprečitev zasebne špekulacije, saj gre zvečine za male slovenske posestnike, ki so od svojih prednikov podedovali hišico z večjim ali manjšim vrtom in imajo v njih vir za vsak-danj kruh.
Svet Skupne slovenske liste iz omenjenih razlogov
protestira
proti sklepu ministrstva za javna dela in si pridržuje pravico, da v splošnem in v slovenskem interesu podvzame vse meritorne korake proli temu nesocialnemu sklepu v okviru širšega zakona, kateremu priznavamo socialni značaj, a ga v tem posebnem primeru nima.
VAŽNO ZA LASTNIKE ZEMLJIŠČ POD ROVTAMI!
Skupna slovenska lista vabi vse lastnike zemljišč na Kolonkovcu pod Rovtami, ki so vključena v gradbeno področje, da se zagotovo udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v dvorani gostilne Sorda v ulici Costalunga 177. Na sestanku bo razgovor o korakih, ki jih je treba nujno sprejeti proti krivičnemu ukrepu o vključitvi zemljišč v gradbeno področje.	Svet	SSL
RADIO TRST A
Tajništvo za nekristjane
♦ NEDELJA, 24. maja, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske ljudske pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Mlin na dnu morja«, napisala Lelja Rehar. Igra RO, vodi Jojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela: Boris Pahor: »Na školjih«; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 I?. slovenske folklore: Lelja Rehar: »Po dunajski cesti furati je fajn«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 3.
♦ PONEDELJEK, 25 maja ob: 11.45 Naš juke-box;
12.15 Lelja Rehar: »Po dunajski cesti furati je fajn«, 18 00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Penko; 18.30 Iz cikla koncertov društva «Arte viva» v Trstu;
19.15 Radijska univerza: Jože Peterlin: Michelangelo Buonarroti: (1) »Zgodovinski opis dobe«; 21.00 Orazio Fiume: »Boben iz sukna«, opera v enem dejanju; Zbigniew Wiszniewski: »Neffru«, radijska opera.
♦ TOREK, 26 maja ob: 11.45: Ameriški odmevi;
12.15 Pomesek s poslušavkami; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba: Goffreddo Petrassi:	Noche	oscura;
19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila J Tavčar in Jože Peterlin; 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti. Pianistka Tatjana Uršič, Johann Sebastian Bach: Kromatična fantazija in Fnsa v d-molu; F. Chopin: Nokturno v cis-molu; Nokturno v B-molu.
♦ SREDA, 27. maja ob 1145: Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Brali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov; 19.00 Pevski zbor Julijske Benečij'; in Furlanije; 19.15 Higiena H zdravje; 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Vodi Clati-dio Scimone. Sodeluje sopranistka Angelica Tucca-ri; V odmoru (približno ob 21.15): »Andrej Voznje-senski«, pesnik liričnih »umikov«, pripravil Filibert Benedetič.
♦ ČETRTEK, 28. maja ob: 8.30 Morje v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv- Maše iz stolnice sv. Justa;
11.15 »O dečku, ki je našel svojo srečo«. Napisal Krištof Schmidt, prevod in dramatizacija Ana Pe-lan. Igra RO; 12.15 Po društvih in krožkih: »Slovensko planinsko društvo«; 15.30 Johan Strauss: »Cigan Baron«, opereta: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert. Igra pianist Leo Smith; 21.00: »Ruy Blas«, drama v petih dejanjih, ki jo je napisal Victor Hugo, prevedel Franc Jeza. Igra Slovensko gledališče v Trstu, režira Adrijan Rustja; 22.50 S Festivala dveh svetov v Spoletu 1963-
♦ PETEK, 29. maja ob: 11.45: Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.45 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (27) »Tri grahova zrna«, pripravil Jurij Slama: 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije; 19.15 Radijska univerza: Elektrika: »Faraday-Neumannov zakon«; 21.00 Koncert operne glasbe.
♦ SOBOTA, 30. maja ob: 11.45 Italijanski akvarel:
12.15 Podobe iz narave; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Zvest samemu sebi«. Radijska drama Petra Garvieja, prevedel Ivan Šavli. Igra RO, režira Stane Kopitar; 17.20: Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Vinko Beličič: »Valentin Vodnik — prvi slovenski pesnik«; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Komorni zbor iz Cel ja; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 23.00 Sodobna simfonična glasba.
Na binkoštni praznik je daroval papež Pavel VI. v baziliki sv. Petra slovesno maše.) spričo pet tisoč bogoslovcev vseh narodnosti. Med pridigo jim je oznanil, da bo za čelo že ta mesec delovati posebno vatikansko tajništvo — neke vrste ministrstvo — za nekristjane. Urejeno bo kakor tajništvo za ločene kristjane, pravoslavne in 'protestante, a z drugačnimi cilji. Papež sam j: dejal, da ima novi cerkveni organ na m-m približati se z navad,mirni človeškimi stiki s r'ipadnki drugih ver; začeti z njimi razgovor na pod'agji iskrene odkritosrčnosti in pravega človečanstva. Vsi ljudje naj bi predstavljali eno občestvo preko ozkih meja narodnosti in držav, socialnih in plemenskih razlik. Duh pravega katolicizma, to se pravi ves svet obsegajočega občestva naj prodre v vsa srca. Premagati je trebil sleherni egoizem, ki naredi človeška src v
TEDENSKI KOLEDARČEK
24. maja, nedelja: Cvetka, Marija
25. maja, ponedeljek: Naško, Urban
26. maja, torek: Dragica, Filip
27. maja, sreda: Janez, Magdalena
28. maja, četrtek: Telovo, Gojko
29. maja, petek: Majda, M. Magdal.
30. maja, sobota: Milica, Ferdinand
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Eugelbert Besednjak « Odgovorni urednik: Drago I.egiša » Tiska tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
BRANDT PRI JOHNSONU
Berlinski župan Willy Brandt se mudi že nekaj časa na političnem obisku v Združenih državah. Na binkoštni ponedeljek jj imel daljši razgovo* s predsednikom Johnsonom, 'ki je izjavil, da imajo Ncmci pravico do samoodločbe in zedinjenja. V napitnici pri s’avnostnem kosilu je nazdravi’ berlinski župan ameriškemu predsedniku kot zvestemu prijatelju Berlina, ki je leta 1961 ma lastne oči videl, kako sramoten je zid po sredi mesta; loči brate od bratov, Nemčija pa se mora zediniti v miru in svobodi.
Svetovn* kongres komuntitov
Francoska komunistična stranka je z i-kl j uči la svoje 17. strankino zborovanje. V posebni resoluciji so zborovalci strogo obsodili razkolniško delovanje kitajske komunistične stranke. V istem smislu so ji n pritrdili tudi zastopniki 42 drugih komunističnih strank, ki so billi navzoči na zborovanju kot gostje.
Med drugimi sklepi je važen tudi predlog, da se skliče svetovni kongres vseh komunističnih strank, ki naj premosti pepad med, Moskvo in Pekingom.
Za ta pred’og so se izrazili vsi tuji za stopniki, razen odposlancev komunističnih strank Italije, Romunije in Poljske.
MIR N\ ANTARKTIKI
Države: Argentina, Čile, VeMka Britanija, Francija, Sovjetska zveza in Nova Zelandija so si že pred. časom razdelile vplivna področja na ozemlju Antarktike. Vse te države so sklenile, da ne sme služiti ozemlje okrog južnega tečaja nikakršnim vojaškim namenom; najmanj pa še za preiz-kuševališče jedrskega orožja.
V	januarju tega leta so pa še sklenile, da se bodo vršila nadzorstva, ali se vse države držijo gornjih sklepov. Prejšnji teden so posebne komisije pregledale vsa oporišča na ledenem kontinentu in so ugo-! to vile, da ni nobena država postavila kakih j vojaških naprav. Južni kontinent, ki meri približno 14 milijonov kvadratnih kilometrov, je torej edini, kjer vlada še resnični mir.
tako ozka in vodi le k medsebojnemu sovraštvu, uči Pavel VI.
Ustanovitev novega tajništva je predlagal že v začetku vatikanskega koncila neki škof iz Indonezije. Pobudo za to misel je pa do-bii v stikih /. budističnimi svečeniki.
Novo tajništvo bo vodil kardinal Marella, ki je veščak v poznanju vzhodnih verstev-Ce pomislimo, da so še pved dob imi 3'1' leti divjale po Evropi verske vojne, pomeni ta korak katoliške Cerkve velik kora< naprej v duhu pravega bratstva med narodi-
—0—
NADŠKOF BERAN V HRADVANOVEM
Poročilo, ki ga je prinesel dunajski »Volk" sblatt« iz Prage, pravi, da so dne 2. maja mons. Beranu določili nov kraj bivanja v Hradvanovem pri Mladavozicah v zavodu, ki je last »Caritas«. Tam so tudi škof štela n Trohta, škof Stanislav Zela in prior samostana premonstratencev v Ninovi R°' tiki p. Machalka. Kot poroča časopis, stJ »povabili-t mons. Berana, naj se preše® iz Mukarova, ker mu hočejo češkos'ovašk° oblasti onemogov' da bi se sestajal s svojimi zvestimi duhovniki, ki so romali ^ n jemu. Mu.karov je bil namreč samo 20 krt* od Prage.
Ni pa še nčesar znanega, če je bila spre’ jeta njegova prošnja za konzularni viztf11 za potovanje iz države in povratek na Ce' škoslovaško. Prošnjo je vložil prelat z£> pred veliko nočjo na oblasti, da bi se p3" dal v Rim na obisk »ad limina«.
Deželni svet pričenja as delom
(Nadaljevanje s 1. strani)
prve deželne vlade videmski demokristjan dr. Berzanti.
Kol znano, bo Listo slovenske skupnost' v deželnem svetu zastopal odvetnik dr. J°' že Skerk. Glede na široke kompetence, k1 jih na osnovi posebnega statuta ima dežela, je jasno, da njegova naloga ne bo la'1' ka. To tudi zaradi tega, ker deželni posebni statut ne vsebu je nobenih praktičnih določil za našo narodno manjšino. Nujno jc zalo pot ebno, d > S2 slovenskemu zastopniku postavi ob stran skupina strokovnjakov, ki bodo proučevali razna vprašanja, -s katerimi se bo bavil deželni svet, kajti samo na ta način bo delo slovenskega pre. stavnika zares temeljito in učinkovito. M11'" no je nadalje, da sc čimprej ustanovi &>' ši posvetovalno-politični organ, od kateri' ga bo izvoljeni slovenski zastopnik prej0' mai splošna navodila za svoje delo in |ia' slope v deželnem svetu ter v drugih nJe rovih organih.
Gre vsekakor za 'kočljiva, a izredno na vprašanja, ki se morajo čimprej urem ti, če hočemo, da bodo koristi in prav«c' slovenske manjšine v okviru dežele iizb >J-. vane in zaščitene. Kate ni problemi so n£1' bolj pereči, izhaja iz vodilnega program Liste slovenske skuposti. Naloga slovenskf
ga izvoljenega zastopnika in vodstev P tičnih organizacij, ki tvorijo LSS, jote probleme še podrobneje proučijo 111 na pristojnih mestih odločno zavzamejo njihovo pravično in pošteno rešitev.
oli'
d» ;
s®
■p
„Iz vode so vsa živa bitja"
Te besede iz korana je citiral NLkiUt Hruščov, ko je pritisnil na gumb pri novem Nilovem jezu blizu Assuana. Velikanske slovesnosti, ki so prekaša’e svečane rtneve ob otvoritvi sueškega prekopa leta 1869, so zbrale 14. t. m. okrog častnega i=°sta Hruščova, Nasserja, iraškega predsednika Arefa i.n jemenskega predsednika Sallala na tisoče in tisoče Egipčanov, ki s.) Prisostvovali odprtju nov.cga jeza. Nilovi valovi so se pretočili iz stare struge v u-Hietni prekop in namočili pesek, da bo nastala rodovitna oaza.
šestintrideset tisoč delavcev je štiridese! Mesecev kopala, vrtala, odnašala skale, grmadila cementne bloke kot nekdaj za fara-0r*ske piramide. Razlika je pa ta, da so faraoni postavljali svoje grobnice na trupih tiisočerih sužnjev le sebi v čast, zdaj so Pa svobodni delavci zgradili velikanski jez sebi v korist. To ljudstvo časti že tisočlet-•>a veletok Nil kot dar božji. Brez njegovih rednih vsakoletnih poplav bi ostala spodnja dolina suha iin brez rodovitnega blata, nadomešča gnoj, s tem pa tudi brez kruha. Nil je pa preplavljal deželo po svoji ^°lji. Zato so felahi že za časa faraonov darovali valovom in krokodilom v njih mla-deklico, da bi božanski Nil svoje poplahe urejal. Žrtve so bile zaman. Šele ko je eta 1902 moderna tehnika zajezila Niilove valove z dva kilometra dolgim granitnim Jezom pri Assuanu, je bilo mogoče trajno namakati Nilovo dolino. Egipt je tako pridobil dva in p0i milijona hektarjev rodovitne zemlje. Z novim jezom upajo pridobiti drugih 900 tisoč hektarjev. V Egiptu nimajo dežja, imajo pa dosti sonca in do-st| vode v svoji sveti reki. Z jezovi in zapornicami imajo možnost umetnega nama-ai\ja. Koder se je pred desetletji še bs’il ^ščavski pesek, tam bodo kmalu valovali soncu žitni klasi in bo poganjal bombaž.
Politika za jezom
Nilov jez pa ni zrastel samo iz jeklenega °Srodja in iz cementnih blokov. Za njimi
se skrivajo tudi nevarne politične spletke.
2.e Sueški prekop je nastal zaradi tekme kolonialnih velesil. Drugemu asuanskemu je-zu so pa najprej botrovala nasprotja med Zahodom din Vzhodom, potem pa tudi spor med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Ču-en-laj je ponujal Nasserju velike vsote za gradnjo jezu. Egipčanski politik je pa raje segel po pomoči, ki je bližja im danes tudi bolj zahodnjaška, to je, po sovjetski. Ruski tehniki in pomoč 400 milijonov rubljev so pomagali zajeziti in koristno uravnati Nilove vode. Zato je tudi Nasser objel Hruščova, in ko je ta s pritiskom na električni gumb pognal v zrak zadnjo pregrado, je vzkliknil: »Dragi Nikita, Združena arabska republika nikoli ne bo pozabila tega dejanja.^
POMOČ TURISTOM
Rimska policija se je zelo energično pripravila za letošnjo turistično sezono. V prvi vrsti hoče preprečiti navijanje cen po gostiščih in barih, v drugi pa pobijati vsiljivost delamrznih elegantnih postopačev, ki se ponujajo mladim turistkam iz tujine. Ustanovila je poseben u ad z izvežbanim moškim in ženskim osebjem, ki je v vsem, na razpolago tujim gostom. Po vseh javnih prostorih visijo tablice v raznih jezikih, ki dajejo tujcem navodila in telefonske številke policijskih uradov, da jih morejo v stiski in potrebi takoj poklicati na pomoč.
Podobni ukrepi bi prišli prav tudi v drugih mestih.
»GIRO D'ITALIA«
V	soboto sc je začel 47. »Giro cTItaila«. Po 4. etapi vodi Enzo Moser s 17.49’01”. Dragi je Pog-giali z 1’01” zaostanka, nato silede De Rosso, Eve-raert, Canlesi in Cribiori z enaikim časom. Pričakujejo, da bo potekal glavni boi med Baldinijem in Anguetilom.
Preveč mesa jemo
Italija je bila vedno znana kot dežela, kjer jedo ljudje sorazmerno zelo malo mesa. Prejšnji teden je pa izjavil minister za industrijo in trgovino Medici, da so Italijani postali preveliki mesojedci. Dišijo jim pa le boljši kosi govedine in okusne teletine. Te vrste mesa pa mora država uvažati iz tujine, kar zelo obremenjuje državne finance. Uvoz mesa in živine znaša že 200 milijard na leto, kar eno četrtino plačilne bilance.
Minister je dejal, da se v demokratični, vladavini ne more z zakonom ukazati, kaj naj državljani jedo. Umestno pa je za splošni gospodarski blagor, da se omeji uvoz. Zato naj gospodinje sežejo namesto po dragi tuji govedini po kuretini in svinjini, jajcih in siru.
Vlada bo začela izvajati v tem smislu načrtno kampanjo, da se omeji previsoki uvoz drage hrane.
BREZ POVRATNE VOZOVNICE
Znano je, da je na Škotskem kraj, kjer se lahko brez vseh sitnosti poročijo tudi mladoletni, ki bi sicer morali imeti dovoljenje staršev ali skrbnikov. To je majhni, a znameniti Gretna Green. Tja romajo (največkrat pa se prikradejo) premladi zaljubljenci iz Evrope in Amerike, da sc čim-prej poroče. Samo iz Nemčije pride vsako leto tja 100 do 150 takih parčkov. To pa je stalen vir sitnosti za nemške oblasti, zlasti pa še za nemškega konzula Theusnerja v Edinburgu. Zadeva je namreč ta, da pridejo navadno ti parčki takoj po poroki v Gretna Greenu na konzulat po — denarno pomoč, ker si ne morejo plačati vožnje nazaj v domovino.
Konzul Theusner je tega že sit in je te dni predlagal, naj bi proglasili v Gretna Greenu sklenjene zakone v Nemčiji za neveljavne, da bi tako zavrli romanje parčkov tja in si prihranili stroške za — njihovo poročno potovanje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
gostovanje drame slovenskega
NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE j( V soboto 23. t. m. ob 21. uri ’ v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v Avditoriju
BRENDAN BEHAN »TALE C«
p	Komedija
vstopn'.c v Tržaški knjigarni, ul. Sv. I ran a 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri .	blagajni v dvoran..
t
^ Soči pri Gorici sta v nedeljo, 17. t. m., našla tragično smrt
^veta Brecelj vdova Miclielin
in njen 13-letni sin
Martin
Resen opomin slovenskega zdravnika proti ..kontracepciji”
Tv
"P/i
Ig ponesrečencev smo položili v torek, Htt*' ’’ družinsko grobnico na pokopa-"cii v Devinu. Naj mirno počivata v Boru.
ŽALUJOČI SORODNIKI ^turje pri Ajdovščini, Pieris, Devin, 21. 5. 1964
štirinajstdnevnik »Naši razgledi« je prinesel v eni zadnjih številk (št. 8, 1964) naslednji članek izpod peresa uglednega slovenskega zdravnika in univerzitetnega profesorja, dr. Jurija Zalokarja. \ Članek ponatiskujemo zaradi njegove izredne ak- j tualnosti in etične vrednosti, pa tudi zato, ker do i kazuje, da slovenski narod le ne drvi slepo v biološko propast, kot se včasih zdi, ampak da so ljudje, ki se te nevarnosti zavedajo (svoj čas smo opozoriti na zadevni članek teologa prof. Janžekoviča):
Naši razgledi so v 5. številki priobčili pre-
i	vod nemškega članka o kon:racepciji (tehniki proti zanositvi). Ne morem si pomagati, toda v lahkotnosti, s katero razpavlja prof. dr. Kirchhoff o tako kočljivi zadevi kar pred javnostjo, lahko vidim le, da se je ta ginekolog že povsem potopil v svet prevrnjenih vrednot. Kontracepcija kot gibanje je namreč problem, ki postavlja velika vprašanja^ pred medicinsko etiko. To velja še v posebni meri za hormonsko kontracepcijo, ki jo omenjeni članek obravnava. Med drugim je etično vprašanje v tem, ali medicina sme morda celo usodno posegati v človeško telo, kadar | ni njen namen zdraviti. Očitno je namreč,
; da s kontracepcijo ničesar ne zdravimo. Z
njo pa tudi nobene bolezni ne preprečujemo, ampak prrpreču;emo le fiziološko dogajanje zanoJlve. Vprašanje je pri hormonalni kontracepciji še posebno izostreno. Hormonalno dogajanje v teles j je namreč zelo komplicirano in medsebojna povezano. Čim to hormonsko harmo i ■> nekje spremenimo, so pojavi ne arnost, da se ves hormonalni sistem spremeni. Celo dr. Kirchhoff na zametuje povsem možnosti, da bi zaradi lega lahko prišlo do nastanka karcinoma (raka) na dojkah. Če pa imamo tako nevarnost pred očmi, kako je potem mogoče vršiti tovrstne poizkuse s hormonalno kontracepcijo, čeprav le pri prostovoljnih poizkusnih osebah? Ne moremo pa izključiti tudi drugih posledic hormonalnega izravnovešenja. Podobni pomisleki drže do neke mere tudi za druge načine kontracepcije.
Medicinski pomisleki proti kontracepciji
O problematičnosti nekaterih oblik kontracepcije moremo torej govoriti ne le z et;čne-ga, ampak s čisto medicinskega stališča. Ker (Nadaljevanje na 9. strani)
754&tmea iglavca di/itoi/ia (PoMja
Tedaj, ko je gledališko življenje v nekdanjem Narodnem domu v Trstu živelo v polnem razmahu, je med igravci nastopal tudi Anton Požar. Zgodovina tistega kulturnega žarišča se je zaključila z žalostnim požigom, ljubezen do slovenske odrske umetnosti pa je tlela pod pepelom, tlela je v srcih ljudi, ki so jo ljubili in v srcih tistih, ki so jo nekoč na odru izpovedovali.
Ena tistih živih prič gledališkega življenja je Anton Požar, ki je včeraj praznoval 75. rojstni dan. Slovenci, posebej še Tržaški, so imeli od nekdaj radi gledališke predstave, nekoč še rajši kot danes. Zanje so to »veselice« — veselice, na katere so hodili in so jih tako imenovali, čeprav so morda pri predstavi zaradi tragične vsebine jokali. In ko mislijo naši ljudje na tiste predstave, se živo spominjajo tudi igravca Antona Požarja.
Požar je odigral mnogo vlog in izoblikoval mnogo najrazličnejših odrskih značajev. Najbolj se je razživel v veselih in nasmejanih vlogah. V ljudskih igrah s petjem je prišla do izraza tudi njegova darovitost za petje. Tržačani se spominjajo njegove prožnosti in sproščenosti na odru, pa tudi njegove vedrosti in smisla za oblikovanje najrazličnejših značajev.
Po zadnji vojni je Anton Požar deloval pri Slovenskem narodnem gledališču v Trstu, ki je začelo znova z dramskimi predstavami v našem mestu. Novim, mladim igravcem se je priključila skupina nekdanjih igravcev iz1 Narodnega doma, kot je bil prav Anton I Požar, Valerija Silova, Josip Fišer in še ne kateri. Ti so prinesli pridih nekdanjih dni v
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME j
V	soboto 23. in v nedeljo 24. tega mese-; ca bo v Trstu v gosteh Drama Slovenskega! narodnega gledališča diz Ljubljane. V Avditoriju bo uprizorila komedijo pred kratkim umrlega irskega dramaturga Brendana Be-hana »Talec«. Delo je režiral mladi slovenski režiser Mile Korun.
»Talec« je doživel v Sloveniji ogromen uspeh, saj je na repertoarju ljubljanske Drame že od leta 1962. čudovita vigranost ansambla je prišla do izraza še posebej tam, kjer je nesrečni Irec izpovedal tragedijo svojega ljudstva v imenu človeštva, kajti vojne in nasilja in krivice ubivajo najlepše v življenju: mladost in ljubezen. Behan je v »Talcu« izpel svojo balado, ki zajema stare motive ljudskega izročila.
Duša Počkajeva, Stane Sever, Kačičeva, Potokarjeva in vsi prvaki ljubljanske Drame sodelujejo pri tej koralni predstavi, ki je nov dokaz lepe tradicije slovenskega gledališča. V Avditoriju bomo imeli priliko ne samo gledati veliko odrsko delo, ampak, tudi. vrhunsko predstavo, ki se vpleta z melodijo čudovitih starih irskih balad.
ČESTITAMO
Dne 9. t. m., sta sc poročila v župni cerkvi v Rojanu g. Jurij Slama in gdč. Sara Fornazarič. G. Jurij Slama je znan naši javnosti kot član Radijskega odra in radijski pravljičar. Obilo sreče!
načinu igranja, doživetja, v pojoči nekdanji besedi, v vsem.
Anton Požar je na odru izstopal po svoji' visoki postavi, a skušal je takoj v začetku ujeti melodijo vsega igravskega zbora, skušal je v ubrani harmoniji s soigravci ustvarjati enovito odrsko celoto. Zdaj se mu je to posrečilo bolj, zdaj manj; zrasel je pač drugje, in sedanjost je zahtevala mnogo od njega. In tako je v predstavah od Nušičevih komedij, do slovenskih ljudskih iger oblikoval tipe ljudi, kot jih je čutil, in je prinašal svoj delež predanosti in ljubezni do gledališča, tržaškemu občinstvu.
Igravca Antona Požarja se spominja ob njegovem življenskem jubileju slovensko tržaško občinstvo, ki ga je tolikokrat zabaval na odru in mu tolikokrat odkrival drobec za drobce_m lepoto vsakdanjega in daljnega sveta.
To občinstvo pa tudi želi svojemu igravcu prijeten počitek in še mnogo let življenja.
J. P.
VEČ TELOVADBE V NAŠE ŠOLE
Na splošno je v naših šolah na Tržaškem, posebno še v osnovnih, vse premalo telovadbe, v kolikor sploh je. Le zelo malo je šol, kjer bi bile ure, ki so predpisane za telesno vzgojo, zares izkoriščene v ta namen in tako, kakor je treba.
Temu je delno vzrok pomanjkanje telovadnic in usposobljenih strokovnih učnih moči, delno pa brezbrižnost učiteljev oziroma njihova premajhna zavest o važnosti telesne vzgoje za mladino v dobi najhitrejšega razvoja. Odgovorni ljudje na šolah so marsikje še starejši ljudje tiste generacije, ki še prezirljivo gleda na telesno vzgojo in na šport, češ »kaj pa je tebe treba bilo«. Važna se jim zdi samo duševna vzgoja mladine, samo nabiranje znanja in humanistično oblikovanje mladih duhov.
Nihče ne zanika, da je to zelo važno. Prav tako važno pa je tudi, da se mladina tudi telesno vežba in razvija, da bomo dobili zdrav, močan in lep mladi rod. Samo v zdravem telesu se tudi duh zdravo razvija, kar so vedeli že antični ljudje. Toliko važnejša je telesna vzgoja danes, ko je moderen človek mnogo bolj obremenjen z duševnim delom in ima manj možnosti, da se v svojem poklicu tudi telesno dovolj razgiblje.
Zato, učitelji, izkoristite vse možnosti, ki so vam na razpolago, da uvedete čim več telovadbe v šole. Kjer ni telovadnic, telovadite v razredu (seveda pri odprtih oknih ali vsaj v dobro prezračenem prostoru) ali na dvorišču. O rodi vam bodo hvaležni.
Vi, starši, pa se prepričajte, če je na vaših šolah dovolj telovadbe in če so izkoriščene vse za telovadbo predpisane ure. če niso, posredujte pri učiteljih in ravnateljih !
MALI OGLAS
Naprodaj sta dve novi slovenski (gorenjski) narodni noši, ženska in moška. Ponudbe poslati na upra\o Novega lista pod šifro: »Narodni noši«.
GROZNE NESREČE
Pretekli teden se je dogodila v Trstu in v naši deželi vrsta pretresljivih nesreč, ki so zahtevale številne smrtne žrtve.
V petek zvečer nekaj minut pred polnočjo sta trčila v Barkovljah dva avtomobila v po'ni hitrosti, pri čemer so našli smrt upravni ravnatelj pivovarne Dreher 76 letni Luigi Secondo Ghiglione, 43-letni šofer Silvij Hribernik iz ulice Ponciana 4 in 31-letni fotograf Ferdinando Salhisti iz ulice Paiseilo 7, ki je sedel za volanom druge g1 avtomobila. Ta je tudi povzročili nesrečo, sodeč po sledovih, ker je vozil na ovinku celih 100 metrov čisto po levi strani. Trije drugi ljudje so bili hudo ranjeni.
Isto noč se je ubil pri prenagli vožnji s skooterjem 24-letni mornar Riccardo Pa°-letfci iz ulice Flumiani 13.
V nedeljo je bil smrtno nevarno ranjen pek Mario Deste, ki je s svojim Fiatom 609 treščil v drevo pri Orehu blizu meje. Ranjena sta bila tudi njegova starša.
Pri Bazovici pa se je isti dan hudo ponesrečil 34-letni Sergio Vidmar iz ulice Vivaldi 4. To pa še zdavnaj niso vse nesreče, ki so jih povzročili zadnji teden v Trstu manija divjanja z motornimi kolesi, neprevidnost in pijanost.
Nenavadno dolga in huda serija nesreč je napravila globok vtis na prebivavstvo, vendar dvomimo, da bo spametova'a tiste, ki se prepuščajo svoji lahkomiselnosti.
ŠPETER
V	starih časih so predstavljali naši potoki in hudourniki resnično oviro za pre hode. Posestniki, ki imajo svoja zemljišča onkraj vodnih strug, so morali delati velikanske ovinke in iskati plitvin, da so prebredli vodo in prišli do svojih njiv.
Nekaj podobnega se godi. še sedaj lastnikom zemljišč okrog čomurja. Bresti morajo čez hudournik Kozico in znašati čezenj na hrbtu vse potrebno. Pri cementarni sicer stojii most, a do njega ni bila speljana pot in ni bil namenjen splošnemu prometu. Na posredovanje županstva pa bo sedaj vojaška uprava uredila en kilometer dolgo cesto vzdolž reke. Tako bo omogočen tudi prizadetim posestnikom dohod k mostu in na njihova zemljišča.
Dolenji Barnas:
IMELI BOMO VEČ VODE
Dolenji Barnas in zaselka Gorenje tel' Makorini so vedno trpeli na pomanjkanji1 vode. Barnas je sicer imel priključene cevi na glavni občinski vodovod, a vode ni dovolj pritekalo, z'asti ne v poletnih mesecih
Po posredovanju krajevnih oblasti je P;i zdaj določilo ministrstvo za javna dela ^ milijonov lir, da se ojači vodovodna napc' Ijava v omenjene vasi. Vodo bodo črpa'1 tudi iz močnega izivirka v kraju Hlevje, tako da bodo cevi polne tudi poleti, ko J1’ voda najbolj potrebna.
Ceste, luč in voda so bile že od, nekdaj v naših krajih stalni vir pritožb. Polagoma se tudi v tem oziru že marsikaj izboljšuje-
Brdo:
NESREČE ZARADI PREOZKIH CEST
Dostikrat se dogaja, da se morajo P1"01 zgoditi kake nesreče, preden se oblast o°r
OBČINSKI SVET
Po voli vnem odmoru sc je v četrtek zvečer zopet zbral Goriški občinski svet na redno sejo. Na dnevnem redu je imel razpravo o proračunu za leto 1964, vprašanje mestne elektrarne in plinarne ter zadevo o mestnih avtobusih.
Občinski proračun predvideva primanjkljaj 527 milijonov lir in pol. Poročilo k proračunu pravi, da je nastal v prvi vrsti zaradi povišanja plač mestnih uslužbencev Občina ga bo krila v iznosu 187 milijonov lir z davčnimi poviški, za 340 milijonov bo Pa morala najeti novo posojilo. Lažja ovira so mestne elektrarne, ki ne izkazujejo velike izgube. Trši oreh pa je vprašanje mestnih avtobusov, katere ima v najemu Podjetje ATA in ki se pritožuje, da ima /gubo pri obratu, že večkrat se je slišalo, da misli občina vzeti v direktno upravo avtobusni mestni promet. Doslej se je pa ta zadeva, bogvedi i/. kakšnih zahrbtnih razlogov, vedno odlagala.
PRVE ŽRTVE SOCE
Vsako leto zahteva mrzla in deroča Soča svoje žrtve. Tako zjodaj in tako tragično kot letos pa malokdaj. V torek popoldne so odpeljali prvi dve žrtvi iz mrtvašnice na 'goriškem pokopališču v Devin v družinsko grobnico.
Utopljenca sta 39-ietna Cveta Brecelj, vdova Miehelin, in njen 13-Ietni sin Martin.
loči za popravo javnih naprav. Tako je Lu-di pri nas. Cesta, ki pelje iz Sedlišč v Brdo, je že tako ozka in razdrapana, da je kar čudno, da se ni pripetilo še več nesreč, ko se jih je. Enako je na odseku iz Viskor-Še v Tipano.
Žalostna nesreča se je pripetila prav tukaj. Po cesti se je porival s svojim vozičkom 78-letni invalid iz prve svetovne vojne Valentin Siniko. Nič se pravzaprav ne ve, kako se je pripetilo. Nesrečni pohabljenec se je morda hotel izogniti na ozki poti kakemu vozu. Pririnil se je pa preveč na rob veste in je z vozičkom vred zletel v pre-Pad. V obupnem stanju so ga potegnili ven, a je bil tako težko ranjen, da je doma
Izdihnil.
V	nedeljo popoldne sta pa tam blizu trčila dva avtomobila. Na preozkem ces išču fe nista mog'a izogniti drug drugemu in •i° prišlo do trčenja. K sreči ni bilo človeških žrtev. Vsi okoličani odločno terjajo °d oblasti, da se te ceste temeljito popravijo.
IVeme:
NAPREDEK TUDI PRI NAS
Skrbništvo za javna dela je dovolilo novih 45 milijonov lir za asfaltiranje ceste Pfoti Krnici in Vižontu. Cesta je zelo važ-zlasti za turiste; vodi okrog gričev °ernardia in se na vsakem ovinku odpi a-■1° novi, krasni razgledi po bližnji i i d.dj-111 okolici.
Občinski svet je tudi odobril stroške za ra/širjenjc in popravo pokopališča v Čer-ne.ji. V Ramandol pa bodo napeljah tele-l°h. Tako bodo imele vse občinske funkcije telefonsko povezavo. Telefonsko omrežje je brezdvoma tudi važen korak /a razvoj lunarna.
Mama je prišla obiskat sima v Gorico k salezijancem, kjer je študiral. V družbi z družino Pregelj, ki ima sina v istem zavodu, sta sc odpeljala k Soči, kjer so Pregljevi hoteli preizkusiti novi motorni čolniček. Po navidez mirni vodi so vozili mati, sin, Pregelj in njegov nečak. Pri jezu električne centrale v Stražicah je pa nagli tok vode potegni! čolniček proti nevarnim zapornicam. Motor je odpovedal in čoln se je prevrnil. Dočim so Preglja in njegovega nečaka z veliko težavo potegnili iz valov, je vrtinec pogoltnil Brecljevo in njenega sina.
Gasilci in orožniki so se morali nekaj časa truditi, da so našli obe trupli.
Pokojna je iz znane Brecljeve družine v žapužah pri Ajdovščini, sorodnica nekdanjega znanega goriškega zdravnika dr. Antona Breclja ter tudi doberdobskega župnika. Po vojni je bila nekaj časa v službi pri Kat. knjigarni in na slovenskih šolah, nato se je omožila v Devin. Pred 6 leti se ji je mož, pek in trgovec, smrtno ponesrečil z avtom. Vdova se je lani jeseni preselila v Ronke, kjer je odprla modno trgovino za otroke. Živela je samo za svojega sinka. V nedeljo, na izletu, je pa smrt oba združila v pos'ednji objem.
Vsem sorodnikom povsod priljubljene in znane gospe Cvete izražajo znanci in prijatelji iskreno sočutje. Materi in sinu pa naj Večni dodeli več veselja, kot sta ga imela na tem svetu.
Sovodnje:
ZABAVA BREZ KULTURE
V soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer je bil po vasi vesel in hrupen živ-žav. Domači društveni ki so namreč priredili kar tridnevno plesno zabavo na športnem igrišču. Mladine je bilo na barjarjih vse polno; starejši so pa posedali ob mizah in pri okusnih čevapčičih, ki so postali pri nas že stalna pritiklina zabav na prostem.
Razen tekmovanja v briškoli, ni bilo na sporedu nobenih drugih točk. Nihče ni več proti pametni zabavi, tudi plesni, a kaka kulturna točka bi vendarle sodila na poletne prireditve na prostem; to velja na splošno. Zato se nam zdi prav primerna opazka G (orazd.a) V., podpredsednika SKGZ, v »Primorskem dnevniku«, naj bi. društva vključevala vsaj majhen kulturni spored pri svojih prireditvah.
V četrtek zvečer so pa Sovodonjci res uživali lop kulturni večer. Otroci, ki obiskujejo Goriško glasbeno šolo, so nastopili z glasbeno produkcijo v društveni dvorani.
CESTNA NESREČA UGLEDNEGA ŠOLNIKA
V petek okrog po'dne se je pripetila na križišču ulice Orzoni, pred športnim igriščem, precej huda nesreča. Dvainosemdesetletni upokojeni osnovnošolski ravnatelj Rihard Orel, znan tudi kol komponist in folklorni pisatelj je hotel prečkati cesto. Medlem ko se je izognil nekemu avtomobilu, se je zaletel v Orla motociklist in ga je podrl na asfalt. Precej hudo pobitega ravnatelja so odpeljali v bolnišnico, kjer se mu pa stanje že izboljšuje.
Čudno je, da sta nezavestnemu ranjencu izginili tudi ura in listnica. Na kraju nesreče ju niso našli in se je torej kdo z nesrečo bližnjika še okoristil.
DOBRA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Po dolgem premoru je Slovensko gledališče iz Trsta spet gostovalo v Gorici. V Prosvetni dvorani na Korzu je igralo dramo francoskega eksistencialista Paula Sartra »Umazane roke«. Igra je precej zahtevna tako za igravce kakor za gledavce. Sartre jo je napisal že leta 1945. V njej prikazuje s čudovito spretnostjo notranji boj človeka in sicer njegovega humanističnega »jaza« z njegovo od zunaj narekovano in oblikovano duševnostjo. V človeku išče predvsem svobodno osebnost.
Te odtenke so izredno dobro podčrtali igravci glavnih vlog. Čeprav na improviziranem odru, je inscenator — z izjemo nekaterih malenkosti — dobro in domiselno prikazal potrebno okolje.
Vsi nastopajoči so dokazali, da se uvršča naše tržaško gledališče med najboljše slovenske odre.
Občinstvo je dvorano popo'n ;ma napolnilo. Sicer pa je ta že tako majhna in vzbuja ob vsaki prireditvi vprašanje, kdaj bomo tudi v Gorici imeli dvorano, ki bo na razpolago vsem resnim kulturnim prireditvam brez izjeme.
PODJETNA PUNČKA
V	ponedeljek so govorili po vsem mestu še o eni žrtvi mrzlih soških valov. Neki delavec je namreč opazil pod ločniškim mostom žensko kolo, krilo in čevlje. Ko je šel opoldne ondot mirno, je bilo še vse na kupu. Obvestil je orožnike, ki so med tem ugotovili, da je zginila z doma 16-let-na Gina Machitella, de'avka v predilnici.
Doma je pustila pismo, v katerem piše materi, vdovi z osmimi otroki, da je že vsega sita. Gasilci in orožniki so preiskali strugo na dolgo in široko, domnevne utopljenke pa niso naš'i. Dognali so pa v torek, d.a so dekle videli v Vidmu in da ji niso dišali mrzli valovi. Obleko in kolo je pa nalašč pustila na produ, da bi domače — in tudi svojega fanta preplašila s samo morom.
Dekliču je pa že zvečer zmanjkal denar in se je zato vrnila z avtostopom v Gorico. Na Travniku je še govorila z nekim prijateljem, ki jo je nagovarjal, naj se vrne domov. Ona pa je odgovorila, da jo je nalašč zagodla vsem skupaj, ker je vsega »štufa«. Kje je prespala noč, niso še ugotovili.
Eno je pa Gina le dosegla. Dnevniki so objavili njeno sliko z visoko frizuro in o njej pisali. Punčka menda upa, da se bo našel kak režiser, ki jo bo najel za film.
MATURE
Ravnateljstva višjih srednjih šol so že prejela navodila za letošnje zrelostne in usposobljenostne izpite. Za goriške slovenske maturante se bodo vršili izpiti v Trstu. Začeli se bodo v torek dne 30. junija z italijansko pismeno nalogo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Intervju	s	predstavnikom
Predstavnika RADIJSKEGA ODRA na naši slovenski radijski postaji v Trstu, prof. Jožeta Peterlina, smo naprosili za intervju o delu in delavnih pogojih v novi radijski palači.
Kako ste zadovoljni s prostori v novi palači?
Iz temnih prostorov, ozkih hodnikov, stisnjenih sob, neprezračenih avditorijev, smo prišli v svetlo stekleno palačo, kjer smo nad estetsko in smotrno ureditvijo in razporeditvijo ter prijetno opremo naravnost navdušeni.
Je zadoščeno vsem Vašim željam glede delovnih pogojev?
Za radijski oder je določena velika, svetla soha z dolgo mizo in udobnimi sedeži za vaje. Tu nas nihče ne moti in nihče ne preganja. Delamo lahko v miru in zbrano. Ce pomislim na staro poslopje, ko so nas pogosto pošiljali iz avditorija v avditorij, od okrogle mize na hodniku, na drug hodnik, potem se mi zdi sedanja ureditev sijajna.
Kakšno je zdaj številčno stanje Radijskega odra?
Razpoložljivih igravcev imamo 31 in 13 igravk. Ti so na Seznamu, potrjenem od ministrstva v Rimu, da smejo nastopati. Seveda imamo premalo oddaj, da bi mogli vsi stalno igrati, zato pa nastopajo največ tisti, ki zahtevnost vlog najhitreje in najbolje lahko rešijo. Včasih pa igra zahteva tudi veliko število igravcev; če ne bi imeli tolikega števila, igre ne bi mogli izvesti.
Kako potekajo vaje?
Z vajami navadno začnemo vsak večer ob 18. Včasih, zaradi razvrstitve ali zaradi snemanja, pričnemo prej. Potem traja naše delo do 23. snemanja končajo opolnoči. Režiser, ki mu je poverjena oddaja, razdeli vloge, da vsakemu igravcu besedilo in nato se prično vaje s svinčnikom v roki. Pri radijskih igrah je zelo važen poudarek, vokal, presledek in podobno. Pri tem igravcu zelo pomaga svinčnik. Vaj je treba toliko, da igra steče in če pri snemanju ni prvič dosežen pravi učinek, je treba sceno posneti dvakrat, trikrat, desetkrat. Že več let ni «živih» oddaj radijskih iger, ampak vsako posnamemo na trak
V	čem so po Vašem še šibke točke Radijskega odra?
Šibke točke Radijskega odra so v nenehnem pomlajevanju ansambla. Iglavci in režiserji namreč ne dobijo za svoje delo takih honorarjev, da bi kdor koli od njih lahko živel. In ko tako nekdo dobi stalno zaposlitev, pač Radijski oder pusti. Razen tega so se mnogi preselili, nekateri se poroče ali jih glavno poklicno delo zaposli, da ne morejo več stalno prihajati večer za večerom na radio. Da novega igravca vpeljete, če ste imeli srečo, da ste dobili nadarjenega, traja spel več let. Sicer pa ti mladi fantje in dekleta, in prav tako starejši žrtvujejo mnogo časa temu delu in to prav gotovo zaradi velikega veselja, ki ga čutijo do igranja. Šibke točke... Nobena stvar ni popolna, ne pri nas, pa tudi drugod ne, ki morda delajo v mnogo boljših pogojih. Veselje do igranja, pisana zvočna lestev glasov v ansamblu, dobri novi tehnični pripomočki pa bodo prav gotovo še marsikaj izboljšali.
Kaj sodite o odzivu poslušavcev?
Zdi se nam mnogo premajhen. Vemo, da prav radijske igre zelo poslušajo. Mnogi jih imenujejo ikar «veselice», ali pa «Naša gospa»; ko se srečamo v tramvaju ali na šoli, na trgu ali na sprehodu, govore mnogo o teh oddajah. Vse premalo pa pišejo na radijsko postajo- Mi bi bili veseli vsakega pisma, tako bi imeji vsaj ta stik s poslušavci.
Ste zadovoljni z deležem izvirnih slovenskih del v programih radia Trst A?
Ta delež je, razen pri oddajah za naj mlajše, neznaten. Gotovo bi si želeli tudi radijski poslušavci večjega. Verjetno je tudi želja vodstva, dati več izvirnih slovenskih del in je prav zato razpisalo natečaj za izvirna dramska dela. Ponovno je treba izreči priznanje RAI-u za to pobudo- število prispevkov, tki so jih poslali avtorji, priča, da je vodstvo RAI-a z razpisom naredilo veliko in širokogrudno dejanje.
Kdaj bodo razglašeni zmagovavci natečaja?
To pa je stvar vodstva postaje.
Katere avtorje najraje igrate?
Najbliže so nam pač slovenski in zelo blizu italijanski. Po značaju pa rajši igramo igre z mirnimi, toplimi dialogi, kot pa masovne kričave drame, ki težko pod mikrofonom uspejo. Posebni užitek pa dajejo radijsko pisane igre, ki jih je pisatelj namenil samo mikrofonu, seveda, pisatelj, ki so mu zahteve radijske tehnike zares znane.
Želimo našim poslušavcem pred radijskimi sprejemniki nuditi mnogo lepote, dobre, tople besede, spokojnosti in prijetnega uživanja. Upamo, da bomo v novi radijski palači to laže dosegli.
REVIJA «PERSPEKTIVE« JE IZHAJATI
PRENEHALA
Državna založba v Ljubljani je ukinila svoje londe za revijo »Perspektive«, ki je dajala zadnji čas precej povoda za polemike. Tako bo revija prenehala izhajati.
Okrog sebe je zbirala večjo skupino po večini mladih intelektualcev ne čisto enotnih nazorov, ki pa so se strinjali v pojmovanju revije »Perspektive« kot brezobzirno kritičnega glasila mlade generacije proti vsemu tistemu, kar se jim ni zdelo prav.
V zadnji številki je objavljen v obliki direktnega dialoga obširen stenogramski zapisnik razgovora, ki ga je imela skupina urednikov in sodelavcev «Perspektiv» pred objavo zadnje številke v ideološki komisiji CK ZKS s predsednikom te komisije Stanetom Kavčičem in njenim članom Čačinovičem. šlo je v glavnem za znani Pučnikov članek o stanju kmetijstva v Sloveniji in Jugoslaviji.
V Cannesu nagrajeni filmi
Na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu so podelili v četrtek nagrade. Glavno nagrado, to je »zlato palmo«, je dobil francoski lilm »Dežniki v Cherbourgu«. Posebno nagrado razsodišča pa je dobil japonski film »Zenska na sipini«. Nagrado za najboljšo igralko sta dobili Američanki Anne Banc-roft za »The Pumpkin eater« (Jedec buč) in Barbara Berrie za film »En krompir, dva krompirja«.
Nagrado za najboljšega igralca pa si delita Italijan Saro Urzi za film »Zapeljana in zapuščena« in Madžar Antal Pager za film »Pacsirta«.
Nagrado Katoliškega filmskega urada si delita film »Dežniki v Cherbourgu« in brazilski film »Vi-das Secas«. Nagrado mednarodne kritike je dobil poljski film »Pasažirka« (o nacističnih koncentracijskih taboriščih). Nagrado za najboljši kratki | '■ navdušenjem, film si delita Japonska in Francija. Japonski kratki
film »Cena zmage« prikazuje trdo vežbanje ženske odbojkarske ekipe, ki se trudi za zmago v prvenstvu in jo tudi doseže. Francoski film »Milina vasi« pa prikazuje neki podeželski kraj.
V petnajstih dneh so prikazali na festivalu 31 filmov.
Uruga revija pevskih zborov
Prosvetna zveza je začela prirejati periodične revije pevskih zborov s Tržaškega in Goriškega, da imajo tako diletantski pevski zbori slovenske manjšine v Italiji možnost, da nastopijo, da slišijo dosežke ostalih zborov, da imajo z njimi slike in da iz teh srečanj prejmejo vzpodbudo za nadaljnje delo. Pobuda Prosvetne zveze je vsekakor hvale vredna, saj je dejanski prispevek k oživitvi pevske dejavnosti, ki je bila pri tržaških in goriških Slovencih v prvih povojnih letih zelo živahna, a je v poslednjih letih začela pešati.
Druga revija, ki je bila v nedeljo v dvorani Ljudskega doma v Sv. Križu, je morebiti prehitro sledila prvi, ki je bila preteklo jesen. Marsikateri /bor ni tako imel dovolj časa ,da obnovi svoj repertoar in da neguje študij novih pesmi do potrebne izdelanosti. Kljub temu so bile storitve marsikaterega zbora prav pohvalne.
Marsikateri pomislek bi lahko izrazili glede izbranih pesmi kakor tudi glede le ali one interpretacije. Sicer pa se zavedamo, da ne smemo s previsokimi zahtevami jemati veselja do petja diletantskim pevskim zborom. Bilo bi celo krivično, ko bi hoteli presojati njihove storitve z merili, ki morajo veljali za poklicne pevske zbore. Toda razlike med posameznimi zbori, ki smo jih slišali včeraj, se kar same vsiljujejo in nas privedejo do jasne ugotovitve; zbori namreč, ki jih vodi muzikalno občutljiv in osebnosten zborovodja, nujno dosežejo ob še tako omejenem in skromnem glasovnem materialu lepo raven v prednašanju. O tem nas je prepričal predvsem moški pevski zbor prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice, ki je kljub neenotnim glasovom in nejasni intonaciji vendar pel prisrčno, živo in občuteno. Tako je tudi moški pevski zbor prosvetnega društva «Kras» iz Dola-Poljan pel skrbno, naravno in z dobro intonacijo. Dobra pevska tradicija je doma pri moškem pevskem zboru s Proseka.Kontovcla, ki se vzdržuje že dokaj let na visoki ravni.
Mimo teh zborov in številnih drugih, ki bi radi še vse posebej omenili, sla predvsem dva zbora iz topila po svoji odlični storitvi; to sta dva zbora, ki se po svoji kakovosti že približata storilnosti poklicnih pevskih zborov. In to sta tržaški zbor «Jacobus Gallus«, in moški pevski zbor podjetja «DeIamaris» iz Izole pod vodstvom natančnega, odločnega in občutljivega dirigenta Branka Mahneta
Na koncu prireditve so nastopili vsi moški pevski zbori skupno in zapeli še štiri pesmi pod vodstvom Pavline Komelove, Branka Mahneta, Ignacija Ote in Mirka Guština.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Ljudskega doma do zadnjega kotička, je sprejemalo pesmi
M.
iifi/jfo/i ittš&il/t	o Vt o h
Slovenske osnovne šole v Trstu so priredile ” nedeljo popoldne v Avditoriju velik skupen nastop, na katerem so nastopili otroci z vseh šol, bo Msi s pesmimi, bodisi s plesnimi in telovadnimi na-do. pi ali prizorčki. Tako so ilustrirali javnosti uspeh vzgojiteljskih in estetskih prizadevanj v tukajšnjih slovenskih osnovnih šolah, prizade/naj, ki razodc
Hrovatin z Opčin, ki je pokazala izreden čut za ritem in si osvojila gledavce z ljubkostjo svojega plesa, ter še manjše sedemletne deklice, katere ime in šola sta nam ušli, in ki je tudi razodela že kat' lepo mero baletnega znanja poleg sigurnosti in miline gibov. Obe sta vzbudili burno odobravanje. Enako navdušenje so vzbudile male plesne
vajo velik trud in veliko	ljubezen	s s trat	i vzgojite-j	skupine od Sv.	Ivana, iz Trebč, iz šole v ulici
l.iev.	Sv. Frančiška in	od drugod. Nekatere so nastopile
Nastop so začeli otroci	z Opčin,	ki so	zapeli pod	v lepih ljudskih	nošah, druge pa v stiliziranih po-
vodstvom učiteljice gospe Dane Možina več pesmi. Opensik otroški zbor je napravil s svojo ubranostjo prav dober vtis na nabito polno dvorano. Nato so se zvrstili v skoraj dve uri trajajočem sporedu otroci iz Barkovelj, Rojana, od Sv. Ivana in od Sv. Jakoba, iz ulice Sv. Frančiška, iz Trebč in z vseh drugih šol
Vsaka otroška skupinica je presenetila s kakšnim novim domislekom, vse pa so očarale s svojo ljubkostjo in samozavestjo, s katero so se mali pevci, igravci in plesavci gibali na odru. Nikjer ni bilo opaziti treme, zadrege ali nesigurnosti. Bilo je, kakor da so vsi ti naši malčki rojeni za oder. Njihova naravna gracioznost je nadomestila pomanjkanje tehnike in ganila ljudi bolj kakor bi jih še tako popolne tehnične linesse. To velja zlasti tudi za nastop obeh malih solo balerin, Dragice
sebej prikrojeni ljubkih plesnih oblekcah. Mali in veliki gledavci pa so se obilo nasmejali ob nastopih ■ calih igravcev, na primer ob pantomimi »Začarana gostilna« ali ob nastopu malih vojakov.
Gledavce so nazadnje že bolele dlani od obilnega ploskanja, s katerim so nagrajevali skupinice na odru. Posebej velja podčrtati, da so se zelo dobro obnesli letošnji nastopi otroških pevskih zborov.
Spored je bil, kot že omenjeno, precej obsežen, a vendar še prekratek za izredno mnogoštevilne gledavce, ki so se zgrnili od vseh strani, da si ogledajo nastop naših otrok in dajo priznanje tej manifestaciji slovenskih osnovnih šol ter prizadevnim vzgojiteljem in vzgojiteljicam na njih. Bila je resnično lepa in prisrčna prireditev, ki je postala zdaj že tradicija ob koncu vsakega šolskega leta-
GOSPODARSTVO
NeRateri škodljivci na trtah
1.	Trtjon ali trtni listni zavijač, ki je
navadno en om dolg hrošček z značilnim 1 nlčkom — trtni rilčkar — povzroča škodo s tem, da napravlja posebne listne zavitke v obliki cigarete. Če odvijemo posamezn ) C|gareto, najdemo v sredini bela jajčeca, navadno 3 po številu. Ta jajčeca je zalegla r|lčkarjeva samica kot zalego za nov rol. Listne cigarete so napravljene iz prežčiipa-nega lista, ki polagoma vene, končno pa sc Posuši in odpade.
C c je na trti samo par listnih cigaret r> škoda veMka, ker odpade delovanje sa 'Ho dotičnih zavitih listov. Če pa je zavitih listov mnogo, bo trta trpela in šiibela, kar Se bo poznalo tudi na grozdju, katerega bo ^anj, jagode bodo drobnejše in tudi manj sladke.
Zato moramo odločno nastoipiti proti škodljivcu. Najvažnejše je, da zberemo vse zavitke, vse liistne cigarete in jih vržemo v °genj, ki bo uničil za'ego. če bomo to opra-V]ilo izvršiH skrbno, ne bomo drugo leto v°č ime''' škodljivca, ali pa samo prav ma-•o. Listne cigarete moramo zbirati vsako eto. Ne smemo pa jih meta'i na tla pot trto ali na gnoj, ker s tem pomagamo šini t' škodljivca: iz jajčec se bodo razvile ličinke, ter se bodo zabubile in končno bomo imeli odraščenega hrošča rilčkarja. S
PRVE DOMAČE ČEŠNJE V GORICI
Prve letošnje domače češnje so se pojavile v Gorioi na trgu v soboto, 9. maja Bilo jih je kakšna 2 kg, prinesene pa so bile iz Spodnjega Cerovega, malo onkraj 'talijansko-jugoslovanske meje. Prinos:telji-Ca jih je prodala po 500 lir kg, preproda Jalka jih je dajala po 700 lir. Do popolne Moritve sta tem češnjam manjkala še 2 dneva.
Letošnje češnje so se pojavile sorazmerno zelo pozno. Navadno se pojavijo skupno z zgodnjim grahom prav prve dni mala, ali celo zadnje dni aprila. Zgodilo pa Se je, da so jih prodajali v šopkih že 25.
la. Letos je sorazmerno vse nekoliko olj pozno, a priroda zelo hitro dohiteva
*se zastalo in ob koncu junija bomo naj-r* že na tekočem. 10. maja še ni bilo na treu domačega graha.
KRATKE NOVICE Z VSEGA SVETA
Ameriško vrhovno sodišče je na tožb} ne Nemke razsodilo, da je ameriški zakon, odvzema ameriško državljanstvo prisa-
škropljenjem proti odras'im hroščem dosežemo prav malo, ker se rilčkarji po povzročeni škodi im preko dneva skrijejo. Kljub temu nekateri škropijo s »carpisa-nom 50«.
2. Listna pršica: Mnogo trtnih listov ima na zgornji strani listov večinoma okrogla-ste nabrekline, ki so bolj temno zelene kot ostalli, zdravi del lista. Na spodnji strani nabreklin so neki izrastki, ki se na prvi. pog’ed zdijo kot plesen. V tem slučaju ne škodijo ti plesni podobni izrastki, marveč nekatere majhne s prostim očesom nevidne živalice, ki se skrivajo pod dotiičnimi izrastki iin katere imenujemo pršice. Te srkajo sok iz listov in s tem šibijo trto. Ker je takih listov navadno le malo, ni povzročena škoda posebno velika. Drugače pa bi bilo, če bi bilo napadenih listov mnogo. Zdi se, da trtna pršica ne napada v enaki meri vseh trtnih kuiltivarjev in da ji je še najbolj všeč malvazija.
Če so se pršice hudo razpas'e, moramo proti njim nastopiti'. S škropljenjem proti peronospori in oidiju ter žveplanjem proti oidiju jih ne zatiramo. Zdravstvena veda za zaščito rastlin svetuje, naj se proti koncu zime uporablja apneno žveplena oziroma še bolje žveplena ba*ijeva brozga (tiobar) za obilno poškropitev komaj obrezanih trt.
3. Rdeči in rum ni pajek. Pravijo, da je
'etos ponekod zrlo mnogo predvsem prvega, to je rdečega pajka. Je to zelo majhna in s prostim očesom nevidna živalica, ki pa dela veliko škodo, ker nastopa v velikanskem številu. Srka sok iz listov in tudi lesa in s tem trte ošibi tudi v taki meri, da se posušijo.
Rdečega in rumenega pajka uničujemo z »ovifac« katerega raztopimo po 100 gramov v 100 litrih vode ali primešamo med 100 litrov škropiva proti peronospori.
!encem, ki se potem, ko so dobili držav [ar>stvo, za več kot tri leta vrnejo v prvotno °movino, neveljaven. Ta zakon namreč u-^tvarja diskriminacijo med ameriškimi dr-j^ljani. Tako si bo okrog 50.000 ljudi spet anko pridobilo ameriško državljanstvo.
—0—
. De Gaulle, ki je bil pred kratkim operiran If1 se je — kot vedno v takih primerih — govoirlo, da »je bolezen hujša, kot jo Ukazujejo«, se je spet čil in spočit pojavil javnosti. Nič ne kaže, da bi si antigaulIi-že lahko meli roke.
Gnojiti po prvi košnji
čc smo pozimi izdatno gnojili detelj i-ščem, senožetim in tudi pašnikom s posameznimi ali mešanimi gnojili, ki so vsebovala dušiik, fosfor in kalij, potem ni potrebno gnojiti takoj po košnji. Ker pa mnogi sploh niso gnojili, drugi pa premalo 'n prav redki zadovoljivo, bo primerno gnojenje po prvi košnji mnogo koristilo. Priporočljivo je gnojenje s sestavljenim gnojilom, ki vsebuje visoke odstotke dušika, fo-sforove kisline in kalija. Te 3 snovi naj bodo — če mogoče — v razmerjiu 1:3:3, kar pomeni, da je dušika 1/3 toliko kg kot fosforove kisline ali kalija. Dušika je zato lahko sorazmerno manj, ker ga rastline — posebno detelje — precej vsrkajo iz zraka. S tem pa ni rečeno,, da ni potrebno gnojiti tudi z dušikom.
Koliko gnojila naj raztrosimo? Vsakih 1000 m-' površine bi bilo potrebno pognojiti s 3 kg čistega dušika, 7-8 kg fosforove kisline in 7-8 kg kalija. Navedena količina čistega dušika odgovarja 20 kg apnenega solitra, ki v 100 kg vsebuje 15 kg dušika; 7-8 kg fosforove kisline dobimo v 40 k j superfosfata z 20% fosforove kisline, 7-8 kg ka'ija pa iz 20 kg soli s 40% kalija. Torej bomo raztrosili na vsakih 1.000 m2 komaj pokošene snožeti ali deteljišča po 20 kg apnenega solitra (nitrato di caleio), 40 kg superfosfata (perfosfato) in 20 kg žveple-nokisle kalijeve soli (solfato potassa).
Ta umetna gnojila lahko premešamo pred uporabo, lahko pa trosimo tudi vsako posebej. Mogoče pa dobimo v trgovini kakšno mešano gnojilo, ki bi približno vsebovalo navedene ko'ioine gnojilnih snovi in bi odgovarjalo razmerju 3:8:8, kar je zelo podobno razmerju 1:3:3.
Zavedati se moramo , da odnesemo z vsako košnjo zelo mnogo navedenih gnojilnih moči, katere je potrebno zemljišču povrniti, če hočemo tudi v bodoče imeti zadovoljive pridelke krme. Isto pa velja tudi za druge kulture. Kdor obilno ne gnoji, naj ne pričakuje bogatih letin.
Letalstvo v kmetijstvu
Z napredkom v tehniki se tudi letalstvo v kmetijstvu vedno bolj izpopolnjuje. V ta namen pa ne uporabljajo letal samo v ZDA ali v drugih oddaljenih državah, temveč tudi v Italiji. Tako deluje v Veroni posebna družba »aer agricola«, na Sardiniji in v južni Italiji družba »Elicopter« in še druge. Te izposojajo svojo letalsko službo za zaščito rastlin in gnojenje, pa tudi za setev. Seveda se izplača letalska služba samo tam, kjer je potrebno obdelati ali zaščititi večje površine. S takimi površinami razpolaga predvsem državna gozdarska up ava, če hoče zaščititi gozdove pred kakšnim rastlinskim škodljivcem ali ozdraviti že napadene površine. Malo zasebnikov ima tako velike površine enotne kulture, da bi se izplačala letalska služba in zato je pač potrebno, da se posamezniki združijo.
Letalska služba v kmetijstvu uporablja predvsem majhna in okretna letala ali pa helikopterje. Za vsako finejše delo pride v poštev samo helikopter. Uporabljajo pa le-
talsko službo za zaščito nasadov oljk pred muho, ki povzroča črvivost in s tem razvrednotenje oljk. Zaščitno sredstvo za oljke je tekočina (Rogor) in zato mora imeti letalo posebne razpršilmke oziroma ato-mizatorje, ki razdelijo škropivo v obliki megle. Isto velja sploh za vsako razprševa-nje škropiv: škropljenje proti peronospori j in oidiju kakor tudi proti drugim škodljivcem na trti, češnjah in sploh sadnem ! drevju, pa tudi na deteljiščih in drugod. Posdbne priprave morajo biti na letalu, če se hoče zaščitno sredstvo razdeliti v obliki prahu — prašenje, posebne priprave tudi za slučaj, da se hočejo trositi umetna gnojila v obliki zrn ali močnih koncentratov. Za setev gozdnih semen kakor tudi semen krmskih rastlin morajo biti na letalih zopet posebne priprave.
Letalstvo se v kmetijstvu vedno bolj u-veljavlja in pri današnjem pomanjkanju kmečke delovne sile je to velika ugodnost.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
DEŽELNA AVTONOMIJA NA GO.IIŠKEM
Kmetsko-delavska zveza je ustanovila stalen agitacijski odbor, ki mu je bila vojna odškodnina stvar glavni predmet njegovega zanimanja.
Dne 16. marca 1922. se je vršil shod vojnih oškodovancev v Gorici, katerega so se
110.
Dr. E. BESEDNJAK
udeležili v prvi vrsti naši župani —- bilo jih je okrog 80 — potem pa tudi zastopniki vseh strank na Goriškem.
Namen shoda je bil ta, da se pripravijo tla za manifestacijsko zborovanje vojnih o-škodovancev. Shod se mora vršiti mirno in veličastno, da ga ne bi ena ali druga pre-razgreta politična skupina onemogočila, je bilo dano navodilo.
Vojni oškodovanci s Tolminskega, Kanalskega, Banjške planote in severnega dela goriške okolice naj se zberejo na Katarini-jevem trgu, da odkorakajo v če'verostopih na Telovadni trg.
Vojni oškodovanci iz Vipavske doline naj se zberejo na Živinskem trgu, da odkorakajo v sklenjenih vrstah na prostor, ki je določen za shod.
Oškodovanci iz južne a dela Go iška okolice, naj se zberejo na Senenem trgu. Vojni oškodovanci iz Brd, Podgore in Pevme, zberite se pri soškem mestu (pri Fogarju) — je bilo naročeno.
SHOD VOJNIH OŠKODOVANCE/
venci in Italijani tako na gosto, da skoraj nisi mogel skozi.
Na slovenski strani je začel zborovanje predsednik Županske zveze župan svetolu-cijski Anton Mikuž, ki je pozdravil množico in podal besedo Francu Gorkiču. Izvajal je približno sledeče:
Današnji shod smo sklicali zato, da prisilimo vlado spoštovati lastne zakone. Zakon o vojni odškodnini zagotavlja oškodovancu popolno povrnitev vojne škode. B-ezštevilno vladnih odlokov pa je pozneje vse ugodne zakonie določbe ukinilo in v resnici se danes postopa z vojnimi oškodovanci tako, kakor da ni nikakega zakona. Pri sklepanju konkordatov se z našim ljudstvom postopa po cigansko. Ne pripuščajo, da bi okšo’o-vanec mogel prinesti dokaze o resničnosti tega, kar je naznanil kot škodo. Zupan, tajnik, učitelj in duhovnik so naravno izključeni od dajanja informacij. Naravno je, da mora med ljudstvom vladati ogorčenje radi teh vnebovpijočih razmer.
Meseca oktobra 1921. je izšel odlok, s katerim se odreja vzpostavljanje škod na javnih poslopjih, cestah, vodovodih itd. Glavni civilni komisariat v Trstu e zagotovil, da izda že decembra 1921 izvršilne odredbe k temu odloku, a še danes jih ni.
BITEŽNIKOVE BESEDE
Tako so 2. aprila 1922. že zjutraj začele prihajati v mesto množice ljudstva. Na Telovadnem trgu sta bili postavljeni dve tribuni, ena za slovenske in druga za italijanske govornike. Okoli teh tribun so se gnetli Slo-
»Bodoči zgodovinar,« je izvajal dr. Bitežnik, »se bo moral ozirati na današnji dan 2. aprila, ki bo velikanskega pomena za gospo darsko in socialno življenje naše dežele. Vsa dežela dviga danes enoten glas protesta proti vladi in govori svojo zadnjo besedo.«
»Vlada je mislila, da je ljudstvu že zadostno pomagano s tem, da mu izdela lep pi- ( sani zakon, ki ga po'em ne izvaja. Vsi vojni |
oškodovanci, ki so na tem manifestacijskem zborovanju, ne kličejo vladi ničesar drugega nego to, da naj spoštuje lastne zakone.« (Pritrjevanje)
»Danes so hiše še vedno v razvalinah in ljudstvo mora bivati v največji bedi po barakah z živino v enem prostoru. Vse to jasno vpije vladi, naj prizna naše pravice. Ljudstvo je pripravljeno se do zadnjega boriti za svoje gospodarske in socialne pravice, da se popolnoma ne zasužnji bankirjem in kapitalistom.« (Pritrjevanje.)
»Bojevalo se bo tudi do zadnjega proti birokraciji, ki noče videti potreb in mizerije našega ljudstva. Le discipliniranosti naših ljudi, Slovencev in Furlanov, se ima vlada zahvaliti, da se množice gibljejo v mejah zakonov.«
ZA VSE ENAKA MERA
Potihem je zažvižgal in takoj se je prikazal odnekod iz teme še drug palček.
»Varujte ta dva dečka, ki spita tu v listju pod bukvo, dokler se midva s tem večjim dečkom ne vrneva.«
»V redu, bratec. Lahko se zaneseš na nas,« je odvrnil drugi palček in spet izginil v temo.
»Torej pojdiva. A previdno stopaj, da te razbojniki ne zasačijo,.« je rekel Palček Oprezalček.
Janez se je skobacal iz listja, palček Oprezalček pa ga je prijel za roko in ga odpeljal s seboj po gozdu, v katerem je bilo temno kot v rogu. Dolgo sta se tako plazila skozi gozd, plezala preko prevrnjenih debel in skal, se prerivala skozi gosto podrast in visoko praprot, se vzpenjala zdaj po hribu navzgor, pa spet previdno lezla navzdol, ali bolje rečeno, previdno je lezel le Janez, ker Palček je lahkotno kot mačka alii divja kozica skakljal poleg njega in zdelo se je, da ves čas točno ve, kje hodi, kakor da sledi neki nevidni stezici. Janezu se je zdelo, da se plazita tako skozi temo že celo večnost, čeprav v resnici ni moglo trajati prav dolgo.	j
Končno se je palček na rdbu neke jase ustavil in zašepetal:
»Vidiš tisto luč? Tam je razbojniška kcča.«
Janez je presodil razdaljo in šepetaje odvrril;
»Splaziva se bliže.«
»A čisto potihem. Ce te razbojniki dobe, te pri priči ubijejo. Pazi, da ti ne poči niti suha vejica pod podplatom!«
»Boš že videl, kako se znam plaziti. Bolje kot Indijanci,« se je pohvalil Janez. Izpustil je palčkovo roko in se začel na lastno pest plaziti proti luči. Res ni niti ena suha vejica počila pod njegovo nogo. Palček mu je sledil.
Kmalu sta bila pri razbojniški koči. Janez se je prev'dno oziral, da bi odkril stražo. Toda straže ni bilo, ker so razbojniki
T rije bra	tje gredo
F. .1_______
10
PRAVLJICA
menili, da so sredi ogromnega in samotnega gorskega gozda čisto varni, saj nihče ni vedel za to njihovo skrivališče. Izza zapahnjenih vrat je bilo slišati kričanje in razbrzdan krohot.
»Spičmuh in njegovi pajdaši pijejo in se goste od veselja« da bodo dobili v kratkem toliko denarja v roke,« je zašepetal palček Oprezalček.
»Toda veselijo se malo prezgodaj, se mi zdi,« mu je prav tako potihem odvrnil Janez. »Prisluhniva, kaj kriče. Splazil se bom čisto do vrat.«
»A bodi previden!« ga je opozarjal palček.
»Bodi brez skrbi,« je rekel Janez. Spustil se je na tla in se po vseh štirih odplazil do vrat. Tudi če bi bil kak razbojnik nenadno odprl vrata, bi ga ne bil mogel opaziti.
Pri vratih se je potuhnil za velik štor, na kat.rem so razbojniki sekali drva, in prisluhnil.
V	koči je nekdo oblastno kričal, vmes pa grdo rigal od pijanosti.
»To je sam poglavar Spičmuh,.< je zašepetal palček Oprezalček, ki se je tudi priplazil do štora in se stisnil k Janezu.
»Hej, ti... hum ... natoči... kc ... spet polne bokale.
h um ka.. ja.. ga .. huj ... hotom.
in	eks	... hum	...	za	tistega bogatega ... kc ... bedake ... ki	bo vsak	čas	tu	s polno vrečo... hum... denar-
hahaha ...	kc	...	In na zdravje ... kc ... tiste-
ki	mu bo	porinil... hum ... nož v rebra ... huj«
je rjovel surovi glas v koči med kolcanjem in kro-
(Dalje)
kc. kc.. kc!
V	imenu Kmetsko-delavskih zvez je spregovoril dr. E. Besednjak. »Iz nepregledne vrste krivic, ki jih je navalila vlada na naše ljudstvo, sem si izbral dve, da jih pred vašimi očmi razkrinkam.«
»Naše občine tiče do kolen v dolgovih. Imperialistična vojna ni uničila le financ vseh držav Evrope, temveč je spravila tudi občino na beraško palico. Kdor hoče občinsko avtonomijo, mora rešiti občine iz denarne sužnosti. Italijanska vlada je to spoznala in se lotila zdravljenja občinskih financ.«
»Izdala je 3. junija 1919 odlok in se obvezala, da plača iz državne blagajne vse dolgove porušenih občin za leta 1919, 1920 in 1921. Toda čujte in strmite, ta vladni odlok velja le za štiri pokrajine, ne pa za našo ogoljufano deželo.«
»To je kruh pravice, ki ga mora uživati naše ljudstvo pod rimsko vlado. Zahtevamo v imenu stotisočev zanemarjenega, prevaranega in izmučenega goriškega ljudstva, da se nemudoma in brez odloga raztegne odlok od 3. junija 1919 na nove pokrajine.«
(Dalje)
Resen opomin slovenskega zdravnika proti ..kontracepciji’
(Nadaljevanje s 3. strani)
le nejasnosti toliko, bi bilo boljše, da ostana razprava prihranjena strokovnim krogom. Ker pa se je širom sveta pričelo o problem j razpravljati javno, je menda prav, če se po-leg
zagovora sliši tudi bolj previdna mnanja, Ki stavljajo tudi nasprotna vprašanja.
V	prvem odstavku sem navedel vprašan e Ki me je med prvimi vznemirilo. Težko se je namreč strinjati s tem, da bi' bil človek la nekak objekt znanstvenega raziskovanja. Bo-ilrn se, da nas to lahko spomni na nedavna Kriva pota medicine. Vprašanj pa je še več. Poizkusimo si zamisliti argumente, s kate-rimi skuša kontracepcija dokazati svojo va-Mavo in upravičenost. Govorim tu o kon'ra-cePciji nasploh in ne samo o hormonalni, ker so v naslednjih vprašanjih problemi isti.
Slišimo npr. bojazen, da bi na svetu lahko Prišlo do prevelike naseljenosti, tedaj pa bi Materialno blagostanje ne moglo priti do veljave zaradi množečega se števila ust. Ljud-le razmišljajo in tako so razmislili, da bi se laka nevarnost lahko odpravila s kortr^cep ciio. Ne najdem pa tovrstnega opravičila za našo slovensko kontracepcijo, saj je znano, °ja naša nataliteta ni dobra. Že pred 30 le-b je npr. moj oče, znani ginekolog, spregovoril nekaj grenkih besed na račun sloven-ske natalitete in je pozval zdravništvo, da skrbi za nemoteno številčno in vsebinsko napredovanj naroda. V eni zadnjih številk nravstvenega vestnika pa ugotavlja prof. dr.
'ampuž, da nataliteta v Sloveniji stalno in hitro pada in še omenja: »Dejstvo, da je nataliteta v SR Sloveniji med najnižjimi v Evropi in najnižja v Jugoslaviji, nas mora moč no zaskrbeti.« Če po vsem tem prav zaključnem, bi taki podatki o nataliteti v Sloveniji lerjali še prav posebno previdnost v prime-ru kontracepcijskega vprašanja.
Med zagovori kontracepcije je tudi evge-n;čni zagovor. Teoretično je vsekakor dokaza- J n°< da bi tu kontracepcija lahko odigrala Pozitivno vlogo. Vendar le v primeru, če bi
dozirana samo pri primerih, ki so ev-f|enično problematični in če bi bila tu uspeš-r,a- V uspešnost pa dvomimo. Kontracepcija 'e namreč hkrati tehnični postopek, ki terja n®kaj časa in discipline od tistih, ki se je Poslužujejo Take discipline pa ne moremo Pdčakovati pri subnormalnih ali celo slabotnih ljudeh, prav tako ne pri motervh ose-an< ki so seksualno izrazito inkontinentne, n®vzdržne. K tem prištevamo mnoge kro-tne alkoholike, često pa tudi akutni alko-°Kzem zbudi začasno seksualno nepremiš-|enost. V vseh teh najizraziteje evgenično-neugodnih primerih torej lahko pričakujejo« da bo kontracepcija odpovedala. Če ti Mhleki držijo, je nevarnost, da bo v bo-ii?v generacijah vedno večji procent evge-cn° manivrednih oseb Čeprav v tem od-. ,.avKu navajam nekaj misli z evgeničnih vi-.'Kov, s tem nikakor nočem ustvariti do-■H1« koliko je kakršnokoli evgenično vred-°len'e sploh spre:emljivo ali ne.
Ne vpliva na zmanjšanje splavov
Slišimo lahko tudi, da kontracepcijo zago-arlaio s tem, da naj prepreči ali pa vsaj Porazno visoko število za zdravje hu-0 nevarnih splavov. Vendar tudi tu njena
naloga ni tako jasna, kot se na prvi pogle I zdi. Do sedaj sicer pri nas kontracepcija š: ni dosegla kakega idealnega razmaha, prav gotovo pa je doživela veliko podporo in širino. Kljub temu za enkrat ni pokazateljev zmanjšanja števila splavov. Po podatkih prof. dr. Trampuža število dovoljenih in nedovoljenih splavov celo še narašča. Domnevamo lahko sicer, da bi pri idealnem razvoju kontracepcijskega gibanja le dosegli upad splavov. Vendar je znano, da nobena reč ne do seže svojega ideala.
Slede tudi tako imenovani mentalno higienski razlogi in opravičila kontracepcija Po teh naj bi predvsem rešili ženo strahu pred nosečnostjo. Pripomogli pa bi tudi k planiranju družine, s tem pa k porajanju zaželenih otrok. Kot zgoraj, sta tudi tu obe postavki precej majavi. Res je sicer, da poznamo precej razširjen strah pred nosečnostjo. V dokaj redkih primerih moremo tak strah razumeti. Češče pa je tak strah zgolj porazen znak deformacije žene. Menda ni naša dolžnost, da bi na to deformacijo udarili pečat. Prav gotovo je lažja po1 kontracepcij. Moramo pa se od'očiti za težjo pot, pa končno tudi bolj hvaležno. Ta naj omogoči ženi pogoje, da bo sprejemala svoje materinstvo z vesel em. Ti pogoji niso samo materialni, ampak predvsem tisti, ki omogočajo vzrast visoke osebnosti s široko mentaliteto.
Po drugem zagovoru naj bi bila kontracepcija eden izmed temeljev v borbi po zaželenem otroku. Lahko pa se takoj vprašamo, ali bomo na tak način res dobili tistega pravega, srečnega in zaželenega otroka? Tako pričakovanje je zelo tvegano. Kako naj zraste srečen otrok v družini, ki tako hladno utesnjuje srce in da toliko na planiranje? Taka družina brez pravega srca ustvarja v svoji sredi disharmonijo, ko ne najdemo globin, ki bi lahko ustvarile za otroka pravšno družinsko ognjišče. Planiranje družine je pojem, ki ga je porodil svet prevrnjenih vred-
not. Med drugim je ta pojem zelo priljubljen na Švedskem, ki slcvi po visoki meri sek-sualno-etičnega razpada. To je svet, ki mu je triumf kapitala zameglil razsodnost, da je postal izredno domišljav in prevzetjn glede naš'h človeških sposobnosti in možnosti. Po-našajoč se nad delom svojih rok, je to postal svet alienacije. Vabim ga, da planira tudi smrt, če jo more!
Zakaj se vprašanje kontracepcije sploh pojavlja?
Prej sem omenil misel o toplem ognjišču kot pogoju za vzgojo zdravega in klenega otroka. Še en razlog vidim, zaradi katerega kontracepcija ne omogoča takega ognjišča Tepel dom je namreč plod zrelih osebnosti. Vse to, kar je res Človek, je nastalo z obvladovanjem nižjega. Le zrela, etično oblikovana osebnost je porok za vzgojo zdravih otrok, ki bodo znali najti prave vrednote v življenju. Iz teh vrstic naj seveda ne sledi kaka težnja po asketski vzdržnosti, pač pa potre-1 ba, da postane človek gospodar, ne pa suženj nižjih strasti. Obvladati strast je seveda težja pot od tiste, ki olajšuje izživljanje strasti.
Zgornje vrstice nočejo biti izraz kake skrajnosti in odreči kontracepciji vsako veljavo. Zbudijo pa naj razmišljanje. Če se je uredništvu Naših razgledov zdelo potrebno, da je priobčilo o tem nekaj, bi morda ne bilo napak, če bi povabilo še druge strokovnjake k razpravi. Menda bi ne bilo nezanimivo zamisliti se in razpravljati tudi o tem, zakaj se dandanes vprašanje kontracepcije s tako močjo sploh pojavlja; kje so vzroki, da se žena brani biti mati; se morda bojimo, da bi nam nova usta odžirala grižljaj, ali pa nasprotno nočemo, da bi nov človek vstopil v prekletstvo bivanja? Najsi bodo odgovori kakršnikoli, nekaj se mi zdi jasno: dokler bo predstavljala kontracepcija medicinski poseg, toliko časa je v tej zadevi edini arbiter medicina, kajti le ona si postavlja svoje indikacije in kontraindikacije pri svojih ravnanjih.
Dr. Jurij Zalokar
ŽENA	m BOM
Kako osvežimo in okrepimo svoje telo
Spomladi se večkrat počutimo utrujene, manjka nam volja do dela in celo do zabave. Vse to je posledica zime, ker nam manjkata sonce in zrak, ko se raje tiščimo doma na toplem, ker je zunaj mraz in vlaga. Tudi hrana je pozimi bolj enostranska, primanjkujejo ji vitamini in rudninske snovi, ki jih telo potrebuje. Vsa ta pomanjkanja občuti naše telo spomladi, pa tudi naša koža. Zato bomo v tem času skrbele, da okrepimo in osvežimo svoje telo in kožo.
Zjutraj, ko vstanemo, odprimo okno in nekoli-kokrat prav globoko zadihajmo Pri vsakem vdihu dvignimo roke nad glavo, pri izdihu pa jih povesimo. Na ta način bomo prezračile pljuča in poživile krvni obtok-
Naše telo in koža potrebujeta posebno spomladi mnogo svežega zraka in sonca,, zato ju poiščimo kadar nam je mogoče. Vsak prosti dan porabimo za izlete v naravo, da se telo sprosti in prezrači po dolgomesečnem bivanju v zaprtih prostorih. Na prostem bodo našo kožo obsijali ultraviolični žarki. Po njihovem vplivu se ustvarja v telesu vitamin D, ki je vsakemu živemu bitju potreben za rast in razvoj. Zelo potreben je ta vitamin predvsem otrokom. Pošiljajmo zato otroke na izlete in sprehode,
da izgubijo zimsko bledico in postanejo sveži, rdečelični.
Ako imamo vrtiček ali njivo in moramo začeti s prekopavanjem, setvijo in sajenjem, bo to prav dobrodošla telovadba na prostem. Ne branimo se je, saj bo zelo koristila tudi našemu organizmu.
Kaj pa prehrana? Spomladi čutimo nepotešljivo željo, da bi uživali mnogo sveže zelenjave in sadja. To je razumljivo, saj je v naši prehrani pozimi primanjkovalo predvsem tega. Z zelenjavo in sadjem dobi naše telo mineralne soli in vitamine, ki so mu nujno potrebni za obstoj. Zatorej posezimo spomladi po vsaki zelenjavi. V tem času si lahko določimo sadno in zelenjavno kuro. En dan v tednu uživajmo samo surovo sadje in zelenjavo- Zjutraj n. pr. pomarančo, ob deseti uri pest suhih sliv, opoldne krožnik zelenjave z nastrganim korenčkom, zabeljeno z limoninim sokom, potem še pomarančo in banano, popoldne kozarec limoninega soka, zvečer solata, okisana z limono, nastrgano jabolko, pomaranča in banana.
Nekateri priporočajo namesto enega dietnega dne v tednu štiri sadne večerje v tednu. Štirikrat v tednu pojemo za večerjo samo pomarančo, banano ali jabolko. Zelenjavne in sadne kure trajajo po en mesec. Izberemo lahko tisto izmed njih, ki nam bolj prija. Obe sta uspešni. Vse dietne zelenjavne kure poživijo delo prebavil in osvežijo celo telo.
u
v
Po povesti 0. Curvvooda riše Miki Muster
 j
55. Naslednji dan je Baree pozno popoldne prišel po mostu iz naplavljenega drevja na drugi breg potoka. Zadnji žarki zahajajočega sonca so obsevali majhno jaso v gozdu. Na sredi jase se je Baree ustavil. Ko je tako nepremično stal s povešenim repom, strigel z ušesi iin previdno vohljal, je bil na las podoben mlademu volku.
56.	Izza skupine mladih balzamovcev sta ga opazovala Pierrol in Vitka vrba. Pierrot je dvignil puško. Nepeesa se je rahlo dotaknila njegove roke in zašepetala: »Oče daj mi puško. Jaz bi ga rada ustrelila.« Pierrot se je nasmehnil in ji dal Pu' ško. Zanj je bil volčji mladič že mrtev, saj je vedel, da hčei' ka nikoli ne zgreši.
'A
''
/
57.	Nepeesa je skrbno pomerila in izprožila. Barreja je od- £"5-9?'!58. Pierrot in Nepeesa sta stopila izza dreves. Vitki vrbi neslo v zrak. Krogla ga je zadela še preden je zaslišal pok. Jv^jfioči zaradi uspelega zadetlka ponosno sijale. Nenadoma pa J® Nekajkrat se je prevalil, ne da bi občutil bolečino. Potem pa	obstala,	prsti	so	se	ji	prestrašeno	skrčili	okrog	puškine	cevi'
ga je pretresla, kot da ga reže razžarjen nož. V tem trenutku 7*i$P9ob Bareejevem žalostnem lajanju se je zresnil tudi Pierfoj bolečine je njegova pasja narava premagala volčjo. Kratko, 2;'J»Uchi Moosis!« je v svojem je ■siku zašepetala Nepeesa. »Pst-* divje je zalajal.	vzkliknil	Pierrot.
§
)Wm......
m
59. Medtem, ko sta v začudenju obstala, se je Bareeju vrni a zavest. Prestrašeno je pogledal novi »gozdni prikazni«, ki sta se mu začeli bližati. Še enkrat ie zalajal, potem pa se je pognal v gozd in se zaril med gosto smrečje ob potoku. Šele sedaj, ko je slišal za seboj korake zasledovalcev, je zares spoznal strah.
60. Ko sc je notel še bolj skriti, je nenadoma padel v jamo. Grozno mu je bilo, 'ko mu je kar naenkrat zmaflJ tal pod nogami, toda oglasil se ni. Posvarila ga je voleja jj rava, prisilila ga je, da je legel v jamo, da se ni prom** in ne oglasil, čeprav je slišal korake skoraj nad svojo 8 Se dihati si m upal.