£ /M S X a
©LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 10. FEBRUARJA 1961 -fr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	LTEO X. — STEV. 7
OBČINSKA KONFERENCA SZDL V KOPRU V ZNAMENJU BODOČEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA KOMUNE IN POTREB NJENIH ČLANOV
O 0 0
i
Konferenco sta spremljala tudi tovariša Miha Marinko in dr. Marijan Brecelj
Izčrpno poročilo predsednika občinskega odbora SZDL Koper Rada Pišota-Sokola je bilo tvorna osnova za kasnejšo obsežno razpravo delegatov, ki so zasedali v dveh komisijah. Kot značilnost in poudarek konference lahko označimo vsestransko težnjo Socialistične zveze za skladnejšim razvojem gospodarstva in družbenega standarda oziroma vseh služb, ki ob sedanjem tempu razvoja gospodarstva občutno zaostajajo za splošnimi in družbenimi potrebami delovnih ljudi.
Posebej je vzeti za izhodišče takega, skladnejšega razvoja v bodočem obdobju uveljavljanja večje somernosti med gospodarskimi in negospodarskimi vlaganji predvsem same gospodarske organizacije, ki so ob visokih gospodarskih naložbah čestokrat zanemarile v svojih planih stanovanjsko izgradnjo in podcenjevale pomen naložb za službe družbenega standarda. Da se koprska komuna tudi v bodoče ne bo odrekla nadaljnjega intenzivnega razvoja gospodarstva, dokazuje postavka 19 milijard dinarjev investicij, kakor to predvideva osnutek petletnega družbenega plana občine, vendar
PLEN UM SZDL V KOPRU
Minulo sredo je bil v Kopru plenum okrajnega odbora SZDL Koper, na katerem je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc poročal o razvoju koprskega okraja v prihodnjih petih letih, nakar so bile v razpravi osvetljene nekatere glavne značilnosti tega razvoja. Plen uma so se udeležili tudi predsedniki in podpredsedniki občinskih ljudskih odborov koprskega okraja.
SEDEMNAJST LET SLAVNE BITKE
15. februarja bo v Komnu proslava 17. obletnice partizanskega napada na nemško kolono, ki je peljala živež postojanki v Komnu in Dornbergu. V tej bitki, ki jo je vodil narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka, je izgubilo življenje 75 sovražnikov, uničeni so bili štirje kamioni, ena avtoblin-da ter zaplenjeno vse sovražno orožje in en osebni avtomobil. Razbesneli okupator se je nato znesel nad civilnim prebivalstvom ter opustošil Komen. Skoraj vse prebivalce je odpeljal v Nemčijo, od koder so se vrnili šele po vojni.
V počastitev obletnice blesteče 'partizanske zmage bo 15. februarja slavnostna seja krajevnega odbora in vseh množičnih organizacij, popoldne pa bo v Komnu gostovalo goriško gledališče. Pred predstavo bo govoril predsednik krajevnega odbora SZDL Milan Abram.	-er
je prav v predlogu, da bo treba naložbam za družbeni standard odmeriti vsaj tretjino razpoložljivih sredstev, iskati utemeljena prizadevanja naše množične politične organizacije za oblikovanje takih odnosov, ki bodo pogojeni z močno komunalno skupnostjo proizvajalcev in potrošnikov.
Delegati so navajali predvsem primere težkih razmer v šolstvu, socialnem varstvu in stanovanjski politiki, nemalo pa je bilo govora tudi o problemih okrog komunalnih naprav, ki so zaradi skopo odmerjenih sredstev kamen spotike državljanov ne le v mestu, ampak tudi na podeželju. Vsekakor bo prav Socialistična zveza s svojo parlamentarno obliko dela, ob svojem naraščajočem pomenu in ugledu morala v bodoče tolmačiti take pomanjkljivosti na pristojnih mestih bolj dosledno in poskrbeti, da bodo te težnje dobile svoj odraz tudi v družbenem planu.
Poročilo in razprava sta dala tudi poudarka nalogi Socialistične zveze, da bo slej ko prej v svoji politični aktivnosti posvečala vso skrb nadaljnjemu poglabljanju delavskega samoupravljanja. Dosledni boj proti vsem formalističnim oblikam upravljanja, ki so še tu in tam v bistvu domena ožjega kroga vodilnih ljudi, bo moral dobiti polno veljavo v prizadevanjih za prenos čimvečjega števila funkcij na neposredne proizvajalce in dokončno odpravo mezdnih odnosov. Pri razvijanju vseh naprednih oblik družbenega in delavskega samoupravljanja pa bo morala v bodoče zastaviti ves svoj ugled tudi sindikalna organizacija.
V komisiji za bodoči razvoj komune se je priglasil k diskusiji tudi član glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je tolmačil pomen sedanjih sprememb v gospodarstvu in jih označil za važne dopolnitve našega dosedanjega gospodarskega razvoja. Devizna reforma, nekatere spremembe v bančnem sistemu, nov način delitve dohodka in podobno, je predočil kot važne mere v naših prizadevanjih za čim hitrejše vključevanje v svetovno gospodarstvo — s tem, da bi se vse panoge našega gospodarstva
bile kar najprej sposobne sreča-vati z mednarodnim gospodarskim ustrojem. Cim rentabilnejše poslovanje gospodarskih organizacij — je označil govornik med drugim — za osrednji gospodarski ukrep in pri tem poudaril prirodno združevanje proizvajalcev in komun kot važen ukrep za njihovo utrjevanje. (bb)
MI1IA MARINKO IN MARIJAN BRECELJ OBISKALA »TOMOS«
Pretekli teden, v četrtek, so po zaključku razprave na občinski konfe-	:
renči SZDL v Kopru predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko	: s soprogo in zvezni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj
obiskali tovarno motornih vozil »Tomos«. V spremstvu okrajnega sekre-	•
tarja ZKS Alberta Jakopiča in direktorja tovarne Franca Pečarja so si	i
gosti ogledali vse glavne tovarniške obrate, s posebnim zanimanjem pa	i
so se delj časa mudili zlasti v obratu, kjer poteka montažna proizvodnja	i
osebnih avtomobilov »Citroen«. Na sliki: gostje si ogledujejo osebni avto	i
Citroen CV-2; v avtu tovariša Brecelj in Pečar	;
V velki dvorani italijanskega kulturnega krožka Giordano Bruno v Izoli je bil včeraj zvečer množični sestanek; udeleženci so protestirali proti demonstracijam, ki so jih priredili v Trstu neofa-šisti proti tržaški slovenski manjšini in proti Jugoslaviji.
Po uvodnih besedah izrednega sestanka, ki jih je imel predsednik italijanskega kulturnega krožka Dario Scher, so vsi navzoči ostro obsodili nezaslišane provo-kacije zadnjih dni.
Končno so izglasovali soglasni predlog protesta in ga poslali Izvršnemu svetu LR Slovenije in FLR Jugoslavije.
. KONZULAT REPUBLIKE ITALIJE KOPER
Zelo smo bili presenečeni ob vesti, da so se v Trstu ponovno pojavile demonstracije in izgredi proti slovenskemu življu in Jugoslaviji, Z zaskrbljenostjo se sprašujemo, kje so vzroki izpadov, ki so se nenadoma pojavili, po obdobju narodne strpnosti in sodelovanja med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, prepričani smo bili, da trenja, ki so bila v preteklosti ovira za sodelovanje med obema narodoma, ob prizadevanju obeh vlad, izginjajo. Najnovejši dogodki v Trstu pa kažejo, da ni tako. Napadi na slovenske ustanove, žalje-nje slovenske narodnosti in predsednika Tita globoko zaskrbljujejo dijake postojnske gimnazije, kakor tudi vso jugoslovansko javnost. Upravičeno se sprašujemo, zakaj italijanske oblasti v Trstu takih pojavov ne preprečijo, ampak jih celo tolerirajo. Taki dogodki nikakor ne vodijo k prijateljstvu, ki je nujno potrebno, da obstaja med sosednima narodoma.
Apeliramo na italijanske oblasti v Trstu, italijansko vlado ter vso napredno italijansko javnost, da ukrenejo vse potrebno in preprečijo ponovne izgrede.
Dijaki in profesorji Gimnazije Postojna
Protest se glasi: Sledili smo nepremišljenim manifestacijam, ki so bile v zadnjih dneh v Trstu in so delo posameznih fašističnih grup. Jugoslovanski državljani italijanske narodnosti občine Izola bridko presenečeni in globoko ogorčeni smo se danes sestali na sedežu Italijanskega kulturnega krožka Giordano Bruno 'in soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
»Ugotavljanje teže dogodkov nacionalne nestrpnosti, ki so povzročili škodo slovenskemu narodu in se izrodili v odkrito pro-vokacijo proti naši državi in osebno proti predsedniku maršalu Titu, odkriva, da takšni dogodki ozkosrčnega šovinizma, katerim so mnogi izmed nas, na žalost, morali osebno nrisostvovati, odkriva žalostne poskuse iz preteklosti in kažejo celo na pomanjkanje najosnovnejšega čuta spoštovanja do sprejetih mednarodnih obveznosti in sporazumov. Začudeni nad prizanesljivim zadržanjem oblasti in drugih političnih krogov, ki so odgovorni za manifestacije v Trstu, ki odkrivajo jasne znake nepomirliive nestrpnosti, užaljeni v svojem
ugledu poštenih državljanov države, ki nam garantira svoboden razvoj jiaše narodnostne kulture, kot bistven del najširše skupnosti državljanskih demokratičnih pravic na vseh področjih delovanja, uresničuje polno enakopravnost skupaj živečih narodov, želimo prispevati h koristnemu in nemotenemu sodelovanju, ki se tako plodno razvija med FLR Jugoslavijo in Republiko Italijo. Obračamo se na Izvršni svet, da bi tolmačil vladi Republike Italije naš ogorčen protest proti ponovnemu pojavu dogodkov in namenom, ki so že bili vzrok tako mučnim in grenkim dogodkom za naše narode in želimo, da bi čut razuma prevladal nad slabimi namerami tistih, ki bi želeli kaliti mirne odnose sožitja in prijateljskega sodelovanja med sosednimi narodi in državami.
Za etnično italijansko grupo občine Izola Predsednik Italijanskega kulturnega krožka Dario Scher
Podobna protesta so izglasovali tudi člani italijanskih kulturnih krožkov v Kopru in v Piranu.
Z OBČINSKIH KONFERENC LJUDSKE MLADINE
Temeljite priprave na konference, odlična udeležba delegatov in uspešno sodelovanje v razpravah velja omeniti za osrednjo značilnost letošnjih občinskih konferenc Ljudske mladine koprskega okraja. Resda ne gre podcenjevati nekaterih slabosti, ki Se vedno spremljajo delo Ljudske mladine, vendar razveseljuje ugotovitev, da je vsebina dela mladinske organizacije bila močno zb":žana z
PBIPRAVE NA PARTIZANSKI ZBOR NA UČKI
V dneh 1. in 2. aprila letos bo na Učki v okviru proslav 20. obletnice vstaje velik partizanski zbor preživelih borcev I. istrske brigade »Vladimir Gortan« in vodilnih kadrov ostalih brigad, ki so bili v sestavu 43. divizije. Okrajni zbor Zveze borcev v Pu-lju poziva vse omenjene borce, da se javijo pismeno ali osebno na naslov: Okrajni odbor ZB Pu-la, Leninova 29. Borci naj navedejo tudi svoj točni naslov. Rok za sprejem prijav je do 10. marca 1901.
interesi njenih članov, kar je prišlo najbolj do izraza v zadnji študijski sezoni, ko so razvili mnoge nove oblike vzgojnega dela in obogatili prejšnje — tokrat že v šestih oddelkih mladinske politične šole, v številnih marksističnih in debatnih krožkih, v klubih OZN, v okviru mladinskih ur in v »šolah za življenje«. Dejstvo, da se od sedem tisoč aktivnih članov Ljudske mladine našega okraja izobražuje več kot 2300 mladincev, mladink ter mladih družbenih delavcev, dokazuje, da je bil program dela dobro zasnovan in vsklajen z interesi ter zanimanjem naših mladih državljanov.
Tudi ni moč mimo pomembnega prispevka, ki ga je dala mladinska organizacija v preteklem letu pri gradnji ceste »Bratstvo in enotnost«, na kateri je sodelovalo skupno 357 brigadirjev: še večji pa je bil delež mladine pri raznih lokalnih akcijah, med katerimi je posebno pomembno sodelovanje s socialističnim sektorjem kmetijstva. Štirideset tisoč prostovoljnih delovnih ur je nedvomno najlepše darilo naše mladine k skupnim prizadevanjem za gospodarski, kulturni in komunalni razvoj koprskega okraja.
Mladina pa se ni omejevala zgolj na tipično »mladinske« dejavnosti, kajti pretežni del mladih sil se je aktivno vključil v naše družbeno, gospodarsko in politično življenje ter velja bolj kot lcdajkoll doslej za močno družbeno-politično silo, na katero bodo tudi v bodoče lahko v celoti računale predvsem naše komune.
Prikriti fašistični in nacionalno šovinistični '-i.e.nenti v Trstu so samo čakati prvega povoda, da so spet izbruhnili v vsej svoji nebrzdanosti. Izkoristili so dogodke na "užnem Tirolskem in organizira" škvadristične pohode na mirne Slovence v Trstu, čeprav je očividno, da je to le slabo utemeljen povod ki samo Kaže nemoč itali anskih oblasti pri reševanju notranjih težav v državi, v kateri razen Italijanskega ne pri-n-ivain nobenega drugega življa in ne jc
er;a druge;;.
ustava določa drugače. Več o tem preberite 2. strani
vlja in ne jezika, čeprav
Kolektiv Radia Koper za alžirske otroke
Na pobudo poverjeništva Društva novinarjev v Kopru je kolektiv Radia Koper zbral za alžirske otroke 21.650 dinarjev. Podobno akcijo so izvedli tudi v podjetju Mehanotehnika v Izoli, kjer so zbrali 73.000 dinarjev.
EPILOG UPORA NA SANTA M ARI A
Po znanem uporu na prekooce-anski ladji Santa Maria je kape-tan Galvao pripeljal to portugalsko ladjo v brazilske teritorialne vode in tam izkrcal vse potnike. Kapetan Galvao in njegovi sodelavci so dobili v Braziliji politični azil, ladjo pa so prevzeli njeni lastniki. Portugalski diktator Sa-lazar in njegov enakovredni faši-
Tržaški dogodki od 2. do 6. februarja kažejo, da so se v Trstu zbrali vsi najbolj zagrizeni os tanki fašističnih skvader, da v Trstu tli in od časa do časa povsem, organizirano izbruhne šovinistični nacionalizem, povečini impor-tiranih italijanskih iredentistov, ki so se iz zgodovine naučili samo tega, da javno ne morejo več kazati svojih apetitov po jugoslovanskem ozemlju, da pa se zato tem besneje in maščevalneje znašajo nad Slovenci, ki so še morali ostati v Italiji. Ti elementi so največja nevarnost za dobre od-nošaje med dvema, sosednima državama — nevarnost za odnose, ki smo jih z velikim razumevanjem in pozabljanjem preteklih krivic in škode gradili in gradimo napredni ljudje na eni in drugi strani. V" interesu miru in življenjskih potreb ljudi na obeh straneh meje je močno prišla, do izraza naša. miroljubna in konstruktivna politika mednarodnega sodelovanja, aktivnega sožitja na vseh področjih, kjer -lahko takšno sodelovanje enako koristi državljanom ene in druge prijateljske dežele -— mar bodo trezne ljudske množice na obeh straneh meje peščici fašistov dopuščale, da vse to sedaj minirajo?
Niso nas pri vsej zadevi začudili toliko ti fašistični izgredi nahujskanih tržaških pobalinov, ker dobro vemo, da v eni ali dveh generacijah še ne bo izčrpan ves strup, ki ga je sicer premagani fašistični šovinizem zlasti v letih po vojni nakopičil v Trstu — začudila nas je le sumljiva pasivnost uradnih italijanskih oblasti, ki so očitno podpirale pobalinske demonstrante v uničevanju slovenskega premoženja v Trstu, si mašile ušesa pri rjovenju fašističnih gesel in žalitvah naših narodov, kar je sicer po veljavnih italijanskih zakonih strogo kaznivo.
Ob vsem tem seveda tudi mi ne moremo ostati mirni, ker nas resno skrbi ta pasivnost, skrbi nas takšno stanje, ker kaže na to, da italijanske oblasti kljub lepim besedam nikakor niso pripravljene svojih obljub tudi izpolniti in zagotoviti našemu življu njegovih osnovnih pravic, čeprav mu jih jamči celo lastna italijanska ustava. Teptanje teh pravic daje sumiti, da tudi v italijanski upravi še vedno prevladujejo nazadnjaške sile, ki zavirajo razvoj dobrih sosedskih odnošajev v obojestransko korist. Tudi naša vlada je ostro protestirala pri italijanski zaradi tržaških izgredov. Vsi naši ljudje, zlasti pa tukajšnje obmejno prebivalstvo obeh narodnosti se temu solidarno pridružuje. Nasproti fašističnemu divjanju Lege nažionale in drugih škvadristov ter nahujskanih pobalinov stoji naša odločnost, v bodoče preprečiti vsakršno takšno ali podobno razdiralno dejavnost.
Pri vsem. nas tolaži le to, da je na te izpade reagirala tudi večina italijanske javnosti in vsi trezni ljudje, ki pravilno ocenjujejo škodljivo delovanje neofašistov za splošne interese Italije, Trdno upamo, da bodo te sile znale v prihodnosti zagotoviti Italiji takšen razvoj in politiko, da fašistični elementi ne bodo več ogrožali miru na meji in pravic ter obstoja Slovencev onkraj meje, ker so ti. lojalni do svoje vlade, čeprav se morajo toliko boriti za svoje pravice, ki so jim z ustavo in mednarodnimi sporazumi zajamčene.
stični sodelavec Franco v Španiji sta močno zaskrbljena nad organizirano opozicijo in simpatijami naprednih narodov do tistih, ki se borijo proti njuni diktaturi.
JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI SESTANEK
Od 1, do 5. februarja je bil v Neaplju jugoslovansko-italijanski sestanek, na katerem so razpravljali o družbenih poslcdicah ekonomskega razvoja v svetu. Sestanek je organizirala italijanska nacionalna komisija za UNESCO v sodelovanju z jugoslovansko nacionalno komisijo.
k; ' i ^
VEQN0 VEČJI § R E D S 1V i
Komisija za italijansko manjšino pri okrajnem odboru SZDL Koper je minuli teden razpravljala o programu svojega nadaljnjega dela. Ta je osnovan na dejstvu, da je italijanska manjšina enakopraven del naše države in
"i i ;'
£1

w P
in
da so njeni pripadniki v veliki večini aktivno vključeni v gradnjo našega socialističnega sistema. Zato je ena izmed nalog te komisije, da omogoča italijanski manjšini njeno vse večje sodelovanje z gospodarskimi, politični-
SKRBNE PRIPRAVE NA OKRAJNI FESTIVAL TELESNE KULTURE
pega lel
litetno prireditev s kar najbolj pestrim športnim in telovadnim sporedom, ki bo hkrati propagandna manifestacija za pritegnitev novih članov v vrste naših športnih društev in organizacij, bo prireditelj organiziral v naslednjih dneh vrsto seminarjev za vaditelje, ki bodo prevzeli uk prostih vaj. Seminarji bodo po občinah, predviden pa je tudi seminar v okrajnem merilu.
Kljub temu, da je obseg okrajnega festivala za telesno kulturo odvisen v precejšnji meri. od. razpoložljivih sredstev, bomo vendarle letos priča eni izmed najbolj množičnih telesnovzgojnih manifestacij. Kar je še posebno važno — prireditelj si prizadeva, da bo to zares elitna prireditev, ki jo bodo zastopali naši najboljši športniki in telovadci. Zanimivo je tudi, da bodo pripravile samostojne točke nekatere šole, med njimi Gozdarski šolski center v Postojni in Srednja pomorska, šola v Piranu.	b
Priprave na osrednjo tclesno-vzgojno prireditev -v jubilejnem letu — na okrajni festival telesne kulture, ki bo v Kopru, junija, so v polnem razmahu. Komisija za sprejem prostih vaj je že pregledala m sprejela prijavljene sestave prostih vaj. Tudi besedilo vaj je že v tisku, in ga bo komisija TVD Partizan pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo razposlala prihodnji teden vsem društvom in šolam.
Ker nameravajo društva Partizan predstainti naši javnosti kva-
Avstrijski zunanji minister Krcisky po razdrtih razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom Segnijem: »Krivda za prelom ne zadene nas, ki branimo zakonite interese svojega ljudstva na Južnem Tirolskem, marveč izključno in samo italijansko vlado, ki noče priznati teh interesov in pravic naših ljudi . , .«
NAMIZNI TENIS
Preteklo nedeljo je bilo na Jesenicah moštveno prvenstvo Slovenije za mladince in pionirje. Prvenstva so se udeležili tudi koprski mladinci in pionirji. Plasman je posebno zadovoljiv za naše mladince, saj so med enajstimi ekipami zasedli šesto mesto, dočim so pionirji s svojim 8. mestom med devetimi ekipami malce razočarali. Naš nasvet: več sistematičnega treninga!
V VESOLJE JE POLETEL DOSLEJ NAJTEŽJI SATELIT
Sovjetska zveza je minuli teden dosegla nov uspeh svojih znanstvenikov. Izstrelila je namreč satelit, ki tehta 6,5 tone in ' je tako velik, da bi v njem lahko potovala tudi dva človeka. Uradno poročilo Sovjetske zveze pa ob izstrelitvi novega satelita ne pove, če je bilo v njem živo bitje. Sovjetski znanstvenik profesor Blagonravov je v tej zvezi dejal, »da človek ne bo letel v vesolje, dokler ne bo zagotovljeno, da bi se živ vrnil na zemljo.«
H llill
mi, kulturnimi, oblastvenimi ter drugimi družbenimi organi v vseh krajih, kjer jc številčno močna. Še posebno bo skrbela, naj se v krajih z večjo naseljenostjo italijanskega življa dosledno uveljavlja načelo dvojezienosti, tako v uradih kot v javnih lokalih. Glecle sistematičnega napredka in kulturnega razvoja manjšine pa bo komisija podprla težnjo "o izobraževanju. njene mladine na visokih šolah v Jugoslaviji in Italiji, V tej zvezi omenja program dela pomoč italijanski etnični skupini pri njenem povezovanju z naprednimi kulturnimi in znanstvenimi vrednotami njenega matičnega naroda ter pomoč pri nabavi literature za knjižnice italijanskih kulturnih krožkov.
Komisija tudi priporoča tesnejše sodelovanje kulturnih krožkov in prosvetnih društev Svobod, kakor tudi obljublja pomoč italijanski uniji, ki bo skrbela za politično izobraževanje svojih članov, Vsekakor pa je pomembna točka programa dela komisije navezovanje stikov med italijansko manjšino in naprednimi elementi v sosednji Italiji ter omogočanje tej manjšini, da bo stalno in neposredno obveščena o vseh problemih, ki jo zanimajo.
Brez dvoma je to bogat okvirni program dela, ki je poglobljen s predlogom o pogostejših stikih in obiskih italijanskih naprednih sil naši državi na kulturnem in športnem področju.
OBVESTILO DOPISNIKOM
Zaradi preobilice gradiva je moralo biti odloženih nekaj prispevkov, ki pa bodo vsekakor še objavljeni. Sem štejemo posebno prispevke iz NOB, gospodarske graditve naših komun, gradivo z občinskih konferenc SZDL, kolikor še ni bilo objavljeno ali je bilo izpuščeno, prispevke o delovanju taborniške in gasilske organizacije, o športu in o telesni vzgoji itd. — Uredništvo,
Skupina nahujskanih študentov je te dni po tržaških ulicah demonstrirala proti dvojezienosti, proti pravicam slovenske manjšine in kričala proti našemu ljudstvu in njegovim voditeljem z vzkliki: smrt ščavom!
Vsak dan so ti razgrajači pretili Slovencem pred njihovimi kulturnimi ustanovami, medtem ko je policija skrbela le za nemoten potek njihovih izgredov. Najprej so napadli slovensko kreditno banko, nato s kamenjem obsuli gradbišče kulturnega doma, slovensko knjigarno in se ho-
ZGODO VINSKI ZAPISKI V JUBILEJNEM LS TU VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV
h	a	^^ a	^
(Nadaljevanje) Konec oktobra in v začetku novembra 1911 je Ervin Dolgan na področju Brkinov in Pivke intenzivno vzpostavljal kanale za prenos narodnoosvobodilnega tiska iz Ljubljane oziroma Loške doline. Eden od kanalov je šel iz Ljubljane preko Postojne — lcjer je posredoval transport neki železničar, ki je stanoval v bajti pod Sovičem — do Dolenje vasi oziroma do I'odrage v Vipavski dolini. Drug kanal je Ervin Dolgan organizira! iz Loške doline preko Snežnika, Po tej poti je narodnoosvobodilni tisk prihajal v vrečah vse do napada na Lož, 19. oktobra 1911. Med prenašatci sta bila tudi Benčanov Frane in brat Karla Masla. Tretji kanal Je šel iz Loške doline do Vrbiee. Po tem kanalu sta ilegalno prehajala Slavko Kovač-Smeli in Viktor iz Marlcovta. Organizator narodnoosvobodilnega gibanja na tem področju je bil Rudolf Kale, ki je tudi skrbel za kolportažo narodnoosvobodilnega tiska in se v tem času povezal z Ervinom Dolganom.
V tem času je Ervin Dolgan postavljal prve zaupnike OF oziroma prve zametke terenskih odborov OF na področju Pivke in Brkinov. Med drugimi so v vasi Petelinje delali za OF Požarjevi, v vasi Parje neki kmet, v Sembljah Šumaj, v Podtaboru neki krznar, v Zagorju Cesnilcovi, v Kne-žaku Avgust Sajn in brivec, Tilka Požarjeva se spominja sestanka, ki ga je sklical Ervin Dolgan v nedeljo, in so se ga udeležili Karlo in Malka Cucek, Franc Morel ter Jože in Marija Ilreščak. Ervin Dolgan je na sestanek že prinesel nekaj letakov. Iz ohranjenih spominov je mogoče zaključiti, da je bil v tem času l.udi širši sestanek na področju Silen Tabora severno od Knežaka. Rudolf Kale je po navodilih Slavka Kovača-Smelega vzpostavljal organizacijo OF v vaseh jugovzhodno od Ilirske Bistrice. Rezultat obstoja in delovanja OF je tudi prva sabotažna akcija,
Na področju Brkinov so bili prvi zaupniki OF razen že omenjenih A. Dolgana in •). Zidarja tudi Grahor v
Bitnjah, neki krojač v Ivilovčah, Ara-brožič, Žagar in še nekdo v Ribnici ter Celigoj v Topolovcu. Na področju Ilirske Bistrice sta vzpostavljala organizacijo OF A. Dolgan in J. Zidar, ki sta prodrla tudi v hrvaške vasi do Matul.i in imela novembra 1041 celo koordinacijski sestanek s Hrvati v vasi Brez pri Klani.
Ervin Dolgan je štirinajst dni no prvi sabotažni akciji na železniški progi pri Kilovčali pridobil Karla Masla za ponovno sabotažno altci.io na progi, ki naj bi bila učinkovitejša od prve. V petek, 12. novembra 1941, so odšli Ervin Dolgan, Karlo Maslo, še neki tovariš in po spominih Karla Masla tudi Milko Spacapan na železniško progo z nalogo, da bi tako uničili železniško progo, da bi vlak padel v prepad. Akcija ni uspela, ker jih je pri pripravah zalotila italijanska patrulja. Kljub neuspehu so bili že isti dan alarmirani vsi vojaki v bližnjih postojankah. Od tega dne dalje so koncentrirali vojaštvo ob progi. Tega dne so italiianske civilne oblasti izpustile približno 40 ljudi, ki so jih zaprle 28. oziroma 29. oktobra, ker so sumile, da so bili udeleženci pri nrvi sabotažni akciji na progi med Kilovčami in Nerinom.
O poskusu sabotažne akcije 12. novembra je poročala tudi lvvarncrska prefektura z aktom št. 01779 z dne 0. februarja 1012,
PARTIZANSKA SKUPINA NA VRIIEH
Med odsotnostjo Ervina Dolgana je partizanska skupina, ki je imela taborišče pri Gorn.ii Branici, razpredla svoje mreže na Kras in na področje med Krasom in Vipavsko dolino, imenovano »Na Vrheh«. Zborno mesto te skupine je bilo pri Kantetovili v G'-.vn!i Bvanici št. 5. V odsotnosti Ervina Dolgana jc organizacija političnega dela slonela v glavnem na Ev-genu Ivantetu in Viktorju Ukmarju. S'"dnii je v oktobru 1011 vodil mod Kobdiljem in Gornjo Hranico sestanek kraškega sektorja.
Po spominih Ivana Freiiha in sestavku ■-Tinz\roj narodnoosvobodilnega
gibanja na Stjaku in Vrabčah« so prišli oktobra 1941 partizani v V. Polje in se oglasili pri Miklavčevih, kjer so oddali nekaj literature. Po izjavi partizanske matere Ivane ška-pin je pet partizanov prišlo tudi k njej in jim je postregla s hrano. 25. novembra je pet partizanov večerjalo pri Viktorju Ultmarju (po domače pri Ivanovih) v vasi Iioboli št. 2.
Med tem je partizanska skupina Na Vrheh utrpela nepotrebno izgubo. Sredi novembra 1911 sta bila ranjena politični komisar Milko Puntar in partizan Poter. V oskrbo ju je vzela Kantetova in ju skrila v svojem seniku. Decembra 1941 je političnega komisarja Puntarja peljal zdravnik Rovatti iz Dutovelj v Trst. V Trstu je Milko povedal, tla je bil ranjen, ko so ga napadli tatovi na cesti v Raši. Partizan Peter pa se je zdravil pri Kantetovih in se v februarju 1942 ponovno pridružil partizanski skupini.
V drugi polovici novembra 1941 je partizanska skupina ostala tudi brez svojega vojaškega poveljnika Ervina Dolgana, ki je bil poklican na Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet v Ljubljano na poročanje. Po vsej verjetnosti je potoval v Ljubljano po poti Smihel—Studeno—Planina. Preko Strmice v Planino je spravil Dolgana Venceslav Japelj iz vasi studeno. Ob tej priložnosti je Dolgan vključil Venceslava Japlja in njegovo ženo v OF, aktivno pa je začel delati za narodnoosvobodilno gibanje tudi neki fašist, ki je delal v Dopolavoro. V Studencm so začeli zbirati za partizane hrano In jo nositi v Gornjo Branico. Ervin Dolgan je srečno prispel v Ljubljano in na sestanku, ki je bil na Viču, orisal komandantu Glavnega poveljstva Francu Leslcošku-Luki in Alešu dr, Beblerju položaj na Primorskem ter kot nujni ukrep predočil okrepitev partizanskih vrst, kar sta oba tudi odobrila.
(Se nadaljuje) JANEZ KRAMAR
teli lotiti tudi uničenja prostorov slovenske višje gimnazije. V knjigarno so ob vpitju najhujših psovk za naš narod vrgli zažigal-no petardo, ki pa je bila pravočasno odstranjena. Kjerkoli se je ta več sto glava drhal pojavila, je pustošila tako. kot so delali fašisti v Trstu s slovenskim življem pred 40 leti.
Demonstracije so izzvale val ogorčenja med naprednimi Trža-čani. Najprej je vznikel enoten protest slovenskih mladinskih organizacij, slovenski srednješolci so začeli stavkati, protestirali pa so tudi Neodvisna socialistična zveza, KPI, tržaški federaciji socialistične in socialdemokratske stranke, Slovenska kulturno gospodarska zveza, visokošolski organizaciji Unione goliardica italiana ter Intesa cat-tolica, sindikalna organizacija CGIL, kakor tudi številni drugi tržaški forumi.
Poslanec KPI za Trst Vittorio Vidali je vložil na predsednika vlade in notranjega ministra interpelacijo »spričo šovinističnega razgrajanja, ki so ga organizirali fašistični elementi« in obtožil lokalne oblasti, češ da so dopustile demonstracije, ki so zavzele ogaben značaj najbolj pro-staškega hujskanja na sovraštvo proti slovenskemu prebivalstvu. Pri generalnem vladnem komisarju dr. Palamari je bil tudi jugoslovanski generalni konzul \( Trstu dr. Žiga Vodušek in protestiral proti fašističnim izgredom.
Kakor kaže, so v torek prenehali z demonstracijami, ker je nahujskana profašistična študen-tarija ostala brez nadaljnjih napotkov. Ostal pa je sramotni madež, nepozabno ogorčenje in zaskrbljenost nad oživljanjem skva-drističnih pogromov.
Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Stastko Brs-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaj;1-CZP Primorski tisk Koper. Ured ništvo In uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev sil S,5 am, dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk In klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk«
ILIRSKA BISTRICA
O w
©
f}^
k
&
Delegati letošnje občinske konference SZDL v Ilirski Bistrici so v soboto, 4. in v nedeljo 5. t. m. zelo živahno razpravljali o političnih, gospodarskih in splošno družbenih problemih ilirsko-bistriške občine. Trdna osnova tej dvodnevni razpravi pa je bilo poročilo predsednika Občinskega odbora SZDL Ilirska Bistrica Antona Gustinčiča o dosedanjih uspehih in pomanjkljivostih dela članov Socialistične zveze.
Poročilo tovariša Gustinčiča je dalo največ poudarka vzporednemu naglemu gospodarskemu razvoju občine in socialističnih odnosov na vasi. Posebno značilen za minula leta je bil nagel vzpon industrije, ki je zaradi velikih investicijskih sredstev ustvarjala kar 71,7 odstotka vsega družbenega bruto produkta. V prihodnjem obdobju pa bo razmerje investicijskih naložb namesto dosedanjega 7:1 že 3:1 v korist industrije, kar pomeni, da bodo v glavnem finančno podprli dokaj šibko razvito kmetijstvo. Medtem, ko bodo nadaljevali izgradnjo obstoječe industrije, ki bo večala proizvodnjo predvsem s smotrnejšim gospodarjenjem in z izkoriščanjem doslej skritih rezerv, pa bosta kmetijstvo in gozdarstvo dobivala večja družbena sredstva. Ti dve gospodarski panogi bosta počasi v svojem razvoju morali stopiti v korak z industrijo, saj imata v tej občini neslute-ne perspektive.
Vendar je razumljivo, da bod:> gospodarski načrti lahko uresničeni le z aktivnejšo politično dejavnostjo Socialistične zveze, ki postaja vse večji mobilizator delovnih ljudi za razvijanje novih socialističnih odnosov. Konferenca je v razpravi nazorno prikazala, kako postajajo nekateri odbori SZDL pravi vseljudski parlament z novimi oblikami dela. Njeni člani se vse bolj zavedajo
LANSKI TURISTIČNI PROMET
Do decembra lani je bilo v raznih krajih naše države 3,970.000 domačih in skoraj 850.000 tujih turistov. To pomeni, da je bil celotni turistični promet za okoli i2 °/o večji kot prejšnje leto. Najbolj se je povečalo število turistov v Srbiji in Hrvatski.
nujne potrebe po skupnem odločanju v gospodarjenju in družbenem življenju. Njihove številne pobude in neposredno reševanje najrazličnejših problemov se zelo dobro odražajo tudi v utrjevanju delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja predvsem v večjih središčih, K sedanjemu bolj živahnemu delu, predvsem v Ilirski Bistrici, Premu in Kneža-ku, pa so dale svoj delež nove organizacijske 'oblike krajevnih odborov — sekcije, v katerih deluje več sto članov SZDL.
Skoraj 60 delegatov je v razpravi obravnavalo vrsto problemov in predlagalo tudi načine, kako naj bi jih reševali. Iz njihovih treznih presoj v iskanju nadaljnje poti na vseh področjih družbenega življenja se je odražala želja po uveljavljanju, smernic V. kongresa SZDLJ v okviru lastnih možnosti in potreb. Velik poudarek so konferenci dale besede gostov, med katerimi sta bila član Glavnega odbora SZDL Slovenije in ljudski poslanec v ilir-skobistriškem predelu našega okraja Janko Rudolf ter sekretar Okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Mavsar. Med drugim sta opozorila na hvale vreden pojav.
da jc vedno več delovnih ljudi po zaslugi Socialistične zveze in Zveze komunistov ter sindikalnih organizacij pritegnjenih k aktivnemu političnemu in družbenemu delu. To se že odraža na vsakem koraku in kar je najbolj razveseljivo, da Socialistična zveza priteguje v svoje vrste tudi mlade ljudi. Udeleženci bogate in plodne razprave pa tudi niso prezrli koristnih posledic sistematičnega dela nri stapljanju interesov gospodarskih organizacij z interesi komune ter med drugim zaključili, da jc njihova prehojena pot rodila trdno osnovo za nadaljnje poglobljeno delo pri uveljavljanju napotkov V. kongresa SZDL.J.
koprsitc o"!čliv;kc konference SZDL minuli teden: gosta Miha Marinka in Marijan Erecelj med odmorom v razgovorru z domačini
V PORTOROŽU KONFERENCA SZDL PIRANSKE KOMUNE
D W
Pod tem geslom je potekala pretekli petek v Portorožu redna letna občinska konferenca SZDL, ki je z obširno razpravo o podanih tehtnih poročilih vsestransko pretresla dogajanje in problematiko v piranski občini. Tako iz
poročila, ki je bilo dostavljeno delegatom v proučitev že pred konferenco, kakor iz poročila sekretarja Obč .odbora SZDL Piran Ivana Fune na konferenci in iz izjav vseh številnih udeležencev v razpravi je razvidno, da postaja Socialistična zveza delovnih ljudi vedno bolj agilen in zato tudi vedno bolj upoštevan faktor v vsem življenju piranske komune. Njen pozitivni vpliv se čuti tako n. pr. v prizadevanjih za dosego čim uspešnejšega gospodarskega razvoja občine, kjer bo narodni dohodek na prebivalca narastel do leta 1965 na 445.000 din, mdtem ko se bo celotni dohodek povečal za 12 "/o, V zvezi z
investicijami, kjer bo po pripravljenem perspektivnem načrtu v prihodnjih petih letih vloženih kar 24 milijard dinarjev, od tega največ v plovbo, industrijo in turizem, je bil na konferenci dan močan poudarek skrbi za res smotrno vlaganje sredstev in za primerno ravnovesje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. Turistični značaj občine naj ne bi bil okrepljen samo s povečanimi investicijami v turizem'in gostinstvo, temveč tudi z dosego zakonskih predpisov, s katerimi naj bi piranska občina dobila izraziti status turistične komune.
(Nadaljevanje na 10. strani
Lep pogled na naše turistično mesto Pitan
Preteklih deset dni je v vseh občinskih središčih našega okraja več kot 1500 državljanov razpravljalo na občinskih konferencah Socialistične zveze o politiki svoje komune, o njenem bodočem razvoju ter nalogah SZDL in njenih članov. Najprej je bila konferenca v Sežani, njej sta sledili v Izoli in Hrpeljah, pretekli teden pa so bile še konference SZDL v
Letni občinski- konferenci SZDL, ki je bila v nedeljo v prostorih Jamske restavracije v Postojni, je prisostvovalo 193 od 245 izvoljenih delegatov iz vseh 31 krajevnih organizacij SZDL postojnske občine. Poleg njih pa je v delu konference sodelovalo še nad 50 gostov, med katerimi so bili sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, ljudski poslanec Ivan Regent, član Glavnega odbora SZDL Slovenije Jože Jeras, predsednik Okranjga odbora SZDL Koper Gustav Guzej in drugi.
Potek konference je bil obeležen z izrazitim delovnim vzdušjem, čemur gre pripisati tudi dejstvo, da so se zborovalci preko poročila dosedanjega predsednika
POSTOJNSKA OBČINA
nova z
d
IZVOZ SVEŽIH IN PREDELANIH RIB
Z izvozom predelanih in svežih rib je pomorsko ribištvo Jugoslavije prejelo lani okoli 2 milijardi 200 milijonov deviznih dinarjev. Ribe smo izvažali v 45 držav, med katerimi so na prvem mestu Italija, Avstrija, Zahodno in Vzhodna Nemčija, Belgija in Cehoslo-vaška. Izvoz pa bi bil lahko še večji, če bi bilo na razpolago dovolj rib za predelavo.
21 MILIJARD DIN ZA MEHANIZACIJO V GRADBENIŠTVU
Od 174 milijard din, kolikor je določenih po petletnem planu za nabavo opreme, bodo letos porabili 21 milijard din, S temi sredstvi bodo jugoslovanska gradbena podjetja nabavila pri domačih In Inozemskih tovarnah vrsto sodobnih strojev. Zaradi nabave strojev, ki bodo kar najbolj ustrezali našim gradbiščem, bo posebna, delegacija gradbenih strokovnjakov obiskala skandinavske države, SZ in še nekatere evropske dežele.
Obč. odbora SZDL Toneta Strle-ta in plodne razprave soočili z najpomembnejšimi rezultati gospodarskega in družbeno-politič-nega razvoja postojnske občine v zadnjem razdobju, pregledali naloge bodočega razvoja ter hkrati na osnovi dosedanjih izkušenj in smernic V. kongresa SZDLJ opredelili mesto in vlogo, ki jo bo morala v prihodnje odigrati Socialistična zveza na tem območju.
Splošna ugotovitev konference je bila. da so krajevne organizacije SZDL začele v zadnjem času reševati številna politična, gospodarska in druga aktualna vprašanja na tem področju z očitno pre-rojenostjo. kar daje slutiti, da se je celotna aktivnost Socialistične zveze znašla na nekakšni prelomnici. Z reorganizacijo in preusmeritvijo dejavnosti no sekcijah so predvsem v krajih, kier so si ustanovili družbene klube, uspeli pritegniti k aktivnemu družbeno-političnemu delu širok krog občanov. Do danes so v občini ustanovili že 45 najraznovrst-nejših sekcij in nekatere od njih so predvsem na vaseh že pridno zastavile delo. Nekaj delegatov ,ie na konferenci opozorilo na škodljive pojave istovetenja nekdanjih komisij z današnjimi sekcijami, kar se v praksi lahko negativno odrazi na širino in nove oblike dela v SZDL.
Nadalje so v razpravi opozorili na potrebo po čimprejšnji rešitvi kadrovskih in predvsem finančnih problemov krajevnih organizacij SZDL. Trenutno bi mnoge organizacije potrebovale določeno pomoč za ureditev lastnih
prostorov, saj je v občini samo 11 krajev, kjer so si doslej uredili klube, čedalje bolj pa stopa v ospredje tudi potreba, da sc krajevni odbori osamosvojijo v finansiranju krajevnih komunalnih del ter da prevzamejo v svoje okrilje delo stanovanjske skupnosti.
Udeleženci nedeljske konference v Postojni so bili mnenja, da bi se morale posamezne organizacije SZDL intenzivneje posluževati pozitivnih izkušenj v delu sosednjih organizacij, predvsem
pa članstva SZDL v Zagorju, Sla-vini, Prestranku, Orehku, Postojni, Pivki in v Kočah, kjer so dosegli v zadnjih mesecih v organizaciji klubskega življenja nekaj zelo lepih rezultatov.
Ob zaključku konference sta v razpravo posegla tudi sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir in republiški ljudski poslanec Ivan Regent. Delegati so izvolili nov 45-članski občinski odbor SZDL ter delegate za okrajno konferenco in republiški kongres SZDL,

m: mm ■ ^m^^m
i. : :, v:	4 I. g
•vvi:"-'--.'
11!;
m
K*"'- " • '
Ii
f i !
: I I-I Wy^iMé'^'d^^m^ • -m m
- * t *
• v.-.-;.	.'•••
m


S postojnske konference SZDI, minulo soboto v Jamski restavraciji
Kopru, Piranu, Postojni in Ilirski Bistrici.
Osnovna značilnost vseh konferenc je nedvomno ugotovitev, da se je Socialistična zveza po V. kongresu močno razmahnila in da res postaja »stalno zasedajoči parlament«, v katerem državljani razpravljajo o politiki svojega kraja in svoje komune ter sprejemajo naloge za nadaljnji razvoj.
Na vseh konferencah je bilo največ besed izrečenih o komuni in njeni bodoči rasti. To je tudi razumljivo, saj so prav sedaj vse občine pred sprejemanjem perspektivnih načrtov, za katere so prav člani SZDL poklicani, da določijo osnovne smernice, da vplivajo na njihovo oblikovanje in da se potem čimbolj zavzamejo za njihovo uresničitev.
Razprave na konferencah so dokazale, kako zelo so državljani zainteresirani na bodočem razvoju svojega kraja in občine. Od ene desetine pa celo do ene tretjine vseh navzočih delegatov in gostov je govorilo na posameznih konferencah in s tem prispevalo svojo misel k čim bolje določenim nalogam za bodoče obdobje.
Na konferencah so tudi precej govorili o tem, kako Socialistično zvezo vsebinsko čimbolj utrditi. Pri tem delegati niso štedili kritičnih besed, čeprav so v nekaterih krajih tudi glede tega dosegli že Isp napredek: — Ena izmed hib, ki jo je bilo čutiti na konferencah, pa je, da so na nvh premalo govorili o vseh velikih nalogah v zvezi z gospodarjenjem v podjetjih ob novi delitvi dohodka. o vlogi komune in samoupravnih organov sploh v zvezi z uveljavljanjem različnih ' ukrepov v gospodarstvu, ki jih že uvajamo in ki bodo še sledili v letošnjem letu.
Gotovo bodo vse, na konferencah sprejete smernice in sklepi še bolj obogatili dejavnost SZDL in še bolj razvili prizadevanje njenih članov za gospodarski in družbeni razvoj našega področja. Samostojnost, doslednost in resnost, s kakršno so delegati na vseh konferencah obravnavali naš prihodnji razvoj, so nam tudi jamstvo, da bodo ti sklepi rodili bogate sadove.
Gustav Guzej
.f^-.-t«
IS
; 5

tas
its
PO LETNI KONFERENCI MLADINSKE ORGANIZACIJE V HRPELJAH
'^mr
V Kopru rr.ste na Gramscijevom nabrežju nova ulica stanovanjskih blokov, v katerih bodo tudi nekateri lokali in poslovni prostori. Na sliki je že videti
prve obrise nove ulice
V kratkem razmaku dveh dni jte v Hrpeljah sledila letni konferenci občinske Socialistične zveze tudi konferenca organizacije Ljudske mladine. Ta zares zavestno organizirana konferenca je izzvenela v sklep, da mora biti udejstvovanje mladine kar najtesneje povezano z delovnim programom in metodami Socialistic^ ne zveze.
Ko je bilo govora o dosedanjem prispevku mladega rodu k naši socialistični graditvi, je bila v razpravi prikazana bežna slika vloge naše mladine med NOB in pozneje do današnjih dni v številnih delovnih brigadah in drugih akcijah. Mladina iz hrpeljske
Z OKRAJNE SKUPSClNE ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
O w
Kakor vsa zadnja leta, tako so delegati na okrajni skupščini Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki jo je vodil 'predsednik Martin Fink, tudi let.os znova ugotavljali, kako čedalje hitrejši razvoj ln vzpon motorizacije postavljata poklicnim voznikom in mehanikom čedalje težje in odgovornejše naloge. V koprskem okraju, kjer deluje 7 podružnic Združenja šoferjev in avtomehanikov (Koper, Postojna, Pivka, II. Bistrica, Sežana, Izola in Portorož), je zdaj že okoli 1000 poklicnih voznikov in avtomehanikov. Združenje si na vso moč prizadeva, da bi bili vsi strokovno kar najbolje usposobljeni. Posamezne podružnice so v minulem letu priredile vrsto tečajev, v katerih so si malone vsi mlajši vozniki pridobili
TISKANINA LANI IN LETOS
V proizvodnji je Tiskanina dosegia v letu 1960 naslednji obseg: v predilnici je bila kardirana preja ostvar-jena z 2,036.682 ef. kg ali v odstotkih s 107, v tkalnici je bilo izdelanega 25 milijonov in 24 tisoč tek. metrov surovega blaga, v plemenitilnici pa je bilo proizvedenih 21.157.000 kvadratnih metrov gotove tkanine ali v odstotkih 104.
Za leto 1961 pa si je kolektiv Tiska-nine zadal naslednje naloge: v predilnici naj bi proizvedli 2 milijona kilogramov kardirane preje, 80 tisoč kilogramov vigogne in 45 tisoč kilogramov vate, v tkalnici naj bi izdelali nad 27 milijonov tele. metrov blaga, v plemenitilnici pa naj bi ustvarili 21 milijonov kvadratnih metrov gotovih tkanin.
dovolj potrebnega znanja za kvalifikacijo. Prav tako je združenje organiziralo zdravniške preglede za vse kandidate, za visokokvalificirane voznike z D kategorijo, tako da jim ni bilo treba izgubljati delovnega časa. Z največjim razumevanjem pa so mnogi člani iz posameznih podružnic sodelovali tudi v vseh akcijah, namenjenih splošni vzgoji v prometni varnosti.
Čeprav je strokovna usposobljenost voznikov na razmeroma zadovoljivi ravni, pa ob hitro rastoči splošni rno-torizaciji na vseh naših, cestah postajajo pogoji dobrega in varnega upravljanja z vozili čedalje težji. Na izredno irekventi ranih cestah (posebno še v turistični sezoni), ni šala niti lahko voditi prepolne avtobuse, kamione ter 20 in celo So-tonske avto-vlake. Pogosto so vozniki, ki so jim zaupana draga vozila, pred hudimi ovirami, ki jih morejo premostiti le s prisebno iznajdljivostjo, včasih celo drznostjo. Kako n. pr. spraviti 20-tonski avtovlak čez most, pred katerim je svarilno znamenje, da je nosilnost mostu samo 4 tone? In če bi se v takem primeru kaj zgodilo, kdo bo nosil odgovornost? Iz okraja vozijo šoferji kamione, avtobuse in av-tovlake po vsej Sloveniji, po Jugoslaviji in malone po vsej srednji in zahodni Evropi. To niso »nedeljske izletniške vožnje«, to je trdo in odgovorno delo, ki terja celega človeka. Na skupščini so delegati med drugim tudi ugotovili, da po vseh večjih krajih v Sloveniji in Jugoslaviji
sicer skrhe za parkirne prostore osebnih avtomobilov, prav redke pa so izjeme, kjer 'bi se tudi spomnili na parkirne prostore za avtobuse, kamione in tovorne vlake, Malokod je tudi poskrbljeno, da bi vozniki imeli vsaj osnovne življenjske pogoje: po težki vožnji se nimajo kje spočiti niti kam leči. Mnogim je kabina postala dom in stanovanje. Zato upravičeno pravijo; kolikor bolj narašča naša poklicna odgovornost, toliko bolj bi bilo treba tudi skrbeti za osnovne življenjske pogoje, zakaj brez dobrih pogojev v tako napornem poklicu človek ne bo mogel dolgo vzdržati.
občine ni bila med zadnjimi. Tudi danes morda v marsičem pred-njači pred svojimi vrstniki v drugih manjših občinah, Iirpeljska občina šteje nekaj več kot 8000 prebivalcev. Od teh je 300 mladincev organiziranih v svoji organizaciji, Statistika pove, da je med njimi 159 delavcev, 32 uslužbencev, 23 vajencev, 58 dijakov. Le nekaj nad sto mladincev še ni vključenih v organizacijo, večinoma kmečka mladina.
Odkrito in brez olepševanja so si povedali, kaj v njihovem dosedanjem delu ne zasluži pohvale in razkrili vrzeli zlasti v ideolo-ško-vzgojnem delu. Kritično so ocenili pasivnost članov mladinske organizacije v podjetjih in na vasi. Ob takšnih ugotovitvah so z novim delovnim programom pokazali, da bodo po zgledu SZDL ubrali nova pota svojega udej-stvovanja. Omenimo naj le najbolj značilne črte tega programa: mladinska organizacija naj vloži vse napore za izvajanje predvidenih gospodarskih nalog, organizirajo naj seminarje za usposabljanje mladine pri sodelovanju v samoupravnih organih, naj bo nosilec akcij za dvig vasi iz zaostalosti, za ustvarjanje gmotnih pogojev za kulturno in družabno življenje , mladine. Organizirajo naj mladinske ure in klube mladih proizvajalcev, zastavijo naj ves svoj vpliv, da se ustanovi Ljudska univerza itd. V javnih
Da bi ublažili posledice neugodnih vremenskih razmer, ki so ovirale redno opravljanje zemeljskih del v letošnji jesenski in zimski sezoni, je aktiv Ljudske mladine pri KZ Bertoki organiziral razširjeno delovno akcijo na zadružni ekonomiji.
Uprava zadruge je pobudo hvaležno pozdravila. Akcija je popolnoma uspela; udeležili so se je
tudi traktoristi, vsi uslužbenci in dobršen del delavcev zadružne ekonomije. Prvič po združitvi kmetijskih zadrug Bertoki, Pobegi in Gračišče se je zbral kolektiv in se med seboi spoznal. Po končanem delu je bilo skupno kosilo in točili so- pristni kabernet lastne proizvodnje. Osemdeset delavcev in uslužbencev kmetijske zadruge je preživelo prijetno nedeljo. Akcija je uspela.
CEZ PET LET STO TISOČ GLAV GOVEJE ŽIVINE
Pred dnevi so člani Društva inženirjev in tehnikov v Murski Soboti razpravljali o predlogu perspektivnega plana za razvoj kmetijstva v naslednjih petih letih.
V letu 1960 je družbeni bruto proizvod iz kmetijstva dosegel vrednost nad 12,5 milijarde dinarjev, čez pet let pa je predvideno, da se bo povečal "za 170 odstotkov.
Kmetijska proizvodnja bo v naslednjih petih letih porastla tudi na račun spremembe strukture kmetijskih kultur. Tudi hektarski donosi naj bi bili znatno višji. Tako se na primer predvideva povečanje pridelka pšenice na 1 ha od sedanjih 15,4 q na 35 a v letu 1965. pri koruzi od 36 q na 50 q", pri krompirju od 160 q na 220 q, pri senu od 45 q na 60 q itd. Na račun povečanja pridelkov krme na njivah in travnikih se bo znatno povečalo tudi število živine. Samo število goveje živine se bo tako povečalo od sedanjih 78.500 na okrog 100 tisoč glav v letu 1965.
VEČERNA MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA JE KONČALA DELO
Trimesečna večerna mladinska politična šola v Novem mestu ,ie ored dnevi končala delo. Po zaključnem ciklusu predavanj je znanje tečajnikov ocenjevala posebna ' komisija. Komisija je z znanjem slušateljev bila zelo zadovoljna in je tako 20 slušateljev z uspehom absolviralo šolo. Mladinci bodo pridobljeno znanje s pridom UDorabili pri delu v mladinski organizaciji.
V ponedeljek so se sestali člani ■osnovne organizacije Zveze komunistov podjetja Intereuropa v Kopru na svojo redno letno konferenco. Kot pač vsi ljudje prometne stroke, zaposleni v takšni gospodarski organizaciji, ki ima člane delovnega kolektiva vedno na vožnji po vsej državi in izven nje. so tudi oni skušali v nekaj urah obravnavati vsaj najbolj pereče probleme. Tako je poročilo sekretarja osnovne organizacij Ivana Vrviščarja moralo zajeti kar precejšnjo problematiko, da bi laže po vsestranski razora-vi prevzeli komunisti podjetja vrsto novih nalog.
Že omenjeno dejstvo, da so člani kolektiva stalno na poti in da je Intereuropa postala veliko podjetje, ki bo ustvarilo leta 1965 predvidoma 5 milijard dinarjev realizacije (leta 1956 komaj 251 milijonov dinarjev), narekuje komunistom med drugim večjo skrb za vzgojo kadrov, za pravilno iz-
boljšanje njihove življenjske ravni, za vključevanje mladine v strokovno, družbeno in politično delo ter ustvarjanje večje delovne zavesti. Obravnavali so tudi napake in kritično ocenili odnos
do dela, do sodelavcev in do drugih organizacij v podjetju ter do organov samoupravljanja, ki so večkrat potrebni izdatne pomoči komunistov in sindikalne podružnice.
NA SESTANKU S ŠTIPENDISTI V SEŽANI SO SKLENILI
Kot vsako leto, le da letos v še večjem številu (nad 120), so se preteklo soboto zbrali na sedežu občine v Sežani študenti in dijaki srednjih šol z območja sežanske občine, da se s predstavniki komune pogovore o nekaterih vprašanjih. Dijakom in študentom so govorili sekretar ObK ZKS Alfonz Grmek, podpredsednik ObLO Lado Mahnič, predsednik OO ZB NOV Gabrijel Moderc in predsednik OO SZDL Mirko Jelerčič. Na sestanku so izvolili zastopnike
študentov in dijakov v občinsko' kadrovsko komisijo in v komisijo za štipendije in obljubili vso pomoč pri rekonstrukciji okrajne ceste Štjak—Vrabce. Razen tega bodo študenti organizirali v počastitev 20, obletnice vstaje in ljudske revolucije pohod- po partizanskih poteh v občini. Pohod bo v aprilu.	-er
delih bodo sodelovali pri popravilu ceste Slivje—Tatre, pri gradnji opekarne v Obrovu, gradnji športnih igrišč, pogozdovanju in v vseh akcijah, ki jih bo organizirala SZDL. Pri občinskemu komiteju LM bodo stalno delovale komisije za delovne akcije, za idejno-vzgojno delo in za družbeno aktivnost. Vsaka teh komisij bo sestavila svoj individualni program dela.
Ta uspela mladinska konferenca je postavila nove temelje bodočemu delu mladine. Za predsednico novega devetčlanskega komiteja so izvolili Marico Segu-linov-o, dosedanjo tajnico.
SPET DVE USPELI PRIREDITVI V POSTOJNI
V	soboto so v Jamski restavraciji priredili študenti Ademske-ga kluba okraja Koper tradicionalni akademski ples z brucova-njem. S humorističnimi brucov-skimi govori in vprašanji ter z izbranimi popevkami, ki so jih morali na željo domačinov večkrat ponavljati, so navdušili Po-štojnčane, Plesni orkester »6blues 4- 1« pa jim je omogočil ples do zore.
V	ponedeljek je Dom JLA v Postojni organiziral v kino dvorani večer narodnih pesmi, popevk in humorja, ki so jih izvajali priznani pevci RTV Beograd, Sarajevo in Novi Sad z zabavnim kvartetom Vlade Djordjeviča. ' Navdušeni domačini so do- zadnjega kotička napolnili dvorano.
Ivan Logar
prek sekcij SZDL
Organizacije Ljudske tehnike v Postojni so bile vseskozi zelo delavne, saj se je na tečajih za šoferje-amaterje, traktoriste, letalce, fotoamaterje in radioamaterje, ki so jih prirejale, vzgojila vrsta sposobnih ljudi, ki se že uveljavljajo v vsakdanjem življenju. Uspehi pa bi bili prav gotovo precej večji, ko bi imele te organizacije potrebne prostore in delavnice.
Te dni so predstavniki Ljudske tehnike zaprosili za sprejem pri predsedniku ObLO Jožetu Baši in so ga seznanili s svojimi uspehi in težavami. V razgovoru so obravnavali tudi perspektivni razvoj Ljudske tehnike. Tako predvidevajo, da bodo v Pivki osnovali društvo Ljudske tehnike, v nižji gozdarski šoli v Postoini pa bodo osnovali klub fotoamateriev in tečaj za šoferje-amaterje, V Postojni bodo poživili delo radioamaterskega društva in delo foto-amaterjev, brž ko bodo uredili prostore za temnico. Ko bodo v Postojni odprli preurejeni Kulturni dom, nameravajo fotoama-terji ob tej priložnosti prirediti razstavo.
Sekretar občinskega komiteja ZK Slavo Černelič je pohvalil iniciativo predstavnikov Ljudske tehnike in jim priporočil, naj bi s svojimi problemi seznanili pristojne sekcije, ki so bile _formi-
rane pri SZDL.
S. B.

OBLETNICA USTANOVITVE »KRAŠKE ČETE«
"P [jV /.. v ^ E
Poseben iniciativen odbor, ki se je na pobudo Občinskega odbora ZB NOV sestal v nedeljo 5. februarja v Sežani, je sklenil, da bo proslava 20, obletnice prve kraške čete, ki je bila ustanovljena avgusta 1942 nad izvirom Lijaka, 28. avgusta prihodnjega leta in bo sovpadala -s proslavo občinskega praznika občine Sežana.
Med udeleženci nedeljskega sestanka so bili med drugimi narodni heroj Albert Gruden-BHsk, Cvetka Vodonivec-Svoboda in Rudi Kodrič-Branko.
Razen načelnega sklepa o proslavi so bile na sestanku imenovane tri komisije: zgodovinska, gradbena in finančna. Prva bo zbirala zgodovinske podatke o operacijah te prve regularne partizanske edinice, ki je operirala na Krasu in povzročala veliko zaskrbljenost. italijanskemu okupatorju, druga pa bo skrbela za postavitev spomenika narodnemu heroju Stienki v Tomačevici. Udeleženci sestanka so še predlagali. naj bi podjetje »Aluminij« Komen dobilo ime po heroju Stjenki.	-er


Detajl iz Postojne: hiša na Titovem trgu kaj malo prispeva s svojimi neuglednimi lokali brc/, lepših izložb k lepši podobi mestnega središča. Treba bi bilo urbanistično-arhitektonsko lepše rešiti vsaj vogalne prostore ob Jamski cesti. Te zdaj poseduje privatnik, ki že dolga leta zavira ureditev tega vprašanji ' vendar pa zakon o nacionalizaciji hiš in poslovnih prostorov zdaj le daj možnost, zadevo urediti na podlagi splošnih družbenih interesov
KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA tV KULTURA PROSVETA i<
KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA it KULTURA PR
—T
>r ■/ ••'••i
NEKAJ PABERKOV IZ ŠOLSKIH POROČIL OB ZAČETKU DRUGEGA POLLETJA
0 Tako lepo bi biilo, če bi lahko zapisali, da nas šolska vprašanja ne mučijo več. Toda kot starši, kot državljani .in upravljavci se zavedamo, da jih še nismo rešili. Svojim otrokom pa smo dolžni ESI zagotoviti znanje, ki ga bo terjalo od njih življenje in zahtevni E] čas. Šolska reforma zahteva tudi določene pogoje, sicer izgubi 0 svoj bistveni namen.
■ W
m'
¿'V

- v •
/1 r / $g
-, IL.
si
l,f... If-ltf
mmä,
»sMB
vtm
M
V-'■•.-
■'35
Wl



.......... . .

m*
m
i . f W £ (?/" i

Pred seboj Imam poročili ob zaključku I. polletja letošnjega šolskega leta obeli koprskih osnovnih šol: splošni in specifični problemi, ki vedno kažejo, kako pereča so ta vprašanja in kako zelo nas silijo, naj jih začnemo nemudoma reševati. Sicer bo škoda vseh tistih besedi in papirja, ki smo ga porabili, da smo oble-pili zgradbo, ki jo imenujemo šolska reforma ali življenjska šola.
Vprašanje šolskih prostorov ni problem samo koprskih šolnikov in staršev, čeprav je gotovo res, da je bolezen precej akutna. Zdaj se drenja v 22 učilnicah obeh šol okrog 1800 otrok v treh izmenah, prihodnje šolsko leto pa bo to število gotovo prekoračilo 2000. Da bi bila nova šola na Bonifiki dograjena do jeseni, ne verjamejo menda več niti največji optimisti. In celo £e bi bila, ne bi predstavljala s svojimi desetimi učilnicami bistvene rešitve. Zato bi bilo nujno, da bi nemudoma začeli misliti na šolo tudi v Semedeli oziroma na Gramscijevem nabrežju,
V tesni povezavi s šolskimi prostori je tudi vprašanje stanovanj za uči-¡telje in profesorje. S petimi stano-. panji, ki jih imajo zdaj obljubljena, ne bodo rešili niti sedanjih nujnih povpraševanj, kaj šele zagotovili dotok novih učnih moči. Danes vsakdo v razpisu za službeno mesto poišče klavzulo, ki govori o stanovanju.
Ni kaj reči, učni načrt je lepa stvar, če je izvedljiv. Toda nič ne pomagajo zagotovila zelenih ali rjavih konlerenčnih miz o tem, kaj bodo zahtevali od otroka, če ni pogojev, v katerih bi to lahko uresničili. Tako narekuje pomanjkanje delavnice in šolske kuhinje okrnjen tehnični oz. gospodinjski pouk, pomanjkanje učbenikov za nekatere predmete pa je že naš zaskrbljujoč vsakoletni pojav, in to v širšem merilu.
Pri tem velja omeniti še vprašanje pouka slovenščine. Ne more nas razveseliti, niti ne potolažiti — češ, saj ni samo pri nas — ugotovitev, da je znanje materinega jezika vedno slabše. Tu je gotovo nek vzrok in treba ga bo odstraniti. V Kopru so šolniki mnenja, naj bi aktiv slavistov zavzel vsaj za naše področje enotno in pravilno stališče glede pouka slovenščine. obenem pa je po njihovem v nižjih razredih prevelik poudarek na predmetih spoznavanja prirode in družbe na škodo materinega jezika.
Tu je še vprašanje telovadbe (telovadnica), fizike in kemije (kabineti) itd. In gre za stalen kompromis med zahtevami šolske reforme in učnega načrta ter danimi možnostmi.
Zavedati se moramo, da so novi učni načrti vedno zahtevnejši od starih, kakor je tudi imperativ našega časa vedno hujši. Otroci imajo že zdaj v nekaterih razredih tudi po 7 ur nepretrganega pouka, kar je gotovo velika obremenitev. Zdaj se je pridružil še nov predmet: pouk o prometnih predpisih. Vsi vemo, da je to potrebno, toda zanimivo je vendarle, da so dobile o tem odlok v koprski občini le štiri šole (obe slovenski in italijanska v Kopru ter osnovna šola v Dekanih), medtem ko so drugim prepustili, naj to uvrstijo v prosto aktivnost krožkov. Mogoče bi vendarle kazalo dobro pretehtati, kateri predmeti sodijo v strogi učni načrt in kateri med svobodne aktivnosti. Učni načrt pa bi moral biti enoten za vse šole, vsai ene občine, če že ne večjega področja.
Morda bi ob vsem tem pričakovali, da so učili uspehi naših otrok slabi, Iter pač drži, da ne hodijo v šolo v
idealnih pogojih. Treba pa je priznati, da je resnica prav nasprotna: učni uspehi se vsako leto izboljšujejo, čeprav znanje otrok še ni takšno, kot bi si želeli. Toda res je tudi, da je treba za take uspehe veliko več napora vseh prizadetih — šolnikov, otrok in staršev —, kot bi bilo v boljših okoliščinah. Toda tudi tu opozarjajo poročila na določilo, ki ga bo morda treba v najkrajšem času spremenili. Gre za nova načela pri ocenjevanju, ki dovoljuje tudi učencu z negativno oceno prehod v višji razred. Statistični podatki pa odločno govore, da taki učenci ne popravijo ocene, celo poslabšajo se včasih še v drugih predmetih. In je že tako, da znanja nekaterih predmetov (izrazit primer matematika) ni mogoče graditi brez vseh potrebnih kamenčkov, ki se sistematično nabirajo v vsaliem razredu. Tudi logaritmično računalo ne pomaga, če ne znaš poštevanke! Zato je izrabljanje zakonskega določila za potuho nekaj nesmiselnega in najbolj škodljivega, kar lahko napravijo starši svojemu otroku: ne silimo ga v višji razred, če ni mogel izdelati niti prejšnjega.
Mislim, da nima nobenega smisla navajati številke in odstotke iz poročil pa tudi o problemih bi lahko govorili še in Se. Specifično naši so in splošni, toda vsi terjajo rešitve in našega sodelovanja. Tudi uspehov — dokaj dober učni uspeh, redno pose-čanje šole, prizadevanje osebja, sodelovanje staršev in pomoč šolskih odborov — ne kaže napihovati, ker bi nas lahko uspavali. Vprašanja so številna in zahtevajo vso našo budnost ter sodelovanje. Ne pozabimo: sprejeli smo šolsko reformo in zdaj je naša dolžnost, da ji pomagamo do
iÄtti

^dSv . * '
.ž*.-"*'
sv»
.....' mm
" •>■. ..„„^--Vis .
k /
• .¿K'-*.
'/•M I,' mmmpe^m
Zadnja leta lahko opažamo v reper-toarni politiki naših filmskih podjetij kampanjska gibanja, ki se navdušujejo zdaj za filmske drame, drugič za adaptacije klasičnih del, v zadnji fazi pa so se razvneli za filmske komedije. Posneli so jih že več, tako da ni dvoma, da si je ta zvrst ^pridobila državljanstvo« v naši filmski proizvodnji. Pravkar snema podjetje Vardar-film v Skopju spet novo komedijo: AIIllNO POLETJE. Scenaristka Frida Filipovič je spletla zgodbo na račun naše sloveče gostoljubnosti. Režiserju Dimitriju Osmanliji je to prvi celovečerni igrani film. Pred kamero je postavil nekaj znanih igralcev, nekaj pa je novih ljudi. Film snemajo v Wide-Screen tehniki. Na sliki vidimo priljubljenega Sloliodana Peroviča v vlogi mladega znanstvenika Zare in nov filmski obraz — Ljupko Džundevo, ki igra njegovo ženo, slikarko Miro
NUŠICEV »DR« NA ŠKOFIJAH
Prosvetno društvo Istrski grmič je uprizorilo v nedeljo na Škofijah Nušičevo komedijo »Dr«. Režimi je Janko Kleibencettl.
Hvale vredno je, da je ljudsko-prosvetno delo na Škofijah zopet oživelo, Morda izbira dela za tamkajšnji ansambel ni bila najboljša, saj je znano, da Slovenci ne znamo dobro igrati Nušičevih del. Kljub temu pa so se mnogoštevilni gledalci pri predstavi dobro zabavali. Trud, ki so ga v uprizoritev vložili igralci in režiser, je bil s tem poplačan. Prizadevnemu ansamblu priporočamo, da v prihodnje posveti več skrbi enotnosti jezika, ker bodo s tem predstave samo pridobile.
Oder v Zadružnem domu na Škofijah je žal še vedno tehnično popolnoma neopremljen. Scena za Nušičevega :>Dr« pa je bila kljub temu več kot zadovoljiva.
Igralska skupina Istrskega grmiča bo s komedijo gostovala še v nekaterih naših vaseh in želimo ji, da bi se pri njenih predstavah občinstvo prijetno zabavalo in razvedrilo.
Naša želja je, da bi škofijski igralci uspešno uprizorili še več dramskih del.	I. P.
Širaka načrti koristnega sodelovanja Zavoda Primorske &mredšive
uresničitve.
Z. L.
našega
s j
82
m
Trsta
mt
Nekatere objektivne težave so bile vzrok, da smo na Koprskem malce zaostali za obsežnimi pripravami letošnjih pionirskih iger.
Tudi Koprsko je posebno te dni po semestralnih počitnicah postalo prizorišče pospešenih priprav s sprejemanjem programov po občinah, kjer so že bili formirani občinski odbori iger. Posebno skrbno so se lotili dela v občinah Izola in Sežana, vendar tudi
Podružnica
MODERNE GALERIJE ■V PIRANU
Med pristojnimi piranskimi forumi in Moderno galerijo iz Ljubljane so v teku zaključni razgovori za ureditev podružnice te naše pomembne umetniške ustanove v Piranu. Piranski oddelek Moderne galerije bi bil odprt za publiko vsako leto od začetka junija do konca septembra, če bi uspelo podaljšati turistično sezono, pa tudi v drugih mesecih. Za moderno galerijo nameravajo preurediti prostore nad Mestno kavarno. .Vhod bi prenesli na spodnjo stran stavbe, ki gleda proti občinski palači.
drugod ne zaostajajo. Ponekod pa že oblikujejo programe za večje prireditve, kot je 27. april — Dan OF — in podobni prazniki, medtem ko okrajni odbor pripravlja osrednjo pionirsko manifestacijo, vendar zanjo še niso določili datuma,
2e izvedeni seminarji za umetnostno fotografijo, seminar za tehnično vzgojo, ki se je začel pretekli torek, ter predvideni seminar za glasbeno vzgojo, nudijo nedvomno vsem članom občinskih odborov obilo gradiva za delo s pionirji.
Bolj kot organizacija iger zaskrbi j a odbore pionirskih iger materialna plat, saj je večina pionirskih dejavnosti povezana z dokajšnjimi stroški. Ponoven poziv gospodarskim organizacijam in vsem, ki lahko kakorkoli pomagajo naši,m najmlajšim, nedvomno ne bo ostal brez odziva, vendar bo marsikatera akcija pionirjev v celoti odvisna od pravočasne pomoči,	b
Predstavniki zavodov in organizacij, ki v naših turističnih krajih skrbijo za poletne igre in prireditve, so se sestali pretekli teden v Kopru. Prišli so iz Opatije, Pule in predstavnik Doma JLA iz Ljubljane, ki je zastopal obenem Doma JLA iz Maribora in Postojne. Predstavnika z Bleda in Zavoda Ljubljanski festival se žal posveta nista udeležila.
Dosedanje vsakoletne težave okrog poletnih prireditev, ki so v času, ko so ljudje iz posredovalnic '— Jugokoncert Beograd in Koncertna poslovalnica v Ljubljani — v glavnem na dopustu, je treba odpraviti, To bo mogoče le, če bodo vsi jprizadeti osnovali svoj koordinacijski odbor, ki bo obenem z direktnimi zvezami skrbel za kvalitetna in dobro organizirana gostovanja. Skupna računica bi seveda tudi zmanjšala stroške. Zmenili so se, naj bi bila skupna konferenca ponovno marca v Opatiji, ker bodo do takrat že vse ustanove točneje vedele za svoje dotacije in bodo lahko temu primerno uravnavale programe.
Čeprav se zima že bliža kon-
cu in bi morali biti vsaj glavni obrisi poletne sezone že tu, zaenkrat ne vemo nič drugega kot to, da bomo imeli v avgustu jugoslovanski folklorni festival. Vse tri poklicne ansamble z našega festivala bosta sprejeli v repertoar svojih iger še Onatija in Pula, repriza jazz-festivala z Bleda pa naj bi bila še v Kopru in Opatiji.
Udeleženci posveta v Kopru so bili še mnenja, da je treba letos odločno zainteresirati za prenos zanimivih prireditv našo RTV in preko nje tudi Evrovizijo.
Nekaj pred tem posvetom so se predstavniki Zavoda Primorske prireditve sestali tudi s predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in prav tako razpravljali tudi z njimi o čim tesnejšem kulturnem sodelovanju. Mi bi lahko imeli v gosteh razen Slovenskega narodnega gledališča tudi druge kulturne in ljudskoprosvetne skupine s Tržaškega, naši zamejski Slovenci pa si želijo predvsem obiskov folklornih skupin pa tudi drugih kulturnih in amaterskih ansamblov iz domovine.
LJUDSKA UNIVERZA V PIRANU SE JE UVELJAVILA
V Piranu so ustanovili Ljudsko univerzo šele v začetku nretekle-ga leta, vendar se je že afirmirala kot ustanova, ki je potrebna piranski občini in ki uspešno prispeva h kultumo-prosvetnemu in strokovnemu ter političnemu dvigu prebivalstva. V sezoni 1960/61 se je delo Ljudske univerze razmahnilo, tako da ima poleg predvidenih 74 predavanj, namenjenih vsem, tudi vrsto stalnih šol ■in tečajev. Večerna politična šola ima dva tečaja, ki ju obiskuje 50 slušateljev. Prvi tečaj je prav te ^kji uspešno zaključil svoj ciklus ■Bedavanj, Pred kratkim je začeta z delom mladinska politična šola, ki jo obiskuje 25 mladincev.
V februarju začneta z delom dva tečaja za novosprejete člane ZKS. Prijavljenih je preko 50 slušateljev. V teku je 6 tečajev za tuje jezike, in sicer v Piranu 2 tečaja nemščine in po 1 tečaj angleškega in italijanskega jezika, v Portorožu pa so 3 tečaji (za nemščino, angleščino in italijanščino). Za vse tečaje skupno je prijavljenih nekai nad 200 oseb, vendar obisk ni najbolj reden, ker so slušatelji največ iz poklicev, ki imajo zelo neurejen delovni čas.
Ljudska univerza je organizirala doslej tudi že 4 tečaje za pridobitev kvalifikacije, in sicer dva tečaja pri upravi komunalnih dejavnosti, po enega pa v tovarni
mila »Jadranka« in v vrtnarskem trgovskem podjetju »Cvetje«.
Upravnik Ljudske univerze, tovariš Jovan Nikolič, nam je v zvezi z delom te ustanove povedal, da so predavatelu za večino omenjenih tečajev in šol s področja občine in da bomo sčasoma imeli soliden domač predavateljski aktiv. Vendar je želeti, da bi osnovne organizacije ZKS, krajevni odbori SZDL in druge organizacije nudile Ljudski univerzi več razumevanja in podpore. Trenutno najakutnejši problem Ljudske univerze v Piranu je vprašanje knjižnice, učnih prostorov in ponazoril-učil in vprašanje finančnih sredstev. J. L.
FRAN ŠALEŠKI FINZGAR
90-LETNIK
Včeraj (9. februarja) je praznoval naš znani pisatelj Fran S. Fin-žgar 90 let. Svoje literarno delo je začel kot osmošolec, njegov najbolj znani roman je »Pod svobodnim soncem«, povesti »Dekla Ančka«, »Prerokovana« in »Boji«. Pisal je tudi drame in mladinsko prozo. V počastitev njegovega življenjskega jubileja izdaja založba -Mohorjeve družbe« Izbrana dela. Do zdaj so izšli trije zvezki, vseh skupaj jih bo sedem. Izbrana dela urejuje dr. France Koblar.
UMRLA JE MANICA KOJIANOVA
V	soboto, 4, februarja, je nenadoma umrla v Ljubljani znana ljudska in mladinska pisateljica Manica Romanova, Za njo je ostalo na knjižni polici precej leposlovne, poučne, dramatske in posebno mladinske pripovedne literature. Otroci so jo poznali dolga leta kot »Teto s cekarjem«,
PRED laO-LETNICO SMRTI DOSITEJA OBRADOVlCA
V	Srbiji se pripravljajo na počastitev 150-letnice smrti Dositeja Obradoviča, ustvaritelja srbske književnosti za ljudstvo, pomembnega prosvetitelja in šolnika, Nameravajo ustanoviti tudi nagrado, ki jo bodo odslej podeljevali vsako leto za najboljšo šolsko knjigo. Posneli bodo še dokumentarni film o njegovem življenju in delu, beograjska založba Prosveta pa bo izdala Obradovičeva zbrana dela.
LETOS TISOČ TELEVIZORJEV IZ NIŠA
Te dni so izročili v RR zavodih v Nišu obratu proizvodni trak za montažo televizorjev po Philipsovi licenci, Niški zavodi obetajo, da bodo dali letos na tre 1000 televizorjev po ceni 135—160.000 dinarejv. Po isti licenci izdeluje televizijske sprejemnike tudi Radioindustrija v Zagrebu in tudi tam obetajo, da bodo prišli prvi izdelki na trg v maju,
ZBORNIK DEL PISATELJEV, KI SO PADLI V NOB
Zveza književnikov Jugoslavije je imenovala redakcijski odbor, ki bo pripravil kot svoj prispevek proslavi 20-letnice ljudske vstaje bogato opremljen zbornik. V njem bocio zajeli dela 30 književnikov — odlomke iz romanov in pripovedk, pesmi, eseje in druga dela— ki so padli v NOV. V zborniku bodo tudi fotografije in žlvljenjepisni podatki o vseh avtorjih. V redakcijskem odboru je tudi slovenski književnik Beno Zupančič.
GO-LETNICA SKLADATELJA BLAŽA ARNICA
Pred kratkim je praznoval skladatelj in glasbeni pedagog Blaž Arnič svoj C0, rojstni dan. Svet Zveze Svobod In prosvetnih društev Slovenije je priredil jubilantu v Klubu poslancev skromno svečanost, ki so se Je udeležili številni kulturni in javni delavci iz Ljubljane, Maribora. Celja in Mozirja. Predsednik Zveze Branko Babič je izročil Blažu Arniču ob življenjskem jubileju spominsko sliko.
* M O V O NA ÍÍMJ02NS POLICI ★ NOVO
POIICI iV N O ¥ O N A EC N J i t N II POUČI*
i»	u	m
1Z1C1
J
(Odlomek iz knjige FATA MORGANA. Izdala Založba Obzorja v opremi Janeza Vidica in
I-Iinka Graceja)
Tako iz dneva v dan. Megla, mraz in viharji... Le redki so dnevi, ko posije sonce, ko se od mraza premrli mornarji lahko nekoliko pogrejejo v njegovih žarkih. Potem spet pridejo od vlage težke megle in mraz in viharji.
In skorbut.
Skorbitt je najhujši. Dlesni krvave, zobje bole in se razmajajo. V sklepih se pojavijo bolečine in žgo kakor ogenj. Potem otečejo gležnji in sleherno gibanje se spremeni v muko. Še hujša muka postane požiranje jedi, kajti grlo se spremeni v eno samo oteklino. Toda mornarji se morajo gibati, morajo skrbeti za ladjo in njene naprave, morajo kljubovati megli, mrazu in viharjem, čeprav hitro omagujejo. Tistim, ki so še kolikor toliko pri močeh, je strašno gledati tovariše, ki jih je napadel skorbut. Omršavljeni do kosti, okrvavljenih ustnic, globoko utlrtih oči in tresočih nog se opotekajo po palubi. Nazadnje obleže vsak v svoji kajuti.
Obleže in čakajo na smrt. Njihova v jadrovino zavita in s topovskimi kroglami obtežena trupla dan na dan požira morje. Šestiudvajsetkrat se zgrnejo valovi nad trupla od skorbuta raz-jedenili mornarjev. Tudi Čirikov trpi v svoji kajnti in se pogovarja s smrtjo. Ladja umirajočih pa kljub temu nadaljuje svojo pot skozi meglo in viharje. Vodijo jo tisti, ki so odpornejši. In samo tem se je zahvaliti, da se
mmmmm
Pred nami je precej novih knjig, ki so jih nedolgo tega izdale tri slovenske zkložniške hiše. Mladinska založba je izdala knjigo, ki jo je napisal France Bevk »Mladost med gorami«. Knjiga je izšla v počastitev pisateljeve 70-letnice. Pisatelju je uspelo v tej knjigi tisto, kar uspe le malokateremu mladinskemu pripovedniku, da je v zgodbah, ki so v tej knjigi zbrane, z očarljivo preprostostjo prikazal tolminskega otroka, ki je doraščal v samoti med hribi. Prav je, da rod, ki danes dora-šča, spozna in občuti velikansko razliko med tedanjim in današnjim življenjem, ko že z 'malo dela dobiš za vsakim vogalom belo zemljo. Zato pa te zgodbe niso pisane samo za otroke, marveč tudi za tiste, ki še niso pozabili »biti otrok«.
Tudi druga knjiga, ki jo je izdala Mladinska založba, je knjiga spominov. Vera Albreht: Nekoč pod Gorjanci. V njej je pesnica obudila spomine na svoja mlada leta, ki jih je preživela pred pol stoletja. V na videz drobnih petnajstih zgodbah je nanizala pisateljica ogrlico v preprostem, toplem in očarljivem ljudskem duhu. V nadvse prijetnem slogu in sočnem jeziku nam nrinoveduje o življenju na samotnih kmetijah pod Gorjanci, Mahoma začutimo ves čar dn sivino tedanjega časa in trdo življenje grčastega gorjanskega človeka.
Tretji slovenski avtor, ki ga v svoji knjižnici. Kondor predstavlja MK, je Izidor Cankar: Obiski — S poti. V obiskih je spregovorilo osem domačih ustvarjalcev, ki so iz svojega osebnega sveta kot avtorjevi sobesedni-ki nanizali slovenskemu bralcu nekaj svojih misli, pogledov in sodb o umetniških in kulturnih vprašanjih. Glavna značilnost »poučnega romana« S poti je visoka intelektualna proza, s katero avtor brez zadržkov in pomislekov odpira pogled v duševnost in miselnost mladega razumnika pred prvo svetovno vojno.
Založba »Borec« se je v .knjižni zbirki »Dokazi« predstavila z delom Bane Božoviča: Kragujevška tragedija. V pričujoči knjižnici je zbral avtor vse nemške službene dokumente, ki potrjujejo, da takšnih zločinov ni zagrešil le gestapo, marveč vsa regularna nemška vojska. 21. oktobra 1941 so zagrešili Nemci najbolj nečloveški pokol nad miroljubnim prebivalstvom, saj so odvlekli na mori-šče okoli sedem tisoč mož, starcev in otrok iz Kragujevca, Nemci so odvlekli na morišče tudi dečke posameznih gimnazijskih razredov s profesorji vred.
Thornton Wilder: Marčcve ide. Delo je izdala Mladinska knjiga, iz angleščine pa je delo prevedel Janez Gradišnik. Gradivo knjige, ki zajema dobršen del rimske zgodovine, je razdeljeno v štiri knjige. Večina dokumentov, ki. jih pisatelj navaja, je seveda sad njegove domišljije, ki pa je odprta na široko razgledanost in natančno poznavanje rimske kulturne zgodovine. Jedro »Marčevih id« je duhovno bogastvo, ki ga izraža Cezarjev delež v knjigi. Bržkone se bo priljubilo tudi slovenskemu bralcu to delo, o katerem je bilo pač upravičeno rečeno, da bi bil moral pisatelj zanj dobiti Nobelovo nagrado.
»Sv. Pavel« nazadnje zasidra v zalivu Avača na Kamčatki. Preživeli mornarji s Čirikovim vred se tam napijejo sveže vode, ki so jo pogrešali tako strašno dolgo.
Prav toliko ali še več so preživeli Bering in njegovi mornarji na ladji »Sv. Peter«. V začetku tudi Bering zaman čaka, kdaj se bo v bližini »Sv. Petra« pojavil
OSKAR HUD ALES
Čirikov s svojo jadrnico. Ker je več dni ni na spregled, veli Bering jadrati dalje. »Sv. Peter« plove vztrajno proti vzhodu in se nazadnje zasidra ob neznani obali.
Neznana obala je obala Amerike in Vitus Bering je prvi Evropejec, ki je na tej točki stopil nanjo. Godi se mu približno tako, kakor se je svoj čas godilo Krištofu Kolumbu. Kolumb do smrti ni vedel, da je odkril novo Zemljino. Tako tudi Bering do zadnjega trenutka življenja ne izve, da je iz tihomorske smeri prijadral v Ameriko.
Bering ne utegne razmišljati, kam ga je pripeljala pot. Kakor mnogi njegovih mornarjev je tudi on žrtev skorbuta. Ko po dolgotrajni vožnji stopi na kopno, ima tudi on zatečene gležnje in oteklo grlo. V strahu pred bližajočo se smrtjo se niti ne zmeni za to, da bi preiskal kraje, kamor je prišel, marveč veli takoj odjadrati nazaj.
»Ne prenaglimo se, gospod kapitan!« roti Beringa prirodopisec nemškega porekla Georg Wilhelm Steller, ki je Beringu zvest spremljevalec že od začetka potovanja. »Dovolite mi, da tole pokrajino malce raziščem. Ugotoviti moramo vendar, kje smo. Kaj pa, če smo v Ameriki?«
»Ne, ne, Steiler!« živahno odkima Bering. »Nismo v Ameriki. Stojimo na enem izmed sibirskih
otokov. Razen smrti nimamo tu kaj najti. Mar ne vidite, kako mrtvaško pusta je obala?«
»Ce se nočete sami ukvarjati z raziskovanjem tele ltopnine, pa vsaj meni dovolite, da se malo sprehodim po njej in ugotovim, kakšne živali in rastline uspevajo tod,« moleduje Georg Stellcr.
»Ah, kaj! To nam trenutno ni prav nič potrebno,« skoraj nejevoljno odvrne bolni Bering. »Prvo je naše življenje. Tu je smrt na preži, dragi Steller. Odjadraj-mo torej!«
»Pa nam dovolite vsaj toliko odveslati na kopno, da se založimo s svežo pitno vodo, kapitan,« reče Steller. »Bogve, kdaj bomo spet prišli do nje.«
Toda Bering ne dovoli niti tega. Strah pred smrtjo raste v njem od minute do minute. Steller razločno vidi, kako Beringu zablesti iz oči, ko odvrne:
»V teh morjih je mnogo otokov, ki so vsi prijaznejši od tegale, ob čigar obali trenutno tičimo. Že jutri naletimo morda na drugega. Ustavimo se na njem in obnovimo zalogo pitne vode. Tu pa se nočem zadržati niti trenutka več. Odrinimo!«
Steller uvidi, da Bering ne bo popustil. Vda se in potolaži z mislijo, da za štiri dni, ki so jim potrebni za vrnitev, morda res ni nujno, obnoviti zalogo vode. Toda tokrat naredi račun brez krč-marja tudi hladni in preračunljivi Steller. Prekriža mu ga strahoten orkan, ki se razdivja, brž ko se znajdejo na odprtem morju.
Iz štirih dni jih nastane štirideset. Ves ta čas je jadrnica »Sv. Pavel« igračka razburkanega morja, viharja in goste megle. Štirideset dni se njeni mornarji obupno bore z lakoto, žejo, mrčesom, mrazom in skorbutom. Šele po štiridesetih neskončno dolgih dneh zagledajo kopno zemljo. Mogočen val vrže njihovo ladjo v zavetrn zaliv.
To je njihova rešitev.
(Odlomek iz zgodovinske povesti UMIRAJOČI BOG TRIGLAV. Izšlo v redni zbirki Kmečke knjige za leto 1961.
Opremil France Slana)
Vikarju se razen smrtnega strahu, ki ga je v obilni meri užil, ni nič hujšega pripetilo. Dobil je modrikaste lise po telesu, a ne prepričanja, da ljudi ni mogoče pridobiti s silo, temveč z ljubeznijo. Dogodek ga je pretresel le na zunaj, v dušo mu ni segel.
Tlačani, ki se jim je mudilo na delo, so se posvetovali, kaj naj storijo. Če ga izpustijo, pojde v Čedad ali v Tolmin in jim prikliče nesrečo nad glavo še prej, kot bodo utegnili pospraviti žito. Posvetovanje je bilo kratko. Na mah so se odločili.
Vikarjevo postrežnico so spodili, a njega so zaprli v vikari-šče, zabili in zastražili vrata. Jedi in vode so- mu dajali skozi okno, Niso mu pustili, da bi gledal na trg.
Vikar se je vdal v usodo. Bridko je spoznal, da je naredil napako. Ne bi smel Cuccagne pro-
NAŠA SODOBNOST, štev, 2
Iz vsebine:
MATEJ BOR: Hirošimski junak, DYLAN THOMAS: Pod Mlečnim gozdom I, NIKO GRAFENAUER: Na temo: ljubezen, Solze naj izbrišejo preteklost, Mračni sever, To mesto je bliže smrti kot resnici, DUŠAN MO-RAVEC: Cankarjeve drame v praških gledališčih do leta 1918 I. KARI GOR-CANEC: Zanos, MIROSLAV KOŠUTA: Jesen I, Trenutek, Razočaranje, Trudnost, JOŽE PIANO: Igrače na poti, MARIJAN KOLAR: Prazno nebo II.
RAZGOVORI — DOLFE VOGELNIK: Razmišljanja o novi podobi slovenske univerze.
RAZGLEDI — ANTON ŽUN: GRAM-SCI IN MARKSISTIČNA TEORIJA O DRŽAVI n.
SREČANJA: JOŽE UDOVlC: Igra za glasove.
MED KNJIGAMI — MIŠKO KRANJEC: Za svetlimi obzorji — Nad hišo se več ne 'kadi, BOJAN STIH: Dve knjigi Antona Ingoliča, MARIJAN BREZOVAR: Beseda o mladinskih knjigah.
LIKOVNA UMETNOST: EMILIJAN CEVC: Stari tuji slikarji na Slovenskem I.
GLEDALIŠČE: VLADIMIR KRALJ:
Dve premieri v ljubljanski Drami.
VITKO MUSEK:
(Iz KNJIGE O FILMU. Izdano kot redna knjiga Prešernove družbe za leto 1961)
V	okviru razmišljanj o vlogi igralca v filmu lahko vsaj deloma tudi osvetlimo nekatere razlike med gledališčem in filmom, kajti niso tako redka mnenja, da je film samo nekakšna tehnična izpopolnitev in reprodukcija gledališke umetnosti.
V	gledališču vsi gledalci ne vidijo v enaki meri igralca in njegovega obraza. Razmerje med gledalcem in igralcem je v gledališču pogojeno in odvisno od mesta, na katerem gledalec sedi. Rahli vzgibi igralčevih .ustnic in pregibi potez na igralčevem obrazu navadno ostanejo gledalcem na galeriji in na oddaljenih sedežih popolnoma neopazni. Kolikokrat gledalec na tako oddaljenih sedežih tudi ne sliši niti besedila, ki ga govori igralec v intimnih prizorih. Zato morajo gledališki igralci, posebno če igrajo na velikih odrih, pogosto učinkovati na gledalce in se izražali predvsem s svojimi kretnjami in pretiravati svoj izraz. Ce bi isti igralec, ki je na takšen način sijajno igral v gledališču, uporabil isti način igre pred filmsko kamero, bi bil smešen, nemogoč, neznosen. V zgodovini evropskega gledališča sta ob prelomu stoletja sloveli dve veliki igralki: Eleo-nora Duše in Sarah Bernhardt. Ko se je pojavil film in se začel uveljavljati kot nova oblika umetniške ustvarjalnosti, sta obe igralki nastopili tudi v filmu. Imel sem priložnost videti nekaj odlomkov iz nekega italijanskega filma z Bleonoro Duše in iz francoskih filmov s Sarah Bernhardt. Obe sta nastopili pred kamero s svojim sijajnim talentom gledaliških umetnic ... in bili v filmu pretirani, res — smešni. Filmska kamera
je namreč silovito občutljiva naprava, ki izredno poveča vsako podrobnost in malenkost. Ce hoče v filmu igralec n. pr. izraziti žalost, je dovoli, da mu zatrepetajo v najbolj nežni, za oko skoraj neopazni mimiki poteze na obrazu ali pa se orosi oko. Vsega tega na gledališkem odru ne bi videli, filmski projektor pa bo s sliko, ki jo meče na filmsko platno, vse takšne finese v igranju približal in razodel. Res je, da v kinematografski dvorani gledalec tudi sedi ves čas predstave na istem prostoru in je njegov položaj glede na razdaljo med njim in filmskim platnom isti kot, v gledališču. Toda filmski ustvarjalci nam ob smiselni uporabi izraznih sredstev filmskega jezika, posebno ob uporabi različnih planov, o katerih smo govorili prej, v trenutku, ko je to potrebno, približajo vsako nadrobnost. na igralcu in v dogajanju, da jo vsi v dvorani, pa naj bo še tako velika, vidimo, kakor da bi stali na prizorišču poleg igralca. Film tu ne pozna nobene ovire . . . pač. eno samo: če je igralec — kot pravimo — nefotogeničen, se pravi, da se njegov obraz ne obnese na fotografiji. Nefo-togeničnost je navadno nepremagljiva ovira.
Omeniti pa moramo posebno prednost, ki jo ima v primerjavi z gledališkim filmski igralec. Gledališki Igralec ima ob vsakem svojem nastopu — kot smo poudarili — neposreden, živ stik z glcdalci. Toda naj igra še tako mojstrsko ali skrajno slabo, on sam sebe v svoji vlogi, v svojem ustvarjanju ne more nikoli videti. Filmskim igralcem je to omogočeno.
2e med snemanjem filma samega
lahko vidijo pri ogledu posnetega materiala, kako so igrali. To jim omogoča osebno kontrolo igranja, se pravi, tudi dragoceno priložnost, da skrbno preštudirajo vse elemente svoje igre in jo, če je to potrebno, dopolnijo, popi-avijo, izboljšajo. Pozneje, ko film že prikazujejo gledalcem, lahko skupaj z gledalci gledajo film in zaznavajo, kako gledalci reagirajo na lik, ki so ga upodobili. Charles Chaplin, ta genij sedme umetnosti, sam pripoveduje, da se je največ naučil na projekcijah svojih filmov, ki jih je gledal pomešan med gledalci v kinematografih. Tu je spoznal, kaj je v njegovem igranju in oblikovanju likov pri gledalcih »vžgalo« in česa niso doumeli ter je bilo treba drugič izraziti na drugačen način. Tudi danes še nekateri filmski produccnti poskusno prikažejo svoj novi film gledalcem in nato glede na njihove reakcije pred rednim prikazovanjem popravijo in izboljšajo film. Sedaj ni treba posebej poudarjati, da se mora filmski igralec znati mnogo bolj Intenzivno vživeti v najrazličnejše like, kakor gledališki, kajti pred filmsko kamero se mora v liku, ki ga upodablja, pojaviti in zaživeti tako popolno kot da bi dejansko večno bil tip, značaj in lik, ki ga upodablja. Filmska umetnost pozna glede te sposobnosti in talenta nekatere sijajne umetnike. Eden izmed njih je bil pokojni Lon Chaney (o njem smo gledali film »Mož s tisoč obrazi«), takšen je 11. pr, danes francoski igralce Jean Gabin, to je toil največji dar pokojnega G6rarda Philipa (da omenim samo nekatere). To so igralci, ki jim gledalci preprosto verjamejo.
siti pomoči, ne se sam opreti na biriče, ki so potepuhi, marveč poklicati inkvizicijo na pomoč. Prej se je je bal in se je še v mislih izogibal, a zdaj mu je bila edina rešitev. Deset inkvizicij mu je bilo ljubših kot ječa. Obžaloval je, da ni šel sam ali koga poslal v Čedad.
Gledal ie skozi zamreženo oknoj na vrt in se jezil, Hudoval se je™ na Kobaridce, na plemiča Cucca-gno in na biriče. Čutil je lakoto, a še huje ga je mučil dolgčas. Trapila ga je zavest, da si trenutno ne more pomagati. Začel je moliti. Nato se je pogreznil v težko razmišljanje. Konec razmišljanja je bil:
»Inkvizicija.«
Vsaka misel ga je privedla do tega sklepa. Mučilo ga je le vprašanje, kako naj zadevo naznani v Čedad. Nobeden izmed Kobarid-cev bi ne šel po bič, s katerim bo tepen. Če bo čakal, bog ve, kaj naredijo z njim. To ga je tako potrlo, da je sklonil glavo.
Vrt, ki je stal za vikarjevo hišo, se je raztezal do Jakobečevega sveta; vmes je tekla le ozka steza med dvema plotovoma.
Vikar je zagledal v svojem vrtu nekoga, ki je bil zlezel s košem čez plot in začel kositi otavo.
»Kradejo mi,« se je zdrzni. »Za-i prli so me, zdaj mi pa kradejo.«^
Hotel je zavpiti skozi okno, a se je premislil. Napel je oči, da bi spoznal soseda, ki ga je zamikal kradež, v veri, da ga on ne vidi. Bil je Jožut. Tedaj se ni utegnil niti začuditi niti razhu-diti. Prišla mu je neka misel in
FRANCE BEVK
ga navdala z upanjem, Ni mu bilo tuje sovraštvo med Gorazdovo in Jakobčevo hišo, Če je bila ta dan vsa vas z Gorazdom, je bil Jožut proti vsem ... Vikar je sklepal po zdravi pameti.
Počakal je, da je Jožut nakosil otave, nato ga je poklical.
»Jožut! Jožut!«
Jožut je obstal. Ko je spoznal, da glas prihaja iz vikarišča, se je preplašil. Hotel je naglo oditi.
»Jožut, pridi sem!«
Jožut je ubogal. Mislil si je: saj je vikar zaprt, nič mi ne more. Vendar je iz sramu zaradi kraje povesil oči, ko je ugledal duhovnikov pobledeli obraz.
Vikar je uganil, kaj muči moža.
»Le pokosi otavo in jo znesi domov! Toda neko uslugo mi moraš storiti za to ...«
Jožut je bil vesel, da se je tako obrnilo.
»Ali pojdeš zame v Čedad?« ga je vprašai vikar. »Poleg otave dobiš še dva denarja.«
»Pojdem,« je prikimal Jožut.
Ni mu bilo do dveh denarjev, zakaj delo ga je tiščalo za vrat. Le otava na vikarjevem vrtu je bila sočna in dobra, poleg tega se je zaradi tatvine čutil dolžnika pred gospodom.
»Pojdi v Čedad, pojdi po na kateri je največ ljudi, in venJJJJ mer ponavljaj: Inkvizicija, inkvizicija! Peljali te bodo h gospodu, kateremu vse povej in reci, da so me Kobaridci ujeli in me drže zaprtega, da nočejo prihajati v cerkev, da ne verujejo v boga, marveč molijo neko drevo in studenec pod njim ...«
Vikar je opazil, da ima Jožut pomisleke, ki jih ne mara izraziti, zato je nadaljeval: '
»Ne boj se ljudi! Ko v Čedadu izvedo, kaj se je zgodilo, bodo Kobaridci postali vsi majhni. Ne pravi o tem nikomur! Reci, da greš po kakem svojem opravku,«
Nato se je Fulherij razhudil:
»Ali jc prav, da se vpričo boga uganja malikovanje? In da še ubijalka kar svobodno sprehaja okrog? Zaprli bomo Volkico in maščevali tvojo mater ...«
Spomin na mater, misel na brata, ki hoče vzeti Volkico za ženo, je Jožuta podžgala. Obljubil vikarju, da poide v Čedad drv jutro zarana.
OB JUBILEJU DIVAŠKIII TABORNIKOV
w o
m
Ko mi je bilo šest let, sem vstopil v Hrastniku v taborniško organizacijo, Sedaj mi je deset let. Vidite, že štiri leta živim med taborniki, med medvedki in čebelicami, Ko smo prišli v Divačo, sem takoj nadaljeval z delom pri medvedkih. Taborništvo nudi svojim članom zelo mnogo; skrbi za izlete, taborjenja, partizanske pohode, obiščemo razne zgodovinske kraje iz NOB, skratka delamo vse, kar je nam mladim všeč. Le škoda, da nekateri moji >šolci nočejo sodelovati. Ko bi deli, kako nam je lepo. Imamo Tvoje kroje in smo kot mladi vojaki. Saj smo pa tudi pogumjii. Kar poslušajte! Bilo je na taboru, ko sem bil stražar od polnoči do dveh zjutraj. Ko sem tako nekaj časa hodil po taboru, zasl&šflm nenadoma čudno šumenje za šotori v nekem grmu. Brž obvestim drugega stražarja, ki je strašil v kuhinji. Pripravil sem se za napad. Za vsak primer sem zbudil Še nekaj tabornikov, ki so ostali v šotorih in oprezno gledali, kaj bo. Napel sem ušesa in oči. Vedno bolj je šumelo. Po trebuhu sem se splazil go grma. Zdelo se mi je, da ga vidim. Nisem klical pomoči, bom že sam opravil,
sem si mislil. V luninem svitu sem opazil dvoje svetlečih se oči. Nisem dolgo premišljeval. Skočil sem. Bil sem v kratkih hlačah. Misleč, da ga že držim, se mi je zazdelo, kot da sem sedel na kostanjeve bodice. Počasi se dvignem in zagledam dva — ježa. Dobro sta si me privoščila, sem si mislil. Ujel sem ju in odnesel v kuhinjo. Spravil sem ju v gaj-bico.
. Jutra sicer nista dočakaia v taboru, ker sta ušla. Lahko pa rečem, da sem bil pogumni zmagovalec.
Medvedek Peter
Prizor z otvoritve divaškega tabora
PO NAČELU VRNITVE K NARAVI ■31
Iz dela in življenja tabornikov v Divači, ki letos slavijo tretjo obletnico svojega plodnega
delovanja

<■ V V - " \	U.
ifffe : >' Jmá,
Motiv iz tabora
Marsikdo se je že zamislil nad vprašanjem, kam naj vključi svoje otroke, ko se vrnejo iz šole in opravijo šolsko delo, da bi imeli zdravo razvedrilo. Vprašanje prav zares terja tehtnega premisleka. Mladina si želi prostosti in razvedrila. Nekateri se vključujejo v razna športna društva, nekateri se igrajo kar doma ali na ulici, nekateri pa se vključijo v taborniško organizacijo. V njej lahko najde mlad človek najlepše in hkrati tudi najbolj zdravo razvedrilo. V igri, športu in s spoznavanjem narave si /krepi telo in duha, tako pozimi kot poleti. Kdorkoli je videl kdaj tabornike pri delu v naravi, lahko to potrdi. Tabornik dela in živi s pri-rodo. Opisali bomo življenje taborniškega odreda v Divači, ki nosi ime Janka Premrla-Vojka.
V treh letih svojega obstoja je postal ta odred zelo delaven in ga moramo šteti med najbolj delavne odrede na Primorskem, Vodje odreda se trudijo za njegov vsestranski razvo* 'in dvig in nudijo mladini vso pomoč pri njihovem delu; odred je večkrat zmagoval na raznih tekmovanjih, v lanskem letu je bil okrajni
prvak in je s svojimi dobrimi ekipami pripomogel, da so taborniki v okraju postali republiški prvaki v taborniškem mnogoboju. Za svoje delo je dobil odred .priznanje Zveze tabornikov Slovenije, ki jim je podelila častni naziv »Partizanski odred«.
Lepo je videti to mladino, s kakšnim poletom in s kakšnim čutom odgovornosti skrbi za ugled in razvoj svoje organizacije. Delajo razna ročna dela, se zbirajo zunaj v naravi ter s pesmijo odhajajo na izlete in pohode. Nikomur ni žal uric, ki jih preživi med taborniki. Skorajda ni dneva, da bi se vod tabornikov ne sestal v svoji tesni sobici. Sobica je resda sila tesna in skoraj ovira delovanje organizacije, vendar so jim na občnem zboru Socialistične zveze obljubili nov
Slovenija je imela že v prejšnjih časih več pomembnih turističnih središč, od katerih so bila nekatera tesno povezana s klima-tičnimi, termalnimi in slatinskimi zdravilišči. Po osvobojenju Primorske so se prejšnjim pridružila morska, ki zavzemajo leto za letom pomembnejšo postojanko v okviru slovenske celote. Prva leta je turistični promet ob našem morju znatno zaostajal za prometom v nekaterih drugih okrajih, lani pa je koprski okraj že presegel turistični promet kranjskega okraja, ki obsega klasično turistično ozemlje Gorenjske z Bledom v središču.
Skupaj je zaznamovala vsa Slo-ivenijavletu 1960 po bolj ali manj zanesljivih podatkih 2,323.443 nočitev, v kar so vštete tudi mladinske. Če se pa ozremo po okrajih, ugotovimo, da je po številu nočitev bil na prvem mestu prav koprski okraj s 686.526 nočitvami. V to število so vštete seveda le nočitve v pomembnih turističnih krajih, ki jih vodi v svoji evidenci tudi statistični zavod naše republike. Ti kraji so Piran. Portorož, Izola, Koper, Ankaran in Postojna. Šele na drugem mestu je kranjski okraj s 619.840 nočitvami, nakar si slede po vrstnem redu: celjski 397.457, ljubljanski 237.261, mariborski 156.816. novomeški 131.753, murskosoboški 48 tisoč 195, nazadnje goriški 45.495.
Ni pa koprski okraj prvi v Sloveniji samo po številu skupnih turističnih nočitev, marveč tudi po številu nočitev, ki so jih dali tuji državljani. Teh nočitev je biio lani v našem okraju 191.459 od skupnih 437.908 v vsej Sloveniji. Kranjski okraj s 110,701 tujimi nočitvami je tako daleč za-
ostal za našim. Ostali okraji si slede takole: ljubljanski 65.805, celjski 30.764, mariborski 18.026, goriški 12.771, murskosoboški 4596 in zadnji novomeški 3786. Končno pa zavzema prvo mesto naš okraj tudi v mladinskem turizmu. Po podatkih Statističnega zavoda so dali mladinci in otroci lani v vsej Sloveniji skupaj 92.586 nočitev, od katerih je bilo 8.464 tujih. Od tega števila izkazuie koprski okraj nič manj kot 73.115 skupnih nočitev in vanie vključenih 6.532 tujih.
Središče turističnega prometa v našem okraju je slej ko prej Portorož in ta daje tudi največji prispevek tujih nočitev, čeprav je lani v tem nazadoval. Ni pa po številu nočitev v slovenskih letoviških krajih na prvem, marveč
šele na tretjem mestu. Na prvem je- še vedno Rogaška Slatina z 244.164 nočitvami, zato pa je Portorož postal zelo resen tekmec Bledu, ki je z 232.977 nočitvami na drugem mestu. Z 231.515 nočitvami po uradnih podatkih zaostaja za Bledom le za 1.462 nočitev. Izredno naglo se je uvrstil med kraje z nad 200.000 nočitva-(Nadaljevanje na 10. str.)
lokal v zadružnem domu. Divaški taborniki upajo, da se bodo že kmalu preselili v nove prostore.
V minulem poletju so divaški taborniki taborili v Valdoltri. Prostor na Debelem rtiču so lepo in skrbno uredili, imeli so prostor za odbojko, nogomet, namizni tenis in celo strelišče. Čez dan so imeli pester in smotrn program dela in se tudi mnogo kopali v morju. Ko je sonce zašlo, so prižgali taborni ogenj in začeli taborniško himno »Plamen se dviga ...«
Disciplina je bila vzorna. Na znak s piščalko so se postrojili na zbornem prostoru in čakali na odredbe svojih predpostavljenih. Vse ukaze so sprejemali brez ugovorov in se veselo lotevali dela. »Noč je tu, dan je šel...« je bilo slišati ob pojemajočem tabornem ognju in nato je šel vsak v svoj šotor. Ogenj je ugasnil in nastal je nočni mir. Slišati je bilo le še šepetanje in korakanje straž.
Program za letošnje leto so si že izdelali. Taboriti nameravajo v Valdoltri, Radovljici .in celo na Poljskem. Starejši taborniki pa nameravajo postaviti svoj tabor v Dolini Triglavskih jezer. Program je obširen, vendar ga hočejo povsem izvesti. Ti neumorni taborniki ne delajo samo v svojem delokrogu, marveč tudi drugod. V Divači skorajda ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali. Divaški taborniki sodelujejo pri varstvu zaščitene flore in favne. Včlanjeni so v Gorski straži. Razdelili so letake o zaščitenju redke flore, da bi se enkrat za vselej končalo barbarsko uničevanje rož. Stopili so v stik tudi z lovci in jim pomagajo pri gojenju in krmljenju divjadi v zimskem času.	Ja~z
Že pred letom dni sem se vključila v taborniško organizacijo. Postala sem čebelica. Sprejeli so me v vod »Vrtnice«.
Zelo sem bila vesela, da sem se lahko vključila v to orp-—'~acijo.
tem
Mlada tabornika sta ponosna na zmago v okrajnem taborniškem mnogoboju
saj sem slišala od svojih sošolk, ko so že bile vključene, pripovedovati toliko lepega. V svoje vrste so me zelo rade sprejele. Takoj sem dobila tudi taborniško ime Gorska roža.
V tem kratkem času sem doživela toliko lepega, da se iz te organizacije ne bi hotela več izbrisati. Redno hodim na sestanke, ki jih imamo enkrat na teden. Učimo se mnono lepega, tudi pesmice in deklamacije. S tem sodelujemo na raznih proslavah in drugih prireditvah. Učimo se tudi taborniških veščin, pripravljamo se za izpite, postavljamo šotore, urimo se v kurjenju tabon lih ognjev itd.
Da je naše delo plodno, priča tudi prvo mesto, ki smo ga dosegli na okrajnem in drugo mesto na republiškem tekmovanju.
Moja želja je, da bi se taborniška organizacija še bolj razširila, saj smo v njej včlanjeni sami mladi, želim tudi, da bi prišli v naše vrste še ostali, ki še vedno stoje ob strani, in da bi si skupno ogledali našo lepo domovino.
Gorska roža
Presajeno iz tujih logov
Scoreaux Maupassant:
Saj poznate Perpignan, kajne? Staro mestece, kjer ima vsak kamen svojo zgodovino, in hkrati kraj, ki je s svojim pristaniščem prava podoba najbolj značilnih obmorskih mest v svetu — z vsem svojim veseljem in tegobami. Tu se je torej pripetila naša zgodba, ki je za dolgo stresala mastne trebuhe starinam po mestu, ko so se sladko hahljali na njen račun. Kar poglejte!
» 3 *
Od kdo ve kod iz notranjosti dežele je tiste dni morje privabilo v mesto ljubko Mariso. Njena mladostna pre-lest je bila pravo nasprotje starinskega mestnega kamenja, pa tudi zarjavelih devic, ki so vzele v zakup moralo v mestu. Ta morala pa je bila že s samo pojavo ljubke mladenke na moč prizadeta in ogrožena. Ko je Marisa hodila po mestnih cestah, ulicah in trgih, so se na njene polne obline obešali poželjivi pogledi mladih Perpignancev, pa tudi starejši in resni meščani so jo slačili z očmi in si jo želeli v posteljo.
Cez čas se je bolj praktičnim in izkušenim svetovljanom ta želja tudi uresničila, če so le bili dovolj vztrajni — in odprte roke seveda. Toda — pst — o tem nikakor niso smele zvedeti boljše polovice ali celo mestna liga za zaščito morale — brrr, na to niti pomisliti niso smeli.
Mladeniči pa so bili veliko slabše sreče. Marisa je imela nesrečno lastnost, da je kar skozi blago videla v žepe vsem oboževalcem, ki se jih je kmalu nabralo lepo število. Njihovi zaljubljeni in koprneči pogledi so se vedno bolj spreminjali v trdne vezi, ki so kot vrvje na ribiških ladjah v pristanišču pripenjali mlade oboževalce na njihovo gospodarico. Sem in tja je Marisa tega ali onega tudi poplačala z očarljivim nasmehom in ga odpravila z megleno obljubo. To je jarilt) mlade peteline, da so se večkrat hudo pestili med seboj, medtem ko je Marisa drugod opravljala usmiljeno delo, za kar je dobila že vnaprej lepo plačilo.
Vendar pa to samaritansko delo ni ostalo dolgo prikrito. Deklico so vzele na piko članice za zaščito mestne morale in pričele nadzorovati vsak njen korak. Pa tudi dekleta in žene, ki so jih imeli radi fantje in možje pred Marisinim prihodom, so začele nekaj sumiti. Saj so 'pa tudi tt fantje in možje skoraj popolnoma zanemarili svoje ljubice in žene, kakor hitro so začeli — skrivaj seveda — po-kladati svoje podplate v nežne Ma-nsine stopinje. Bolj ko so čvrstele vezi, ki so priklepale meščane na štrleče dekličine oblike, bolj so bili ledeni pogledi, s katerimi so jo spremljale užaljene Perpignanke.
Ne verjamemo sicer več pripovedovanju starih čarovnic, da se da s pogledom človeku zavdati. Toda ledeni pogledi Perpignank so pognali strupene jezike in ti so predli naprej mrežo, v katero se je končno le zvrnila lepa Marisa. Zveze mestnih mo-ralistk, užaljenih ljubic in žena ter besnih rivalov, ki jih je Marisa žejne prevlačila čez vodo — te zveze so končno pripravile ljubko usmlljeriko pred mestne sodnike pod obtožbo uganjanja nemoralnega življenja in nedovoljenega bivanja v mestu, kjer ljubka zbirateljica moških src kljub izredni delavnosti ni imela stalne zaposlitve. Čeprav bi ji bil marsikdo izmed oboževalcev rad preskrbel potrdilo o stalni namestitvi, si tega nihče nI upal storiti, saj so se še stare device v mestu svetile kot kaljeno jeklo, tako so bile nabrušene proti mladenki,
Razprava je bila na moč svečana, kot pač mora biti, kadar je dvorana polna gledalcev. Pravzaprav gledalk, zakaj nihče tizmed oboževalcev ni imel poguma, drezati s svojo prisotnostjo na razpravi v sršenje gnezdo. Sodnik je komaj krotil razburjenje v dvorani in je moral nekajkrat zagroziti, da bo dal prostor izprazniti. Končno je le pripeljal sodbo h kraju, Vendar pa so Perpignanke zapuščale sodišče zelo razočarane, ker se jim je zdelo, da bi morala nesramna prltepenka in tatica mož in ljubčlcov dobiti za svoje samaritanstvo kaj več kot samo mesec dni brezplačne oskrbe med sodniškim zidovjem . . .
V obsodbi je bilo res povedano, da je bila Marisa tako milo kaznovana samo zaradi svojega skesanega priznanja pregrehe in pa še zaradi sodnikom dane obljube, da ne bo več nabirala kumar po tujih vrtovih, Toda mladenka je bila iz dobrega testa in prebrisana kot lisica, ki med spanjem rada drži rep med nogami. Kuhala in grela je med počasnimi urami za rešetkami mestne ječe svoje maščevanje in upala, da bo to juho še' kar se da vročo dala pojesti komu izmed svojih nasprotnikov.
Čeprav so ure in dnevi v tistem nesrečnem mesecu prisilnega mirovanja deklici za mrežo minevali precej počasneje kot sicer v njenem dejavnem življenju — minili so pa vendarle. Malce shujšana in precej skuštrana in povaljana je pri upravniku zaporov podpisala, da so ji v redu vrnili njene reči, nato pa je še prosila ječarja:
»Dobri mož, bi se lahko nekoliko uredila pri vas?«
Dedec je poskočil, da bi kmalu prevrnil mizo. in jo uslužno odpeljal do umivalnika, ji sam podal milo in pridržal brisačo. Mladenka si je brez vsake zadrege slekla bluzo in se začela krepko fprhaje umivati. Možak je izbuljil oči in mrzel pot mu je orosil čelo. Kdo ve, kaj bi se vse zgodilo, da niso po hodniku zaropotali neki .koraki, ki so spravili ključarja k pameti. Marisa se je urno obrisala, počesala, očrtala ustnice in obrvi in že je stala pred trpečim je-čarjern v vsem svojem nekdanjem sijaju, zaradi katerega je znorelo pol (Nadaljevanje na 10. strani)
2ENA IN DOM ^r ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRUŽINA tV ŽENA IN DOM ^r ZDRAVSTVO EN VZGOJA ★ OTROK SN DR
Nova zakonska
Slede upravljala zdravstvenih ustanov
Nova zdravstvena zakonodaja, ki je plod večletnih preverjanj, postavlja tudi zdravstvene ustanove v vrsto javnih služb, kjer bodo prevzeli kolektivi upravljanje v svoje roke. Sicer bo zdravstvena služba ohranila status javne službe, toda povsem novo vsebino ji dajejo nova zakonska določila glede upravljanja zdravstvenih ustanov, ker jih istovetijo z zakoni gospodarskih organizacij. To predvsem glede finan-siranja, nagrajevanja in ostalih že preizkušenih načel samoupravljanja, predvsem s težnjo za zboljšanje materialnega stanja zdravstvenih delavcev — težnja, ki je bila do sedaj ovirana prav
P,i&m0> medni&ti/M
Ali naj potrošnik res k vsemu molči
fi?
V Kopru je zclaj na dnevnem redu vprašanje oskrbe mesta z vrtninami in sadjem, O tem je naš list že pisal in upati smemo, da bo mogoče najti kolikor toliko zadovoljivo rešitev vprašanja. Ne glede na to vprašanje v velikem kaže vsekakor vsaj mimogrede spregovoriti še o drugem vprašanju v malem. To je vprašanje sedanje oskrbe trgovin z zelenjavo in posebej še s krompirjem.
Ne samo letos, tudi že lani so nudili i? naših trgovinah v Kopru potrošnikom v nakup krompir, ki ne prenese niti najobzir-nejše kritike. Njegova kvaliteta ni samo najslabša, marveč tudi neenotna. Na debelo so pomešane razne vrste krompirja, le zares kvalitetnega je vmes komaj kak odstotek. Nekateri gomolji so polni črnih madežev ali zdravju škodljivih zelenih delov. Drugi so obgrizeni od mramorja. Tretji so le deloma ali celo popolnoma neuporabni. Ta krompir je treba

l ^ * U-- \ fv. • .
V - :bi 1
"M • . # : m
■H----	i •
•	v - *	i

%
)
Letos so si modni ustvarjalci izmislili novo muho: napovedujejo, da bodo Imeli spomladanski in poletni plašči kratke rokave. Same presodite, koliko je to praktično ln primerno. Vsekakor si to omislite le v primeru, da visi v vaši omari več plaščev. Torej, če si to lahko privoščite, si oglejte naš model plašča
kuhati mnogo dalj časa, kakor je običaj, pa tudi po dolgem času so nekateri gomolji še trdi, ali pa so drugi razkuhani. Gospodinje zatrjujejo, da morajo drago plačani krompir včasih obrezati ali zavreči in potrošiti s tem dvakrat več, kot bi bilo treba. Od kod dobivajo naše trgovine tak krompir? Kdo jim ga dobavlja? Potrošniki bi to radi zvedeli. In še to, ali res ni mogoče nobeno nadzorstvo nad prodajo takih živil?
Nič bolje ni s solato in radi-čem. Ne glede na to, da solate ni dovolj in jo kaj rado zmanjka tudi za cele dni, je včasih najslabše kakovosti. Pred dnevi je bila v prodaji endivija, uvožena menda iz Dalmacije, toda popolnoma posušena in taka, da je bilo treba vsaj pol zavreči. Uporabna je bila kvečjemu le v sredi. Drugič je naprodaj radič, poln nesnage, zemlje, blata, gnilih listov in tako dalje. Tudi ta je uvora-ben komaj do polovice ali celo še manj. Druga vrsta radiča je najslabše kakovosti: listi so trdi, kosmati in navadno prav tako nesnažni. Sploh se nihče v prodajalnah ne zmeni za to, da bi prodajali čisto zelenjavo.
Cene vsega tega i>sak dan nujno potrebnega blaga niso nizke in se še stalno dvigajo, naravnost oderuške pa so, če upoštevamo, da je le pol kupljenega blaga užitnega. Nekateri potrošniki si nabaiiljajo ta živila zato druaje. Če imajo priložnost, prinašajo krompir in solato celo iz Ljubljane. Ali tu res ni pomoči?
Gospodinja
IZOBRAŽEVANJE ŽENA V GOSPODINJSTVU
Medtem ko je v Pivki že dlje časa v teku gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje okrog petdeset udeleženk, so v Postojni prejšnji teden zaključili vpis za krojni tečaj, ki se bo pričel prihodnji mesec. Tečajnicam v Postojni bodo predavali tudi strokovnjaki ljubljanskega zastopstva tvrdke »Sin-ger«. Podobni tečaj, ki ga prireja sekcija SZDL za napredek gospodinjstva, traja v Zagorju na Pivki že nekaj mesecev in ga redno obiskuje nad 30 udeleženk.
O PEČICI ELEKTRIČNEGA ŠTEDILNIKA
Visoko pecivo oziroma sladico imenujemo tisto, ki jo pečemo v debeli plasti, in sicer v modlu. Model položimo na dno pečice. Ker se to pecivo dolgo peče, se dviga toplota iz dna proti vrhu in se tam nabira. Zato odpremo zgornjo vročino le na majhno jakost.
Med srednje visoke sladice štejemo torte in podobno. Postavimo jih tudi na dno pečice in grejemo od zgoraj s srednjo vročino.
Srednjevisoko pecivo, ki ga pečemo v pekaču, pečemo prav tako in tudi pri srednji vročini. Položimo pa ga na mrežico, ki jo vtaknemo približno v sredino pečice.
Nizko pecivo pečemo prav tako dvignjeno od dna. Naravnamo na enako spodnjo in zgornjo vročino.
(Po »Naši ženi«)
zaradi premajhne samostojnosti zdravstvenih ustanov. Prav zato pomeni spremenjeni način upravljanja v zdravstvu najvažnejši del novega zakona ter ga je smatrati za najbolj revolucionarni ukrep v našem zdravstvu nasploh.
2e 1. aprila letos bo izšel zakon, ki podrobno tolmači naloge samoupravljanja v zdravstvenih organizacijah, vendar bodo priprave na to reorganizacijo dobile popoln odraz že pred tem z volitvami v nove upravne odbore, ki bodo izvoljeni na način, kot to določajo predpisi o volitvah samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah. Uvajanje samoupravljanja so seveda nare-
kovale določeno spremembe sedanjih pravilnikov, vendar terja ta naloga posebno skrbno obravnavanje tor bodo morale zdravstvene ustanove pni sestavljanju novih pravilnikov jemati za osnovo letni program dela s pokazatelji iz prakse dosedanjega finnn-siranja v naprej. V zvezi s tem velja omeniti tudi določene spremembe v svetih za zdravstvo, kjer bo odslej zastopana namesto dosedanje tretjine članov kolektivov zdravstvenih ustanov vsaj polovica iz vrst: zdravstvenih delavcev.
Okrajni sindikalni svet v Kopru je pretekli teden sklical sestanek predstavnikov sindikalnih podružnic zdravstvenih ustanov našega okraja, kjer sta vse te spremembe tolmačila Jože Kora-čin, član predsedstva Republiškega sveta sindikatov, in tajnik Republiškega odbora zdravstvenih delavcev Emil Kuret. Sindikalne organizacijo bodo namreč neposredni uresničcvalec oziroma predvsem pobudnik za izvajanje praktičnih zakonskih določil nove zdravstvene zakonodaje ter je prav od te organizacije v veliki meri odvisno uspešno uveljavljanje revolucionarnega načela o samoupravljanju v zdravstvu.
(bb)
Dve obleki za mlada dekleta. >rva je ozka in /. majhnim izrezom okrog vratu, pod katerim je pentlja iz istega blaga, DrugI model ima široko nagubano krilo in ne pretesno oprijemajoč se bolero, ki se visoko zapenja in sega do pasu. Pod bolerom nosimo lahko bluzo, lahko pa je to tudi obleka v celem in ima oprljot život ter poljubno velik izroz
m nase
erco uvedlavifanle žcsia pri
Pred dnevi, je komisija za družbeno uveljavljanje žena pri Okrajnem odboru SZDL Koper obravnavala nekatere probleme trgovine v našem okraju. Med razpravo se je izkristaliziralo priporočilo, naj bi občinski ljudski odbori priskrbeli več denarnih sredstev za ustanavljanje samopostrežnih trgovin v okrajnih središčih in za ureditev specializiranih trgovin. Znano je namreč, da trgovska podjetja ne zmorejo hitrejšega zbiranja lastnih sredstev za modernizacijo poslovanja, ki se iz leta v leto širi. Izbira blaga in promet skokovito naraščata, kar nujno narekuje korenite spremembe v trgovinski stroki. Med drugim je bilo govora tudi o premajhni dejavnosti potrošniških svetov in pomanjkanju družbene kontrole, zaradi česar pride čestekrat do upravičenih negodovanj potrošnikov.
Na tej seji je o nekaterih problemih trgovine poroča! tajnik Trgovinske zbornice za okraj Koper Rado Čotar in v naslednjem objavljamo nekaj najznačilnejših odlomkov iz njegovega poročila:
V našem družbenem redu ima trgovina poseben položaj ln posebne naloge kot posredovalec potrošnih dobrin od proizvajalca do potrošnika. To nalogo je dolžna opraviti na najbolj preprost In cenen način. Skrb za potrošnika bi morala biti osnovna naloga naše trgovine, seveda pa pri tem ne more in ne sme zanemarjati ekonomsko rentabilnega poslovanja. Tudi trgovska podjetja so namreč gospodarske organizacije, ki poslujejo na osnovi gospodarnostnega računa.
IMAMO LE SLABO SPECIALIZIRANE TRGOVINE
Posledica dejstva, da imamo le slabo specializirana podjetja (v obmorskem področju le na prehranbeno blago ter na industrijsko blago, v ostalih predelih okraja l>a imamo le podjetja z mešanim blagom), je slabša založenost prodajaln, kot bi sicer lahko bila v primerjavi s tem, kar nam naša proizvodnja in uvoz nudita. Podjetja, ki trgujejo v vseh trgovskih panogah industrijskega blaga, torej od tekstila, železnine, pohištva, drogerije, raznih kemikalij ter ostalega industrijskega blaga, ne morejo držati potrebnega asortimana in zalog. ker je to tehnično nemogoče. Tudi kader v takem podjetju se ne more tako kvalificirati, da bi bil strokovno dovolj izpopolnjen, istočasno v štirih — petih trgovskih strokah. Organizacija takega podjetja je komplicirana, delo je razdrobljeno, s tem dražje in seveda tudi manj kvalitetno izvršeno.
Poleg tega,da imamo podjetja s širokimi registracijami, pa so tudi poslovalnice slabo specializirane. Pri tem nastaja to, da so sicer na videz poslovalnice založene polne blaga, kljub temu pa ni koncentrirane izbire posameznega ožje specializiranega blaga na enem mestu. Potrošnik mora zaradi tega pri določenih nabavah blaga obresti večje število poslovalnic, da končno lahko ugotovi. kaj pravzaprav vse na našem tržišču že lahko dobi. Takšna nespe-clalizacija seveda močno obremenjuje tudi obratna sredstva podjetij in s tem onemogoča imeti na zalogi večje količine blaga .
UREDITEV NI V SKLADU S SODOBNIMI ZAHTEVAMI
Mirno lahko trdimo, da naše prodajalne v veliki večini, oprema po teh prodajalnah, celotna notranja in zunanja ureditev, ne ustrezajo več potrebam prodaje in so pravzaprav že v kontrastu z načinom našega življenja ter z zahtevami, ki jih ima potrošnik pri nabavi vsakodnevnega uotrebnega blaga.
Način življenja, razpoložljivi čas, obremenitev našega delovnega človeka. vse to se je po voini tako zelo spremenilo, da potrošnik nujno terja, ko stopi v trgovino, hitre in preproste postrežbe. Potrošnik namreč se .ie tudi umsko dvignil ter ne želi dolgoveznih razgovorov in spraševanja ter pojasnjevanja prodajalca o blagu, ki ga želi kupiti, pač pa bi si rad blago na primeren, neprisiljen in preprost način ogledal in ga po lastni presoji izbral In kupil. Sistem prodaje, ko stoji med kupcem in blagom prodajni pult in za njim še prodajalec. tako da je blago ostro ločeno od kupca, ne ustreza več niti zahtevam kupca niti možnostim solidne postrežbe od strani prodajalca. Za potrošnika je vedno bolj dragocen čas, saj je veliko število potrošnikov zaposlenih, obremenjenih poleg službe s skrbjo za družino in z družbenim udejstvovanjem.
REŠITEV — MLADI TRGOVSKI KADER
Tretji osnovni pogoj, da trgovina lahko zadovolji potrebe tržišča, predvsem pa okuse in želje potrošnikov, pa je kader, ki neposredno streže kupcu. Dočirrc so ostali kraji v Sloveniji po osvoboditvi Imeli znatno število vsaj strokovno sposobnega trgovskega kadra, pa je bil naš okraj v tem mnogo na slabšem. V preteklih letih jc z znatnimi težavami uspelo vsaj delno zboljšali stanje kadra, še daleč pa smo od tega, da bi lahko trdili, da naš kader zadovoljuje in ustreza potrebam.
Kadrovska rešitev je bila in bo tudi v bodoče predvsem v novih mladih trgovskih kadrih. Tu pa nastajajo velike težave, ki so zopet posledica v znatni meri našega družbenega
in gospodarskega razvoja. Ne moremo preko tega, da se mladina le težko odloča za trgovski poklic ter da predvsem moškega naraščaja v trgovini skoraj ni.
V NAŠEM OKRAJU
POTREBEN IZOBRAŽEVALNI CENTER
Problem pri vzgoji trgovskega kadra je tudi šolanje. V preteklih letih, je bil vsaj delno rešen problem z vajeniško šolo v Gorici, vendar se jo število vajencev tako povečalo, da. goriška šola ne more sprejeti v uk vseh vajencev iz našega in goriškega okraja. Zaradi tega je nujno ustanoviti za naš okraj svoj izobraževalni center trgovskih delavcev, kjer bi se učili naši vajenci, naši poslovodje, pa tudi ostali trgovski delavci bi se v pošolskem izobraževanju izpopolnjevali strokovno in družbeno politično.
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Vprašanje, ki v mnogih naših podjetjih dela težave in ki je vsaj posredno vezano tudi na kadrovska vprašanja, je uveljavljanje delavskega samoupravljanja v trgovskih podjetjih, tiste družbene vloge, ki naj Jo bi delavec imel v lastnem kolektivu. Tudi tu lahko trdimo, da je položai znatno slabši kot v industrijskih podjetjih, da se delavsko samoupravljanje in Istočasno družbena kontrolni v trgovini le polagoma uveljavljata.
POTROŠNIŠKI SVETI — VPRAŠANJE ZASE
Poseben sistem družbenega upravljanja v trgovini naj bi bili potroš-" niški sveti, ki so jio zamisli družbenih in političnili organov posvetovalna in ' kontrolna telesa potrošnikov. Težko je reči, kje je vzrok, da se te družbene enote ne morejo uveljaviti v naši trgovski mreži. Ne bi razpravljali, kakšen vpliv so na trgovino imeli potrošniški sveti do sedaj — saj tega pravzaprav ni bilo — prav la bi bilo, da bi se prav družbene organizacije in posebej še naša komisija zavzele za to, da bi tudi ta tako široki način družbenega upravljanja zaživel.
NASA ŽENA, štev. 1
Iz vsebine:
VIDA TOMSlC: Ob 20-letnlei, LIDIJA SENTJURC: Naloge SZDL.T v pogledu družbenega upravljanja žensk, M. S.: O problemih porodniške klinike, M. S.: S posvetovanja kmetijskih proizvajalk, S. V.: Sliki iz Afrike in Azije, Prof. F. BERNOTr Pismo iz Gvineje, Na fronti za srečno družino, P. s. Buck: Prepir.
Novi filmi, Nove knjige, Zaupni pomenkl, LAJOS ZILAUY: Smrtna pomlad, Zanimivosti, Kozmetika, | Zdravniški nasveti, Gospodinjstvo, Vrtnar, Moda.
NA DNEVNEM 11EDU JE STANOVANJSKA PROBLEMATIKA

Na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Jtigoslavijc je bila v ponedeljek v Kopru sektorska koitfcrcnca predstavnikov, občinskih sindikalnih odborov Kopra. Pirana, Izole in llrpelj, na kateri so obravnavali stanovanjsko problematiko. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki nekaterih večjih sindikalnih po-družnic iz Kopra in predsednik okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar jc omenil, da bo podobna koitfcrcnca v kratkem v Postojni za gornji predel okraja.
V razpravi jc sodeloval tudi podpredsednik republiškega sveta ZSJ Leopold Krese in dejal, da moramo odslej nuditi več -pozornosti skrbi za družbeni standard s smotrnejšim zbiranjem sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Uvodoma je na to j konferenci poročal predsednik koprskega ob-sindikalnega sveta Sto-Cink o stanovanjski problematiki v koprski komuni. Opozoril je na nagel razvoj industrije, kmetijstva in družbenih služb v zadnjih letih, kar jc zahtevalo takojšnjo pritegnitev nove delovne silo i/, vse države, ter na prepočasno reševanje stanovanjskih razmer. Se pred sedmimi leti je bilo v bivšem koprskem okraju 6000 zaposlenih oseb, od teh v koprski občini 3278, mdtem ko jc danes v tej občini v rednem delovnem razmerju že 9100 ljudi. Res je sicer, da je bilo v zadnjih letih samo v Kopru zgrajenih 773 stanovanj, vendar je še več kot 3400 stanovanj v starih zgradbah in le-teh je skoraj polovica, ki so bile zgrajene že v prejšnjem stoletju. Podobno stanje jc tudi v Izoli in Piranu.
Perspektivni razvoj gospodarstva in kmetijstva v obalnem področju pa predvideva še hitrej-porast prebivalstva. In zato bo rebno, da predvsem sindikal-organizacije z večjo mero odgovornosti kot doslej začno obravnavati stanovanjsko problematiko.
Med razpravo so se izluščila zanimiva mnenja in priporočila. Tako na primer naj bi kljub objektivnim razlogom podražitve grad-
benih storitev za okrog 30 odstotkov projektanti stremeli po gradnji udobnih, vendar preprostih in cenenih stanovanj. To pa bi bilo moč doseči s tipizacijo obrtniških del in z organizirano gradnjo preko stanovanjskih zadrug.
Večkrat smo l>.!i priče izredno hitremu priseljevanju pod geslom: Če hočemo uresničiti n iš • načrte, potrebujemo strokovnjake'!. To geslo je bilo marsikdaj upravičeno, vendar se je pri tem često pozabljalo, v kakšnih stanovanjskih razmerah živijo tisi i osnovni proizvajalci, ki so kot pionirji ustvarili takšne pogoje, da je bilo potrebno čimbolj široko sodelovanje strokovnjakov.
Razmisliti velja tudi o prevelikih apetitih nekaterih podjetij, ki planirajo povečano proizvodnjo z uvozom nove delovne sile. pri tem pa pozabljajo planirati sredstva za družbeni standard. So ce-
lo primeri, ko pozabljajo tudi na preprosto <!• i. tvo: kdo bo upravljal nove stroje, če ne bo stanovanj za delovnega človeka?
Na tej konferenci jc bilo govora o predlogu, naj bi tudi interesi nt i za nova stanovanja prispevali nekaj lastnih sredstev. Podjetja bi lahko formirala stanovanjski sklad, ki bi brez dvoma spodbudil marsikaterega k namenskemu varčevanju za individualno gradnjo. Tako varčevanje - ■ ponekod v nas: državi že moč-i > uveljavlja, kar kaze, da stanovanjsko vprašanje postaja vse bolj gospodarski in vedno manj socialni problem
i, * K-

liiM
f/ proizvodnega procesa v novi tovarni v llru>ovJu pri Postojni
vi;i,t koplastika« v iiki skvju
Milijoni kljuk za vrata in okna
Razen tega pa tisoči kvadratnih metrov v vseh barvah veluriziranih vezanih in lesonitnih
plošč, usnja, lepenke in papirja
Napeved vremena
o ti 10. do 17. februarja 1%1
Hladne zračne gmote, ki prodirajo i/. Skandinavije, bodo tUdI v naših krajih povzročile znaten padec temperature. ll. In 13, februarja lahko pričakujemo padavine, pretežno : ne.;. Ob koncu tega obdobja pa Je priča-k oval t 'i- en krajši val mrzlega arktičnega zraka, ki utegne povzročiti ponovno sneženje. Za čas «d 17. do 2-1. februarja napovedujejo meteorologi izboljšanje vremena z občutnim dvigom temperature.
Med obrate, ki so se v zadnjem časU lotili proizvodnje zanimivih in iskanih .zdelkov iz plastične mase, vsekakor šteje na videz še mali obrat ■ Veluroplastika v Hruševjti pri Postojni. Brez posebnega hrupa in napovedovanja jc tu stekla proizvodnja gradbenega okovja iz plastične mase. Pomena ni treba posebej noudar-jati. Namesto medeninastih, aluminijastih in celo železnih kljuk na vratih in oknih, bo v novih stanovanjih čedalje več okovja iz plastične mase. Šele ko boste prvič na vratih al: na oknu segli po takšni kljuki, boste spoznali vrednost :n izredno praktičnost. A tudi za trdno.! okovja ni bojazni. Mariborska livarna izdeluje za te kljuke aluminijasta je-
LADJEDELNICA PIRAN SPET SAMOSTOJNO PODJETJE
Pri milijonarjih v portoroškem zalivu
Ko .se jo to dni ločila piranska ladjedelnica »d svojega matičnega podjetja Splošne plovbe, Jc 100-članskl kolektiv slovenskih ladjedelcev spet nastopil pot samostojnih gospodarjev. /.a njimi so trudapolna leta Izgradnje iri samoodpovodovanja, ki so se piranskim ladjedelcem bogato obrestoval*: z dolom svojih rok in z Izdatno pomočjo Splošno plovbo jo postala Ladjedelnica Piran moderno podjetje, ki že uspešno konkurira vsem domačim ladjedelnicam. So več: sodobni graditelji laili.1, ki gradijo vso vrsto plovnih objektov do 3 tisoč ton nosilnosti, so vskladili svoj koncept dela z daljnosežnejšimi načrti In Jc postal v svetu tako cenjeni aluminij poleg železa njihov osnovni gradbeni material.
Pravijo, da jo bil bager »Peter Klopce« trda preizkušnja za takrat še zelo skromno pogoje dola In radi verjamemo piranskim ladjcdelcem, da Jih jo prav l:i podvig opogumil in so so smolo lotili ne le remontov domačih in tujih čezocoanskih ladij do 12 tisoč ItltT nosilnosti, ampak so zgradili v tem kratkem razdobju tudi okrog 3Q novih plovnih objektov, ki po zahtevnosti gradnje prav nič no zaostajajo za tehničnimi flnesaml »Petra Klopca«. Dober glas so daleč sliši, zato naši ladjedelcl niso bili prav nič začudeni, ko so dobili naročila za gradnjo vlačilcev In drugih ladij od raznih jugoslovanskih pomorskih podjetij, od Donavskega I.lovda in v zadnjem času oolo od ^Jemalcev v Indoneziji iu Indiji.
Cot že rečeno, postaja aluminij T-i itiolj cenjen gradbeni material v ladjedelstvu in in ga bo lahko Izpodrinila le še plastična masa, kar v ladjedelnici skrbno spremljajo. SIcer pa Jo za sedaj aluminij se nenadomestljiv in v Piranu so nedvomno dobro ocenili položaj. Ugotavljajo namreč. da so ta sistem gradnjo osvojili boljo kot katerakoli ladjedelnica v državi.
In vso to, kar 1 tliko nudi piranska ladjedelnica našemu pomorskemu In rečnemu gospodarstvu, le bilo ustvarjeno v borih potih lotih. Takrat, ko jc lota 19.1G postala ladjedelnica obrat Splošne plovbe, so bili skromni na-voz.l takratnih izdelkov — majhnih lesenih ladjic — domala edino osnovno sredstvo. Prav /alt» Jo sedanjo bogastvo modernih naprav In orodja vredno tem vefiega obe udovan !a. V. novo žerjavno progo, ki Ima nosilnost 2,7 ton, so, kot z /adovol.lstvom ugotavljajo, uspešno zaključili prvo fazo gradnje. Ta ugotovitev In čedalje 'II-mulativnejši način nagrajevanja sta sedaj ob osamosvojitvi nedvomno najbolj solidna osnova za načrte o drugi fazi gradnje, čeprav pomoč Splošne plovbo v bodoče ne bo več tako Izdatna. SIcer pa si v Ladjedelnici tiull za naprej obetajo precej Jcorlstl od nadaljnjega utr.iovanla k o-^pcraoile z drugimi podjetll. Ne na-^^eravajo se odpovedati tUdI najemanju delavcev Iz tujih podjetij, kajti
za določene stroke so Jim ne izplača sprejemati stalne delovno sile. fo pa na drugI strani upoštevamo, da Je zo danes zastopano v piranski ladjedelnici okrog sto poklicev najmanj tridesetih glavnih strok oziroma obrti, lahko tudi razumemo težnjo podjetja z.t vzgojo lastnega kadra, ki ga bodisi štipendirajo v raznih strokovnih šolah ali na vzgajajo kot vajence \ podjetju samem.
Vsi navedeni uspehi lu bogata materialna osnova torej v celoti opravičujejo osamosvojitev Ladjedelnice Piran, ki ima vso ekonomske pogoje z.i samostojno življenje. Itesda piranska ladjedelnica brez združitve s Splošno plovbo v svojem najbolj kritičnem razvojnem obdobju najbrž ne t»l tilta danes tako močna gospodarska enota, niti ne bi znašala vrednost njeno bruto proizvodnjo v minulem letu ono milijardo dinarjev In tudi letošnji proizvodni plan ne lil bil kar za 200 milijonov višji od predhodnega, vendar Jo dejavnost obeh podjetij tako specifična, da sta upravi, kot centralni In obratni delavski
svet, le težko Vsi:lajali tako raznoliko ekonomske pogoje poslovanja. Nedvomno ho v pogojih osamosvojitve prišlo v Ladjedelnici Piran delavsko samoupravljanje ,r bolj do Izraza. Zato Je tudi kolektiv Izvolil ti' dni novo organe delavskega lu družbenega samoupravljanja s posebno skrbjo.	lloro Horovlč
dra, k: j;ii v Hru.se v ju po posebnem tehnološkem postopku oblačijo* s plastično maso v vseh poljubnih barvah. To okovje, ki ga izdelujejo za vse tri standardne dimenzije vrat, je po obliki prikupno, po trdnosti nič ne zaostaja za kovinskim, čiščenje je tako rekoč nepotrebno itd. Trenutna zmogljivost proizvodnje znaša do pol milijona garnitur letno, '.oda po načrtu bodo proizvodnjo razširili tako, da bodo letno izdelali milijon vratnih in milijon oken-. ki h garnitur. Elaborat o razvoju obrata pa nakazuje proizvodnjo, ki bo v celoti mogla ustrvči jugoslovanskim potrebam.
Prot: koncu februarja pa bo v obratu stekel še drugi del proizvodnje. V veliki obratni dvorani pravkar montirajo priprave za velurizacijo furnirja in lesonita, usnja, lepenke, papirja itd. Z električnim postopkom boelo nabijali n a vse te trdne snovi umetna vlakna v najrazličnejših barvah. Po velurizaciji dobijo plošče, usnje, lepenka in papir vnanjo oblogo, kakor da so prevlečen: z rahlim baržunom. Kur-nirske in lesonitne plošče so potlej imenitne za obla ■ stanovanjskih prostorov, ladijskih kabin, sploh uporabne povsod za
estetsko in trpežno oblaganje. Ker o velurizirane v poljubnih barvah, kajpada prihranimo z nitm: vsakršno pleskanje. Velur-zirano usnje bo idealna modna urovina v usnjeni galanteriji, velurizirana lepenka pa n. pr. v knjigoveštvu ter izdelavi najrazličnejše embalaže, torej v kartona/.:. Velurizacija bo potekala v kooperaciji s tovarno furnirja Javor na Pivki, tovarno svinjskega usnja v Kamniku in še z nekaterimi drugimi proizvajalci.
Najmanj štiri sto
Mladina našega okraja že sedaj intenzivno pripravlja program o udeležbi brigadirjev na letošnjih zveznih :n lokalnih akcijah. Predvidevajo, da bo šlo letos samo na zve/no akcijo Bratstvo in edin-stvo najmanj -100 brigadirjev. Komisiio /.; delovne akcije v občinah p.t so se lotile načrtov za večje in manjše lokalne akcije, k: jih bo letos občutno več kot prejšnja leta. Posebej velja omenit. pobudo sežanske mladine, k: bo letos organizirala okrajno delovno akcijo pri gradnji ceste Stjnk- Vrabce, medtem ko bo ml..dir..i v I.-"ii. Piranu in nekaterih drtmih večjih središčih urejala stadione in športne parke.
NAS TEDENSKI GOSPOIJAKSKI KOMENTAR
Okrog stabilnosti tržišča
Sprejeti so bili zvezni pospo-darski načrt i za letošnje leto ni program za nadaljnjih pet let. Temu je sledil sprejem enakih načrtov oziroma programov za
M hi. - < .
1

' - ■
mmmŠš*::


liC1_ t ' 1



našo republiko in ne bo dolgo, ko bo vsemu sledil naš o k rej in občine na območju tega okraja.
Osnovni poudarek vseh načrtov za nadaljnji gospodarski razvoj jc na tem. da bomo ob stabilnosti tržišču zgradili močno in zdravo gospodarstvo, ki naj bi prineslo našim ljudem postopno in vedno večje blagostanje. Težko je v nekaj vrsticah našteti vse podrobnosti, ki jih vsebujejo omenjeni gospodarski načrti in tudi ni to naš namen. Morda bi le še dodali. da je bilo ie do sedaj in da bo tudi v prihodnje sprejetih več zakonov in drugih predpisov s področja gospodarstva, katerih namen je isti, kot smo ge prej omenili, in ki dejansko pomenijo dopolnitev naše gospodarske zakonodaje. v nekaterih nns'r li pa utrjevanje nove gospodarske peti tudi s predpisi.
Ko si tako z vsestranskimi napori utiramo pot naprej, se i
cen nekaterim izdelkom in pravi, da hodu potem taka podjetja kot za šalo zniževala cene, ki jih danes višajo. Seveda bo tako znižanje. če bo sploh do njega prišlo, samo navidezno.
Problem, ki se je pojavil, ni tako majhen, saj kaže, da bodo v nekaterih primerih potrebni celo administrativni posegi, da bi preprečili zvišanje cen. Jasno ie. da tako stanje ni ztlravo in kaže na dobičkarsko moralo mno^h vodilnih p )>odjet;ih, ki jim no gre toliko za splošne kot za lastne interese. Na ta način dosegajo namreč nerealne dobičke, nerealno višanje prejemkov in s tem !>oveean pritisk na trg. Obenem /hi ustvarjajo razlike v prejnn-kih med državljani, saj je znano, da prejemajo mnogi v podjetjih do 10« in več odstotkov višje plače kot v upravi, bankah in drugod. čeprav ne morejo trditi vedno. de. je taka razlika utemeljena.
!no sliši, de sf-uša >o Ste- ker eni več delajo kot d nt nI. D.
Uočni vlačilec lllokovo , ki o :;a Izdelali marljivi piranski ladledeHi za Donavski Llovd, sodi ne lo mod naše najbolj sodobno plovno objekte, ampak jo hkrati tudi največji ročni vlačilec, izdelan v naši državi. .Močni stroji, ki poganjajo tri vijake, dajejo Ulokovii izredno vlečno moč, sa.l ima lahko v navezu v plovbi proti toku reko Donave enajst in celo več •šlopov». Na sliki: prvo srečanje »lllokova y, mokrim elementom v Portoroškem zalivu
kakor čudno sliši, da vilna podjetia izrabiti sedanje stanje in višajo brez vsake utemeljitve cene svojim proizvodom. To se dogaja celo tam. kjer ie napovedano, da se bodo morale cene mnocvh izdelkov glede na nore gospodarske ukrepe celo zni:a!i. Zlasti bo vnlival na znižan ic mnogih proizvodov nov enotni obriuei nskj teen i dinarja, znižan ie družbenih prisvvkov, uvedba carin in drugo. Tako ni nič čudno, čeprav je nekoliko zbadljiva ugotovitev nek -aa našega lista, ki ugotavlja zvišanje
lovni učinek in s tem višje prejemke jc treba doseči 'z delom iti 7ie z zviševanj-m cen izdelkom.
Novi gospodarski ukrepi sicer predvidevajo tudi nekatere premike v cenah in v nekaterih pri-merih tudi risanje cen. Vendar naj bi prišlo do zvišanja ali znižanja tam, kjer so dosedanje cene posledica administrativirh ukrepov od prej. Le tako bomo rrdr-.ali trdnost tržišča, oziroma le tako bomo odstranili nekatere ovire nadaljnjemu gospodarskemu vzponu.	-žj-
f- . If5 »■• ■■' v e*»

t
»


Mladinska nogometna ekipa XK Tomos med nedeljsko tekmo
PLANINSKO DRUŠTVO POSTOJNA JE ORGANIZIRALO
kvalifikacijsko tekmovanje
V	nedeljo so bile kvalifikacijske društvene tekme Planinskega društva na Črnem vrhu nad Idrijo.
V	dopoldanskih urah je bil veleslalom na 800 m dolgi progi z 200 m višinske razlike In 30 vratci za člane ter f.00 m dolga proga s 150 m višinske razlike in 20 vratci za mladince.
Progi sta bili izredno težki posebno za člane, saj so nekateri imeli v letošnji zimski sezoni prvič smučI na nogah.
Popoldne so bili na vrsti teki. Za člane je bila proga dolga G km, za mladince pa 2 km. V smuku ni bilo tekmovanj.
Tekmovanje je uspelo predvsem zaradi izredno lepega vremena in ugodnih snežnih razmer, saj je prejšnji dan zapadlo kar 10 cm novega snega na 60 cm podlage.
Tekmovanja se je udeležilo 23 članov Planinskega društva, ob tekmovalnih stezah pa se je zbralo lepo število domačinov, ki so z zanimanjem sledili poteku tekmovanja.
VELESLALOM ZA ČLANE:
1. Janko Sever s časom 00.55; 2. Ladi Paternost 00.57: 3. Miro Debevec 00.08.
Konferenca SZDL v ?lmm
(Nadaljevanje s 3. strani)
Dalje so na konferenci še jasneje začrtali odgovorne naloge članstva SZDL pri razvijanju socialističnih odnosov s pomočjo delavskega in sploh družbenega upravljanja. Konferenca je zahtevala tesnejšo povezanost ljudskih odbornikov z volivci. V marsikaterem primeru bo tudi treba urediti odnose med podjetji in komuno.
Konferenca je imela razen plenarnih zasedanj tudi razprave v dveh ločenih komisijah. V komisiji za bodoči razvoj komune je bilo največ govora o kmetijstvu, ki je v zadnjih letih v piranski občini iz znanih razlogov ostalo za predvidenim načrtom. Iz razprave je izzvenelo, da je treba posebno pozornost posvetiti ureditvi Sečoveljske doline, izoopol-nitvi nagrajevanja po učinku med kmetijskimi delavci in gradnji stanovanj za kmetijski kader.
Konferenci so prisostvovali tudi številni gostje, med njimi član glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Mirko Zlatner. sekretar okrajnega komiteja ZKS Koper tov. Albert Jakopič, predsednik in sekretar okrajnega odbora SZDL tovariša Gustav Guzej in Ivan Mavsar in drugi. Tov. Mirko Zlatner je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil tudi priznanje delu organizacij SZDL v piranski občini in je izrekel mnenje, da bi piranske izkušnje morale najti mesto tudi na bližnji republiški konferenci SZDL'. Tov. Albert Jakopič pa se je v razpravi med drugim dotaknil pomena sedanjih konferenc SZDL in pa nepravilnega gledanja na problem združevanja občin. Poudari! je, da bodo šele temeljite analize pokazale, za kakšen obseg in obliko združitve se bomo odločili. Vsekakor ne bo pri tem odločujoč problem samo težnja po zmanjšanju števila administrativnih uslužbencev temveč še vrsta drugih problemov.
Na konferenci so izvolili nov plenarni odbor Občinskega odbora SZDL Piran, Izvoljena je bila tudi posebna komisija, ki bo potegnila sklepe iz vseh poročil in razprave.	jule
TEKI ZA ČLANE: 1. Miro Debevec s časom 20'51"; 2. Nino Cič 21*37";
VELESLALOM ZA MLADINCE: 1. Dušan Ogrizek 00,44; 2. Janez Mil-harčič 00,53; 3. Evgen Zmak 00,54.
TEKI ZA MLADINCE: 1. Andrej Bratoš 9 minut; 2. Cedo Ncgovanič 13 minut; 3. Drago Kodele 15 minut; 4. Vilko rilač K", minut.
Prihodnjo nedeljo bo na Črnem vrhu nad Idrijo okrajno smučarsko prvenstvo za okraj Koper v naslednjih disciplinah: veleslalom, teki, smuk in če bo skakalnica na Črnem vrhu ustrezala, tudi v skokih.
IVAN LOC.AR
OPOZORILO
Postaja za dezinfekcijo v Kopru bo med 7. in 28. februarjem opravila redno letno deratizacijo v koprski občini. V tej zvezi smo dobili naslednja priporočila sanitarnega inšpektorata:
Kol vsako leto, začenjamo tudi letos s splošnim uničevanjem podgan in miši, ki so velika nadloga naših obalnih mest. Ta akcija bo uspela le, če nam bodo pri delu pomagali vsi prebivalci. De-ratizapijske ekipe bodo obiskale vse stanovanjske hiše in druge obejkte in v njih nastavljale zastrupljene vabe. Pomoč državljanov pa bo v tem, da bodo tem ekipam pokazali legla glodalcev in upoštevali navodila strokovnjakov. Struni, ki bodo nastavljeni, so zelo nevarni tudi za človeka, kajti usmrtijo ga lahko že v nekaj sekundah. Zato naj prebivalci pouče otroke, da se ne bi približali vabam. Velja tudi opozoriti na zavarovanje živil in odpadne hrane, s katero bi lahko prišle v stik že zastrupljene podgane. V neposredni bližini vab ne sme biti tekočina, najmanj pa voda, ker stik z njo lahko nevarnost zastrupljenja še bolj poveča. Priporočljivo je tudi. naj bi za nekaj dni zaščitili vse domače živali, da ne bi prišle do vab.
Ce bi deratizacijske ekipe prezrle pri svojem delu katerokoli stanovanjsko enoto — javite takoj na telefon 93 Koper ali osebno na postajo za dezinfekcijo v Kopru, Ulica Della Vale 3.
RRZPISfl
Trgovsko podjetje
D E L I K A T E S A Piran sprejme v službo 2 viso-kokvalificirani ali kvalificirani poslovodji z 10 leti prakse v živilski stroki. Plača po dogovoru. Sobe za samce preskrbljene.
Trgovsko podjetje
>. D E I/1 K A T E S A Piran razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE Pogoji: srednja ali višja strokovna izobrazba s 5 leti prakse v trgovski stroki. Nastop službe po dogovoru.
STRELSTVO NA POSTOJNSKEM «
Pred kratkim Je imela strelska družina »Center« i z Postojne svoj redni letni občni zbor. 1/. poročila, ki ga Jo prebral predsednik družine Andrej Mlkolctlč, je razvidno, da Je »Center«
. • -s
m*.	i .
X-	m**
KOPER: 10., 11. lil 12. februarja ameriški cincmascopc film HRABRI IN SMELI; 13., 14. in l._). februarja angleški lilni POT V VISOKO DRUŽBO.
IZOLA: 10, februarja ameriški film GRAND HOTEL: 11. in 12. februarja ameriški barvni film LINIJA ZA TAKSON; 13. lil 14. februarja angleški film POT V VISOKO DRUŽBO; 15. In 16. februarja ameriški barvni cinemascope film VELIKA ZEMLJA.
SEŽANA: lo. februarja ob 20 italijanski film NEVARNE SOPROGE; 11. in 12. februarja ob 15, 17 in 20 franeosko-madžarskl film LEPOTICA IN CIGAN; 14. in 15. februarja ob 20 poljski film EVA IIOCE SPATI; 18. februarja ob 20 francoski film KOCKAR.
PORTOROŽ: 10. februarja ob 17.30 in 19,30 angleški barvni film SPOMINI NA ITALIJO: 11. fobruarla ob 17.30 in 10,30 domači cinemascope film VLAK BREZ VOZNEGA nE-DA; 12. februarja ob 15,30. 17,30 in 10,30 angleški barvni film SPOMINI NA ITALIJO; 13. februarja ob 17,30 m 19.30 sovjetski barvni film LA-STOCKA: 14. februarja ob 17.30 In 19,30 francoski film ZAKAJ KASNO PRIHAJAŠ; 15. februarja ob 17,30 in 19,30 francoski barvni cinemascope film PEVEC IZ MEHIKE.
PIRAN: 10. februarja ob 16, 10 In 20,15 domači film NE BOS UBIJAL;
11.	februarja ob 16, 18, 20,15 in 22 angleški barvni film SPOMINI NA ITALIJO; 12. februarja ob 10. Hi, 10 in 20.15 domači cincmascopc film VLAK BREZ VOZNEGA REDA; 13. februarja ob 16. 10. In 20.15 francoski film ZAKAJ KASNO PRIHAJAŠ; 14. februarja ob hi, 18. in 20.15 francoski barvni cinemascope filin PEVEC IZ MEHIKE; 15. februarja ob 16, 111 m 20.15 sovjetski barvni film LASTOCKA.
POSTOJNA: 10. februarja francoski film ZLOČIN IN KAZEN: 11. in 12. februarja domači film RAZPOKA V RAJU; 14. in 15. februarja francoski vistavision film TAKSI IN PRIKOLICA: 16. februarja italijanski film NEVARNE 2ENE.
ŠKOFIJE: 11. februarja sovjetski film IZPRAŠEVANJE PO ZVESTOBI;
12.	februarja ameriški film GRAND HOTEL: 14. februarja ameriški barvni cinemascope film VELIKA ZEMLJA; 10. februarja ameriški barvni film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU.
ŠMARJE: 11. februarja ameriški film GRAND HOTEL; 12. lebruarja sovjetski barvni film IZPRAŠEVANJE PO ZVESTOBI; 15. februarja angleški film POT V VISOKO DRUŽBO.
PIVKA: 11. in 12. februarja mehiški barvni film MIDVA: 15. februarja domači film RAZPOKA V RAJU.
Pit E STR AN EK: 12. februarja ameriški barvni film VERA CRUZ; 15. februarja mehiški barvni film MIDVA.
MIRNA, solidna uslužbenka išče prazno sobo, lahko podstrešno in potrebno adaptacije. Naslov v upravi lista.
ODDAM opremljeno sobo. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, Koper, Dijaška 4.
TOBIJEV KUHALNIK na dve plošči, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
RADIO .SOČA . najnovejše izdelave, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
Turistično društvo Postojna odda v najem gostišče 'Turistični dom pri Pivki jami c. Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti in kratkim življenjepisom poslati na Turistično društvo, Postojna, do 1. marca 1901. Pogoje o najemni pogodbi dobit" pismeno ali ustno na sedežu društva.
OBRTNA DELAVNICA »I.
r a z p i s u j c
A D M I N I S T K A T O U K E
i LEG A NT« KOPER mesto
za opravljanje vseh administn Pogoji: vešča mora biti v admini
itivnih in finančnih poslov strativnih in finančnih poslih
vse leto precej dobro delal, člani so Imeli nekaj lepih uspehov in njihove vrste so dale tudi nekaj okrajnih prvakov. Strelski šport goje tudi pionirji, saj Je pod vodstvom tovariša Ilebevca tekmovalo 317 mladih strelcev. Tekmovanje pionirjev se bo začelo ob začetku novega semestra v februarju.
ltazen lastnih tekmovanj in nastopov je »Center« pomagal tudi pri organiziranju tekmovanj raznim društvom in organizacijam, tako članom ZROP, sindikalnim podružnicam, predvojaškl vzgoji itd. Sklenili so, da se mora sodelovanje med društvi in posameznimi organizacijami okrepiti, za kar mora poskrbeti novoizvoljeni odbor z novim predsednikom Slavkom Lavrlčcm.
-za
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta
in tašča
MARIJA FABJAN
poročena Rudež
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh hudih dneh kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom za nudeno pomoč v času njene bolezni, pevskemu zboru iz Divače, predsedniku SZDL Senožeče za poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Senožeče, 31. januarja 1901 Žalujoči sin Evgen in hčerka Silva z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše ljube hčerke
RODMILE NEŽIC
senajtopleje zahvaljujemo zdravnikom koprske bolnišnice in vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti in ji poklonili cvetja. Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam nudili kakršnokoli pomoč.
Cežarji, 4. februarja 1961 Žalujoča mama Angela, oče Drago, sestra Nada, brat Marijan, teta Jožefa in ostalo sorodstvo.
{^i
Mnželova mama iz Dolenje vasi
¡'h ! m
je Možetova mm
V 81. letu starosti je le dni umrla V Dolenji vasi pri Senožečah Marija MOŽE. po domače Lovrenčetova mama. Imela je 6 otrok. Ze leta 1925 je ostala vdova z nedoraslimi otroki. Vzgojila je vse v naprednem duhu. S težavo je .'.tiri otroke študirala. Družin i je bila močno preganjana od fašističnih oblasti, zato so štirje otroci pobegnili v bivšo Jugoslavijo. Vsa družina z njo vred je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Med vojno je Možetova mama izgubila sina Franca in hčerko Pepco z možem — oba učitelja. Ostala je sama na posestvu v Dolenji vasi. V njeni hiši so se zbirali prvi aktivisti' in partizani žc leta 1911. Vsak je dobil pri njej pomoč v hrani ali prenočišču.
Po osvoboditvi je med prvimi vstopila v tedanjo obdelovalno zadrugo v Dolenji vasi.
Pokopali so jo v Dolenji vasi 30. Januarja 1961 ob veliki udeležbi znancev in prijateljev, ki so pokrili grob s številnimi venci.
(Nadaljevanje s 7. strani)
moških v Pcrpignanu. Se očarljiv nasmeh in zahvala, pa je že bila skozi vrata ln po stopnicah na ulici, medtem ko Je je čar debelo požrl slino in v mislih preklel svojo službo in ženo.
uu-$
Marisa Je nalašč povzročila divje razburjenje po mestu s svo]lm ljubkim pozdravljanjem levo in desno, z obetajočimi nasmehi in odpušča-J oči mi pogledi. Zavedajoč se svojega izdajalskega vedenja, so se jI mnogi meščani sramežljivo umikali z oči ln le redki so imeli toliko poguma, da so se z njo spustili v razgovor in Jo spraševali po zdravju, ki pač ni moglo biti slabo po počitnicah, s katerih se je pravkar vrnila. Trije ali štirje so jo tudi skrivaj in polihem povabili na intimno večerjo, vendar pa jc Marisa vsa vabila za tisti večer odločno zavrnila. Hotela je uresnij svoj načrt in večerjati s človelj ki ga je sama Izbrala za svojo žrtev po prisilnem lenarjenju.
Mestni sodnik Mr. Foreusc je imel navado, da je prišel po večerji po-sedet v svojo pisarno, pa naj Je žc imel delo ali ne — kar tako, iz navade, cla se je lahko Izognil svoji Ksantlpi. Tudi ta večer je slonel nad nekim aklorn, s katerim je pokrival prepovedano branje, ki ga je tiste dni na prijavo devic zaplenila mestna policija v eni izmed knjigarn. Nehote je pri pregledovanju ilustracij gospodu sodniku ušla misel na lepo Mariso, ko je potrkalo na vrata in )c deklica na poziv sramežljivo stopila v sobo. Mr. Foreuseja je kar privzdignilo in je bil skoraj prepričan, da mu je deklico pripeljala sama silna želja in žeja, ki jo je čutil po njenih poljubih
»Jaz o volku, volk iz gozda!« je prijazno sprejel Mariso, vstajajo izza mize. »Kaj pa vas jc dobrega prineslo, dete moje?« je skušal biti kar se da očetovski ln zaupljiv z njo. Ponudil je sebi in njej reprezentančne pijače, posadil deklico v udoben fotelj In sedel k njej. Cez čas mu je sedela na kolenih in še nekaj poznejo je ugasnila luč v sodnikovi pisarni.
»Aha, sodnik je šel spat.« so ugotavljale opravljive Perpignanke ~~ trgu. Nekam zgodaj, če le ni boki so marujale. Tudi nam ne pritlče,\^. bi ugibali, kaj sta postarni sodnik in njegova gostja govorila ln počela. Bila jc že pozna ura, ko sta se razšla — oba malo okajena, oba precej mačkasto razpoložena — pa vendar oba, vsak po svoje — zelo zadovoljna ., .
ugo-
A
Naslednji dan je navsezgodaj zvonilo na vratih sodnikovega stanovanja: takoj po njegovem odhodu \ službo. Elegantni Marisi je odprla sama gospa sodnikova, ker Je šla hišna pomočnica nakupovat na zelenjavni trg. Se vsa zaspana in raz-mršena, oblečena v japonsko jutrani-ko. je gospa čemerno gledala lepo tujko pred seboj.
■Ste vi soproga gospoda sodnika Foreuseja?« jo je vprašala Marisa.
»Da, jaz sem! Kaj pa želite?«
-Veste, gospa sodnikova, na vas nisem prav nič jezna, zato bi vam rada povedala, da sem sinoči spala z vašim soprogom. Kar pri njem v pisarni, na fotelju sva se imela rada. Ker pa nisem pri najboljšem zdravju, vam prijateljsko svetujem, da priporočite gospodu Foreusbju, naj gre poprej k zdravniku, preden ga spet vzamete v svojo posteljo . . .« — in že je ni bilo nikjer več.
Marisa se je sicer spet odselila iz Perplgnana, mestnim gobcem pa je le porinila strahovito kost, ki so jo zlasti članice Lige za zaščito morale še dolgo glodale. Odseliti pa se je moral tudi Mr. Foreuse, kajti po ločitvi od žene se mu je močno zagu-gal tudi sodniški stolček in bil je prisiljen zapustiti lepo mesto, v katerem in na katerem je preživel svoja najlepša leto.
CeBež koprskega okraja v slovenskem turizmu
(Nadaljevanje s 7. strani)
mi tudi Piran s Fijesom in Stru-njanom. Uradna statistika navaja tudi za lani 214.476 nočitev in tako Piran zavzel v Sloveniji Jfc peto mesto, takoj za Ljubljani©' medtem ko je po številu tujih nočitev zavzel šesto mesto, izredno nagel razvoj izkazuje končno Konci- z Ankaranom. Skupaj z mladinskimi nočitvami sta dosegla oba kraja lani 176.493 nočitev. To je toliko pomembnejše, ker sta postala turistični središči šele no osvoboditvi, odnosno po priklju-
I čitvi.
Ti statistični podatki nazorno izpričujejo, kako velikega pomena postaja za nas v koprskem okraju turizem in kakšne dolžnosti nam nalaga za bodočnost. Možnosti za nadaljnji razvoj so pri nas mnogo večje kakor v kateremkoli drugem slovenskem okraju, a na nas je, če jih bomo znali izkoristiti kar pa bo mogoče samo z odstranitvijo obstoječih pomanjkljivosti v nastanitvah, prehrani, postrežbi, prometu, kopališčih, splošni oskrbi, zabavah, propagandi in tako dalj
R. R.
mgsy & VZGOJA s g?OE1T ü fÄll * TilB^Ä V 2 © 0 ,5 A ^ i^OST SAH ^r TELESNA .tfZGGJA *

. .:	----■..>»	•• +v.	..........• ••" •- •.	v	•
' #
Pf ^



!<?
LS

N>v:;
< -..v.--: .



SS

nosimo*
v^-^Sp í j
Z nogometne tekme med Nli Tomos in NK Izola minulo nedeljo
O
Zavidanja vreden uspeh
Koprski igralci namiznega tenisa so sc udeležili več tekmovanj tudi v republiškem merilu. Na polfinalnem ekipnem prvenstvu Lil Slovenije so na Jesenicah zasedli Četrto mesto pred Novo Gorico in Fužinarjem z Itaven. Na pripravah za tekmovanja, ki so pred njimi, igralci igrajo med seboj za rang listo Kopra. Stanje je trenutno tako: 1. Skabar, 2. Mahne, 3. Stropnik, 4. Zelezinger.
Ne moremo iti tudi mimo mlajših igralcev, ki bodo že kmalu lahko zastopali ali nadomestili starejše igralce. Na republiških tekmovanjih bodo nastopali tudi Jež, Cetin, Kavrečič in Hiršman.
Tudi pionirke ne zaostajajo. Ne-dolgo tega so premagale članice »Izole«, kar jc prav gotovo uspeh, ki je vreden vsega zavidanja. Posebno se odlikujeta Koroščeva in Mesarčeva. Ze ti goli podatki nam zgovorno pričajo o tem, da se nam v Kopru ni bati, da bi ta športna panoga zastala.
G. A.
1.2,0,

SPO&TNA
PiOOHOZA
REZULTATI G. KOLA:
1.	Bologna : Lazio	(1:1)	0
2.	Catania : Milan	(4:3)	1
3.	Internazlonal : Atalanta	(2:1)	1
4.	Juventus : Udinese	(5:1)	1
5.	Lecco : Fiorentina	(0:2)	»>
G.	Napoli : Lanerossi V.	(0:0)	0
7.	Padova : Spal	(1:1)	0
8.	Koma : Bari	(1:0)	1
9.	Sampdoria : Torino	(2:1)	1
10.	Catanzaro : Como	(3:2)	1
11.	Triestina : Pro Patria	(1:1)	0
12.	Foggia : Venezia	odloženo	
13,	Alessandria : Simmental		
	M.	(0:1)	2
14,	Marzotto : Genoa	(0:2)	—
15.	OZO Mantova : Messina	(0:0)	—
Sodniku Lovku iz Postojne sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
NK TOMOS: Krasna, Bole, Klarič, Ulčnik, Vidokovič, Jermanič, Pogačnik, Lulcič, Valdevit (Furlanič), Gom-bač, Kavalič.
NK IZOLA: Lesjak, Cerne, Babič, Kovačič I, Bera, Cendak, Kovačič II, Markezan, Milosavljevič, Muzenič, Kovačič III.
Strelec: v 32. minuti prvega polčasa Kovačič II za Izolo.
Gledalccv 1.500.
Lepo sončno vreme je privabilo ljubitelje nogometa na polfinalno tekmo nogometnih enajstoric Kopra In^Izole, žal pa so gledalci po tekmi jčarani zapuščali igrišče; ne to-zaradi rezultata, temveč zato, so bili priča slabemu nogometu. V tem so prednjačili domačini, ki niso znali izkoristiti številnih priložnosti. Izolčani so pokazali boljšo igro v polju in popolnoma zasluženo zmagali. Res so Koprčani imeli nekaj priložnosti za spremembo rezultata,
O
toda neverjetna nespretnost in neodločnost pred golom ne more in ne bo prinesla večjega uspeha, če trener ne bo vcepil igralcem smisla za večjo učinkovitost in'prisebnost posebno napadalni petorki. Kdor je gledal to tekmo, si je nehote mislil, da pričakujejo zmago samo po sebi.
Za Izoleane lahko rečemo, čeprav njihova igra še ni na višini, ki bi jo moral imeti bivši član SCL, da so se srčno borili, včasih sicer malo preostro, tehnično pa kar zadovoljivo. Strelci obeli moštev se v glavnem niso dobro izkazali. Realizator edinega gola je bil Kovačič II, ki je presenetil vratarja Krasno z visoko parabolo z levega krila. V 24. minuti je Markezan zadel prečko in pred golom je nastala gneča. Ulčnik je v zadnjem trenutku s same gol linije odbil nevarno žogo v polje. Tudi Tomos je imel nekaj priložnosti. Najlepša je bila nedvomno v 4. minuti, ko je Pogačnik ostro streljal v spodnji desni kot ter je vratar Lesjak s težavo odbil žogo v kot. Tudi v 65.
minuti bi lahko Furlanič spremenil rezultat, če po svoji stari navadi ne bi zadrževal žogo.
V	moštvu Tomosa bi lahko pohvalili le Klariča, Kavaliča in Gombača, medtem ko so v moštvu Izole bili boljši Lesjak, Cendak in Bera.
Sodnik Lovko je korektno vodil tekmo, le v drugem polčasu je tole-riral preostro igro.
V	predtekmi so mladinci NK Tomosa v lepi, zanimivi in borbeni tekmi premagali mladince NK Izole z rezultatom 3:0 (2:0).
Internaziona!
Roma
Juventus
Catania
Milan
Sampdoria
Fiorentina
Napoli
Bologna
Lanerossi V.
Padova
Atalanta
Torino
Lecco
Spal
Udinese
Bari
Lazio
I.	LIGA
IS 12 18 18 18 18 18 18 13 13 18 18 18 18 18 18 18 18 18 2
II.	LIGA
44:12 40:24 35:23 30:25 42:24 25:28 31:29 18:18 26:27 16:26 24:23 19:20 18:26 16:29 20:33 18:36 12:25 15:32
MLADINA PED »BURJA« V IZOLI SE UVELJAVLJA V UPRAVLJANJU DRUŠTVA
V nedeljo, 5. t. m., je bil v Izoli redni letni občni zbor pomorsko-bro-darskega društva »Burja«. Številni člani so ob tej priložnosti polagali obračun svojega dela iz minule sezone. Zboru so prisostvovali in posegali v plodno razpravo tudi zastopniki občinskih in okrajnih političnih forumov.
Društvo, ki je staro šele šest let, kaže velik in kvaliteten napredek. CIani pa se ne nameravajo uspavati na lovorikah. Obravnavanje posameznih vprašanj je bilo nadvse živahno in plodno; zlasti je razveseljivo, da so se s tehtnimi mislimi in pripombami oglašali tudi mladinci. Težave, ki jih ima »Burja«, so težave, s kakršnimi se bolj ali manj bori skoraj vsako društvo: premajhna množičnost, strokovni dvig članst%'a, izbolj-
šanje gmotnih pogojev ter ureditev najnujnejših naprav in objektov. Na občnem zboru so sklenili ustanoviti motonavtično sekcijo, ker so pogoji zanjo že povsem dozoreli. Ugotovili so, da bodo morali v prihodnje ločiti v društvu ožjo tekmovalno smer od široke, množične, ki naj služi delovnemu človeku za razvedrilo. Doseči je namreč treba to, da bodo posamezni kolektivi ob naši obali gledali na naše morje kot na sredstvo za najširše razvedrilo svojih delovnih ljudi. Ko bi uspeli vodstva in sindikate tovarn tako usmeriti, bi dali našim vodnim športom več pomoči tako po organizacijski kakor tudi gmotni plati.
Ob koncu občnega zbora so izvolili
NK TABOR : NK RAŠA 0:7 (0:4)
V	drugi polfinalni tekmi je v Sežani domači Tabor izgubil proti enaj-storici Rase iz Labina z visokim rezultatom. Tako so domačini že v prvem srečanju izgubili praktične možnosti za vstop v finale, kajti moštvo iz Rase kaže, da ne misli odstopiti naslova zmagovalca, za katerega so veliki favoriti, kot je videti po rezultatih, s katerimi zmagujejo.
V	nedeljo, 12. februarja 19G1, bodo povratna polfinalna srečanja:
Izola: NK IZOLA : NK TOMOS (Koper),
Labin: NK RASA : NK TABOIl (Sežana).
Ko je v ostalih krajih bolj ali manj mrtva sezona ali le pripravljanje na spomladanski del važnih prvenstev, deluje misel tovariša Janka o organiziranju »Zimskega pokala Istre« zelo pohvalno, kajti v tem tekmovanju so klubi laliko preizkusili sposobnosti svojih igralcev za naslednja tekmovanja. Upamo, da bodo podobna tekmovanja še nadalje spodbujala najboljše klube Istre in da ta primer ne
Ozo Mantova	20	10	5	5	2-1:14	25
Palermo	19	6	12	1	27:10	24
Simmental M.	19	8	8	3	18:10	24
Messina	20	G	10	4	24:18	22
Como	20	8	5	7	22:25	21
Alessandria	20	7	6	7	26:21	20
Catanzaro	20	8	4	8	25:24	20
Reggiana	20	7	G	7	30:29	20
Sanbenedetese	20	6	8	6	18:21	20
Novara	20	7	6	7	16:21	20
Triestina	20	6	8	6	15:20	20
Venezia	19	7	5	7	20:19	19
Pro Patria	20	6	7	7	20:20	19
Prato	20	6	7	7	20:22	19
! Genoa	20	9	7	4	26:21	18
Parma	20	5	8	7	19:17	18
Brescia	20	5	6	9	20:21	16
Verona	20	5	6	9	17:30	16
Foggia	19	4	7	8	18:23	15
Marzotto	20	5	4	11	17:34	14
! Genoa je kaznovana			z	odvzemom		
bo ostal osamljen.
AGFA
7 tock. '
1.	Lazio : Juventus
2.	Bari : lnternazional
3.	Udinese ; Roma
4.	Spal : Atalanta
5.	Lanerossi V. : Bologna G. Torino : Napoli
7.	Lecco : Catania
8.	Milan ; Padova
9.	Florentina : Sampdoria
10.	Genoa : Como
11.	Brescia : Triestina
12.	Parma : Reggiana
13.	Venezia : Prato
14.	OZO Mantova : Palermo
15.	Pro Ratria : Alessandria
NAŠA PROGNOZA
1.	Lazio : Juventus (1:3): ako bo Juventus tako zaigral, kakor zadnje tekme, potem se bodo morali domačini boriti vsaj za eno točko	2 (0)
2.	Bari : Internaziona! (1:2): ne verjamemo, da bi Bariju uspelo zaustaviti zmagoviti pohod Interja k najvišjemu naslovu	2
3.	Udinese : Roma (1:6): zelo kritično stanje Udinesa na tabeli, prednost domačega igrišča: z nekaj sreče napovedujemo neodločen rezultat	o
4.	Spal : Atalanta (1:1): igralci Spala so prav dobri na~ svojem igrišču, toda Atalanta prav zadnje čase kaže dobro formo	o
5.	Lanerossi V. : Bologna (1:1): gostujoče moštvo je dokaj neslgurno na tujih igriščih, domačin pa igra pred svojimi navijači solidno	l
6.	Torino : Napoli (1:1): ker je Torino še vedno v nevarnih vodah, bo napel vse sile, da odpravi dokaj oslabljeno moštvo	i
7.	Lecco : Catania (0:2): zadnji neuspeh Leeca, nezadržen vzpon presenetljive Catanie daje možnosti gostujočim 2 (0)
8.	Milan : Padova (1:4): na domačem terenu skoraj nepremagljiv, možnosti gostov so praktično zelo skromne 1
9.	Fiorentina : Sampdoria (1:3): zadnji rezultati nam povedo, da se Fiorentina vrača v staro formo	i
10.	Genoa : Como (2:2): prednost domačega igrišča in tudi Como je neverjetno naglo popustil po zadnjih zaporednih porazih	i
11.	Brescia : Triestina (0:1): med zadnjimi na tabeli daje odlične rezultate proti gostujočim moštvom	l (0)
12.	Parma : Reggiana (1:1): kolikor je Reggiana bolje plasirana na lestvici, toliko lahko pomaga tudi domači teren	1 (0)
13.	Venezia : Prato (1:1): domače moštvo je zelo čvrst oreh tudi za vsa gostujoča moštva z vrha lestvice	1
14.	OZO Mantova : Palermo (0:0): srečanje dveh direktnih ri-valov, kandidatov za vstop
v I. ligo	o (1)
15.	Pro Patria : Alessandria (0:2): Alessandria je zelo nestalno moštvo; po lepi zmagi je popolnoma razočarala	l (0)
Rezultati v oklepaju nam povedo
rezultat jesenskega dela prvenstva.
AGFA
JADRNICE SNIPE PRED HUDO PREIZKUŠNJO
nov enajstčlanski upravni odbor, se je takoj lotil svojega dela.
ki
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO V POSTOJNI
ikmovanj
Strelska družina Hruševje osvojila prvo mesto
Na strelišču za zračno puško v Postojni je dosegel član SD »Center« Postojna Andrej Mlkoletič 277 krogov od 300 mogočih, SD »Borec« pa 1024 krogov od 1200 možnih. To sta najpomembnejša dogodka v zimski strelski ligi postojnske občine, ki jo organizira občinski strelski odbor s .-iodelovanjem desetih strelskih družin (razen Pivke) z območja občine Postojna,
«ieprav so gornji rezultati, ki jih je segla ekipa in posameznik, zelo bri, je vendar na tem tekmovanju pripravila največje presenečenje strelska družina iz Hruševja.
ŠAHOVSKO TEKMOVANJE ZA POKAL MARŠALA TITA
Turistična uprava v Portorožu je .sprejela ponudbo Šahovske zveze Slovenije, da bi letos priredili tekmovanje ekip za pokal maršala Tita v tem našem letovišču. V preteklih letih je bilo to tekmovanje izmeno-rca v Vrnjački banji in v Opatiji. Za letos se močno zavzema za turnir spet Vrnjačka banja. Dokončno odločitev o kraju tekmovanja bo sprejela Šahovska zveza Jugoslavije. Tekmovanje bo od 21. do 20. maja. Sodelovalo bo predvidoma nekaj preko 200 ekip s 4 člani. Glavni problem za Portorož je tekmovalna dvorana, vendar so odgovorni gostinski in turistični delavci na posvetu o tem zagotovili, da bodo složno prispevali k ureditvi več manjših dvoran v Portorožu in Piranu v ta namen.
Ce bo turnir v Portorožu, namerava šahovska zveza Slovenije organizirati poredno v istih dneh še pionirsko lovsko prvenstvo Jugoslavije in adinsko prvenstvo Slovenije oli. Kopru ali Ankaranu. jule
Vrstni red je naslednji:
Hruševje	3	7	1	5342:4802	14
Proleter	6	4	2	4984:4802	8
Borec	4	3	1	3106:2810	G
Udarnik	4	2	2	2935:2718	4
Center	4	2	2	3841:3859	4
Gozdar	4	2	9	1188:1381	4
Planina	i	1	3	2666:2858	2
Gozd. center	2	0	2	1802:1844	0
Srednješolec	2	0	2	0:400	0
Prestranek	4	0	4	0:800	0
R.O.
Zveza športov Jugoslavije se je dokončno odločila, da bo letošnje mladinsko prvenstvo Evrope v jadranju za klaso Snipe v Kopru. Kakor je znano, je lani evropska organizacija SCIRA ponudila izvedbo tega tekmovanja Jugoslaviji in mii smo to ponudbo tudi sprejeli. Pri tem je treba nagla-siti osebno prizadevanje oredsed-nika Zveze športov Slovenije tovariša Leopolda Kreseta.
Mladinsko prvenstvo v jadranju za jadrnice Snipe je bilo prvič leta 1959 v Italiji. Zmagali so Švicarji, medtem ko Jugoslavija ni poslala svojega moštva. Lani
m
so prvenstvo priredili Francozi. Domačini so zasedli prvo mesto, Jugoslovana Čok in Jurca pa sta bila v močni mednarodni konkurenci osma.
Letošnje evropsko prvenstvo bo predvidoma od 31. julija do 3. av-, gusta v koprskem zalivu. V nasprotju z dosedanjo prakso bodo tekmovali na odprtem morju, kakor to predvidevajo tudi olimpijska pravila.
Organizatorji računajo na udeležbo številnih evropskih držav, med njimi Francije, Italije, Švice, Belgije, Holandske, Danske in Švedske. Povabili pa bodo tudi vzhodnoevropske države, ki razen Poljske trenutno še niso vključene v SCIRO.
Jugoslavijo bodo zastopale tri flote — reška, splitska in slovenska. S pripravami bodo začeli že
v zgodnji spomladi. Slovenski tekmovalci se bodo pripravljali pod vodstvom Maria Fafangela. V poštev bodo prišli Majerič, Cok, Korošec, Fafangel ml. in Zorzut. Dokončna reprezentanca bo sestavljena na osnovi izbirnih tekem.
Prireditev bo vsekakor izrednega pomena tako za razvoj "jadralnega šDorta na koprski obali kakor tudi v turističnem pogledu. Tekmovalci, sodniški zbor in organizatorji bodo verjetno nastanjeni v Ankaranu,
V zvezi s tem prvenstvom pa se seveda postavlja vprašanje kvalitetne jadrnice, s katero bi nastopili slovenski zastopniki. Prav bi bilo, če bi v najkrajšem času pregledali možnosti za nakup jadrnice približno enake kvalitete, kakor je jadrnica klase »Star« — Cha-cha III.
iomeino moštvo Izole, Iii je v nedeljo slavilo zmrgo v Kopru
Pred nedavnim se je končal smučarski visokogorski tečaj, ki ga je priredilo Planinsko društvo Postojna za pionirje in mladince. Tečaja se je udeležilo 32 mladih smučarjev iz Postojne. Planine in iz Kopra. Za razliko od drugih let je sodelovalo tokrat na tečaju tudi 6 članov TVD Partizan, kar je vsekakor omembe vreden primer sodelovanja med posameznimi društvi.
Tečajnike so razdelili v dve skupini: v začetnike in nadaljevalce. Prva skupina, v kateri so bili sami začetniki, jo Imela v programu teine-liito šolo smučanja, medtem ko je druga skupina vežbala priprave za nastope. Vreme je bilo letos tečajnikom še kar naklonjeno in tečajniki so pokazali viden napredek, zlasti druga skupina, od katere pričakuje-
mo že v bližnji prihodnosti prve tekmovalne uspehe.
Tečaj sta vodila smučarski učitelj Klavdij Klcde in Miro Debevec, pomagala pa sta tudi mladinca Inocente in Srartlu. PD skrbi namreč tudi za strokovni naraščaj in pošilja vsako leto najboljše mladince na republiške vaditeljske tečaje, ki jih prireja Planinska zveza Slovenije, Na teh tečajih dobivajo mladinci osnovno znanje za vaditelje, ki ga morajo v praksi izpopolnjevati. Uspeh tokrat ni izostal,	-c
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Pnmorfa
Brž ko je prišla v Romagno, se je Vanini zazdelo, ua bo ljubezen do domovine prisilila njenega ljubimca, da. pozabi in se odreče vsaki drugi ljubezni. Zaman je poskušala trezno razmišljati o svojem položaju: obhajati jo je jela črna bridkost in skoraj nezavedno je začela preklinjati svobodo. Nekega dne, ko je prišla v Forli, da vidi Missirillija, ni mogla več brzdati svoje bolečine, kateri je vse doslej vladal ponos.
»Zares,« mu je rekla, »vi me ljubite kakor bi bili soprog; moram reči, da se to moji naravi upira.«
In kmalu so jo zalile solze; toda to je bilo zaradi sramu, da se je tako globoko ponižala. Missirilli je odgovoril na te solze kakor človek. Iti ima druge skrbi. Mahoma jo je prevzela misel, da ga zapusti in se vrne r Rim. Začutila je okrutno radost, da se lako kaznuje za slabost, ki jo je pravkar prisilila, da govori. Nekaj nutkov je molčala, potem pa sklenila; sama sebi IJ^P? zdela nevredna Missirillija, ko ga ne bi pustila. Naslajala se je nad mislijo, kako boleče bo iznenaden, ko jo bo zaman iskal v svoji bližini. Potem pa se je globoko raznežila, ko je pomislila, da ni mogla doseči ljubezni človeka, za katerega je bila napravila toliko norosti. Prekinila jc molk in poskušala vse, da bi mu ugrabila \'saj eno besedo ljubezni. Z raztresenim izrazom ji je rekel mnogo nežnih in toplih besed, kakor hitro pa je spregovoril o političnih podjetjih, so mu mahoma zažarelc oči in zaklical je s povsem drugačnim glasom:
»Ah, če ta stvar ne uspe in jo vlada spet odkrije, bom borbo zapustil.«
Vanina je ostala negibna. 2e več kot eno uro sc ji je dozdevalo, da vidi svojega dragega zadnjikrat. Besede, ki jih je spregovoril, so z usodno svetlobo razsvetlile njenega duha. Pomislila je:
»Karbonarji so dobili od mene več tisoč zlatnikov-Nihče ne more dvomiti v mojo privrženost zaroti.«
Vanina je pokukala iz svojega sanjarjenja samo, da reče Pietru:
»Boste prišli in preživeli z menoj štiriindvajset ur v San Nicolu? Na večernem sestanku ni nujno, da si prisoten. Jutri zjutraj sc bova v San Nicolu lepo sprehodila; to bo pomirilo tvojo razburjenost in ti vrnilo hladnokrv-novst, ki jo v teh velikih dneh potrebuješ.«
Pietro je pristal.
Vanina ga je pustila, da bi se pripravila na pot m zaklenila sobico, kot po navadi, kjer ga je bila skrila.
Potem jc pohitela k eni izmed svojih sobaric, ki jo je bila zapustila, da bi se poročila in prevzela majhen lo-kalček v Forliju. Ivo je prišla k tej ženi, je naglo napisala na rob brevirja, ki ga je bila našla v svoji sobi, točno oznako mesta, kjer bi se morali te noči sestati karbonarji. Svojo vohunsko prijavo je končala z besedami; »To venlo sestavlja devetnajst članov; tu so njihova imena in njihovi naslovi.« Izpustila je le Missirillijevo ime in rekla ženi, ki ji je povsem zaupala:
»Odnesi to knjigo kardinalu-legatu; naj prečita, kar je napisano in naj ti potem knjigo vrne. Tukaj imaš deset cekinov in če legat kdaj izusti tvoje ime, ti smrt ne uide. Daj to knjigo legatu, da prečita, kar sem bila napisala. Rešila mi boš življenje.«
Vse je šlo kot po maslu. Lcgatov strah je bil tolikšen, da se ni mogel vesti kakor velik gospod. Preprosti ženski, ki ga je prosila za razgovor, je dovolil, da se je-pojavila pred njim V krinki in samo s tem pogojem, da so ji poprej zvezali roke. V takšnem stanju so trgovko privedli pred mogočnika; našla ga je za veliko mizo, ki je bila prekrita z zelenim prtom.
Kardinal je prebral iz brevirja ovadbo in ga držal daleč od sebe, ker se je bal, da ni morda neopazno zastrupljen. Nato ga je vrnil trgovki; ni dovolil, da bi ji sledili. Ko se je čez kakih štirideset minut njena nekdanja sobarica vrnila, je šla Vanina k Missirilliju; bila je prepričana, da pripada odslej le njej. Rekla mu je, da je v mestu opaziti nenavadno gibanje; videti je karabinjer-ske patrulje tudi v tistih ulicah, v katere niso nikdar poprej zahajale.
»Poslušaj moj svet,« je dodala. »Pojdiva takoj v Sari Nicolo.«
Missirilli je pristal. Peš sta se napotila do kočije, ku je stala zunaj mesta; v njej je sedela spremljevalka mlade kneginje, ki je bila molčeča, dobro plačana in zanesljiva.
Kakor hitro so prispeli v dvorec, je bila Vanina tolikanj zbegana od svojega dejanja, da je bila do svojega ljubega bolj nežna, kakor kdaj koli. Ko mu je govorila o ljubezni, se ji je zazdelo, da igra. Včeraj, ko je zagrešila izdajstvo, je pozabila to, da bi jo zaradi tega utegnila peči vest. Zdaj pa je, ko je objemala in prižemala nase svojega ljubega, razmišljala:
»Je beseda, ki jo lahko čuje, in brž ko bo ta besej izgovorjena, se mu bom v istem hipu in za vedno sira zagnusila.«
Sredi noči je eden od Vaninih slug naglo stopil r njeno sobo. Bil je karbonar in tega niti ni vedela. Tudi Missirilli ji prikriva neke stvari, ki niso ravno nepomembne! Obšla jo je zona. Ta človek je prišel obvestit Missirillija, da so v Forliju obkolili hiše devetnajstih kar-bonarjev in jih aretirali, brž ko so se vrnili s sestanka. Kljub temu, da so padli v zanko, jih je devet pobegnilo. Karabinjerjem je uspelo, da jih deset odvedejo v trdnjavo in vržejo v ječo. Spotoma pa se je eden iztrgal iz skupine in se vrgel v vodnjak, ki je bil tako globok, da se je ubil.
Vanina je bila zbegana, toda Pietro tega na srečo ni opazil; njen zločin bi lahko prebral v njenih očeh.
»Posadka v Forliju je napravila kordon v vsaki ulici,« je dodal sluga. »Vojaki stoje tako blizu drug drugemu, da sc lahko razgovarjajo. Ljudje gredo lahko z ene strani ulice na drugo le na tistih krajih, kjer stoje oficirji.«
Ko je sluga odšel, je Pietro razmišljal le nekaj trenutkov.
»Za sedaj ni mogoče ničesar napraviti,» je naposled rekel.
Potem pa je začel razmišljati o nečem drugem in odvrnil oči stran od nje. Okrog poldneva se jc Vanina oju-naeila in mu rekla:	__
»Glejte, spet so odkrili eno vento, mislim, da ho^Bk sedaj nekaj časa mirni.«	^^

Da bi privlekel v svojo briv-nico čimveč stalnih gostov, si je neki brivec v Kobenhavnu na Danskem izmislil zanje postrežbo, kakor jo kaže gornja slika: srčkano, mlado dekle v blkinih brije, striže, masira kožo in umiva glave moškim obiskovalcem in pravijo, da pos!"j brivcu posel teče kot namazan
Clovek-jadro na ledu je Geoffrey Pope iz Mlnncwashta v ZDA. Naprava, ki jo je sam izdelal, mu omogoča brez napora potovanje po ledu celo s hitrostjo petdeset ln več kilometrov na uro
— ItaJ se pa razburjate? Morali bi biti 5e veseli, da ste dobili celega piščanca, plačali pa boste samo jajce!
Tehnika in medicina vedno ožje sodelujeta na najrazličnejših področjih. Na sliki je videti, kako se dekle pripravlja pojesti posebno tableto, ki je v resnici najmanjši radijski aparat na svetu, sposoben Se t človeškem telesu delati 36 ur po zaužltju. Aparat zamenjuje razne sonde, s katerimi jc treba sicer meriti temperaturo želodca in krvnega obtoka, pritisk tekočin in učinkovanje hrane v človekovem telesu, kar v mnogočem olajšuje dosedanje težavne preiskave
Na prekinjena pogajanja med italijansko in avstrijsko vlado o usodi zgornjega Poadižja (Južna Tirolska) so ekstremni nacionalistični elementi med avstrijsko narodnostno skupino v boccnski pokrajini reagirali tako, da so razstrelili v Ponle Gardena spomenik italijanskemu geniju Cezarju, ki je v resnici imel glavo bivšega Duceja Mussollnlja. Na večji sliki je videti spomenik, ko je še stal, na manjši pa je glava Cezarja (Mussolinlja), ki je po atentatu na spomenik odletela in ostala kolikor toliko cela, medtem ko je konja in trup popolnoma razneslo
DRAGA TEKMA
Dr. James Killian, ki je bil do leta 1959 Eisenhower j cv svetovalec za znanost, je kritiziral izredno velike izdatke, ki so jih ZDA imele za razne projekte v vesolju. Zadnjih 6 ponesrečenih vesoljskih poskusov je veljalo Ameriko 240 milijonov dolarjev. Vse
Med nesreče spadajo tudi pogosti zemeljski plazovi, ki so v glavnem vzrok dolgotrajnega deževja v lanskem in tudi letošnjem letu. Slika kaže turistično mesto »Horizont«! v Italiji v Capo Mele, ki počasi polzi v dolino. Pravijo tudi, da je uničehju vzrok tudi pomanjkljiva skrb privatnih in-ženi^ejv in tehnikov ter grad-benii- oodjetij, ki so projektirali in zgradili ta turistični kraj
—	2e spet leti k nam soseda!
—	Kaj pa je to hudega?
—	Seveda je hudo! Kadar Ji česa zmanjka, pa pride vzeti k nam naposodo. Ce pomislim, da jo jc včeraj zapustil njen mož . . .
1«. februar 10G1 o ZADNJA
Za primer malega Rudija Stoltenmeirja iz Nashvilleja v ZDA pravijo statistiki, da se lahko pripeti le na vsakih osem sto tisoč primerov; deček ima namreč razen babice (stare matere) žive še štiri prababice, ki vse z veliko ljubeznijo skrbijo za svojega vnuka in pravnuka
NAJMANJŠI VOJNI PRORAČUN
Slika kaže kletko, ki jo zdaj pripravljajo v Izraelu za judovskega krvnika Eichmanna. Stala bo v sodni dvorani, kjer bo proces, ki se bo v kratkem začel proti množičnemu zločincu. Pred procesom je Izrael sprejel zakon, nekoč že ukinjen, po katerem zločince spet lahko obsodijo na smrt
RUSI NA MESECU
Te dni so izstrelili Rusi v vsemirje 0 ton težko raketo. O njej skrivnostno molčijo ln vsepovsod po svetu ugibajo, kaj neki imajo sovjetski znanstveniki za bregom, Nedolgo tega je neki češki znanstveni časopis objavil razgovor s sovjetskim znanstvenikom Top-čijevim. Ugledni znanstvenik pravi, da v Sovjetski zvezi že konstruirajo raketo, ki bo imela približno 750 tisoč ton potisne moči. Dvajset takšnih raket, trdi znanstvenik, ki bi bilo sestavljenih v eno samo-petstopenjsko raketo, bi lahko poneslo s seboj kabino za dva človeka na Mesec in nazaj na Zemljo.
te rakete so eksplodirale že takoj pri startu namesto na Mesecu, obležale so ^""besedno na dnu morja.
Ka^e, da se hude nesreče, ki so se pripetile po vsem svetu zlasti proti koncu minulega leta, ponavljajo v vsej težini tudi letos. Razen cestnih in letalskih nesreč pa se dogajajo tudi izredno hude železniške, ki terjajo razen ogromne materialne škode še celo vrsto mrtvih in ranjenih žrtev. Takšne nesreče so letos že bile v Italiji, Franciji in posebno v ZDA. Te dni spet poročajo o dveh hudih železniških nesrečah iz Italije, ki sta se pripetili obe v enem samem dnevu. Gornja slika kaže pri delu gasilce, ki rešujejo potnike iz vlaka, prevrnjenega v Naviglio Grande v kraju Pon-te Vccchio pri Magenti, medtem ko se je druga nesreča zgodila pri postaji Trecella pri Cassano d'Adda ekspresne-mu vlaku Pariz—Milano—Trst. Bilanca: osemnajst mrtvih 'n nad štirideset hudo ranjenj
STRAN O LETO X. — ST. 7
POKLIC IOTSITA ITSUKIJA
Petintridesetletnega Iotsita Itsukija iz Tokija so vrgli iz službe. Najsi si jc še toliko prizadeval, ni mogel najti nove zaposlitve, V sili pa hudič muhe žre, in tako se je tudi Itsuki domislil, kako bi \e preživljal. Jel je dražiti pse bogatih gospodarjev. Vse to je delal komaj opazno. Za ugrize in raztrgane hlače je potem dobival primerno odškodnino in s tem si je tako zaslužil svoj vsakdanji kruhek. Navsezadnje pa ga je policija spregledala, obsodili so ga na zaporno kazen. Ko bo prišel spet na svobodo, pa bo verjetno ostal spet brez kruha, či_ se ne bo domislil česa podobnega.
Majhna pirenejska republika Andora ima prav gotovo najmanjši vojni proračun na svetu. Za letošnje leto so planirali 3 tisoč dinarjev za stroške narodne obrambe. Toliko bo namreč stala municija za strelske vaje, ki jih bo imelo enajst policajev te dežele. Maj za primerjavo povemo, da ima Atlantski pakt v proračunu blizu 60 milijard dolarjev.
Praviio, da so delfini naiin-teligentnejše živali. Res jih je precej lahko dresiratl in naučiti na določene opravke. Slika kaže takšnega delfina, dolgega kar štiri metre, ki so ga v znamenitem živalskem vrtu v Miamiju v ZDA naučili, da skače iz vode in nakaže poljub svoj -mu dreserju