ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI delavska motnost ODLOČNA BESEDA IN UKREPI Delavski svet ZŽTP Ljubljana o prekinitvi dela na železniški postaji Ljubijana-Moste sobno izoblikovati in sprejeti enotnega koncepta v delu. Še (Nadaljevanje na 5. strani) Ob prekinitvi dela na tovorni železniški postaji Ljubijana-Moste, poročilo smo objavili v prvomajski številki DE, smo med drugim zapisali, da je delavski svet ZŽTP Ljubljana imenoval posebno komisijo, ki naj bi podrobno proučila vse vzroke neljubih dogodkov in predlagala ukrepe proti neposredno odgovornim osebam na postaji Moste in v Transportnem podjetju Ljubljana. Naivišii samo- upravni organ slovenskih železničarjev je minuli petek na svoji seji že lahko prisluhnil poročilu te komisije, ga v celoti potrdil in se s tem zavzel za nekatere zelo energične ukrepe na področju delitve dohodka, notranjih in samoupravnih odnosov, katerih skupni namen je odpravljanje vzrokov za nastanek konfliktnih situacij. Komisija delavskega sveta ZŽTP Ljubljana v svojem poro- čilu nedvoumno in dokumentirano navaja, da odgovornost za razmere, ki so privedle do prekinitve dela na tovorni postaji Moste, leži na vodstvu te delovne enote in na nekaterih posameznikih iz računske in planske službe TP Ljubljana. Odgovornost vodilnih delavcev postaje Moste je predvsem v tem, da zaradi različnih interesov, ki so jih zastopali posamezni vodilni delavci, vodstvo ni bilo spo- Mercator KAVA Pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka I^AŠA AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE ;£0 POTEH STABILIZACIJE_ »Luknje« zamašene, dobra volja pa odteka so povedali delavci tovarne obutve Alpina Žiri triM • rt5 : A Značilnost^ tovarne obutve %tlst v Žireh je, da pred- i Javlja izrazito specializiranega j Proizvajalca in izvoznika smu-arske obutve najboljše kakovo-.1 in lahke modne obutve. Pro-Jvodnjo in izvoz razen tega ne-( „ no povečujejo. Ukrepi za / Jabilizacijo gospodarjenja taki I ' plovni organizaciji po vsej lo-[ j |^i ne bi smeli priti do živega, i \ 3 so ji - zakaj? , .Devalvacija dinarja je naš *°lektiv še najbolj prizadela, če P^en in težo doslej sprejetih ^abilizacijskih ukrepov ocenju-lent po njihovem vplivu na naše ?°spodarjenje,“ je zatrdil Sto-lan Pertovt, vodja organizacij-j ^ službe v tovarni ALPINA. ; "Glede na znižanje izvoznih j i^mij namreč dobimo za dolar / 5^0 4 % več kot poprej, uvo-| surovine pa so za dobrih j% dražje, kot so bile prej. Ta | dispariteta med izvoznim in j ^Voznim dolarjem nas niti ne bi I Mzadela, če ne bi bili prisiljeni ( Uvažati pretežnega dela surovin. / '-Sornje dele smučarske obutve | JUj izdelujemo iz plastike, ki je / d runa ni na raz Na domačem trgu pa so se surovine tudi podražile: nominalno za 5 %, dejansko pa za več — glede na klavzule v dobavnih pogojih. Ko smo pri nas seštevah vse pozitivne in negativne razlike, smo ugotovili, da nas bodo doslej sprejeti stabih-zacijski ukrepi veljah 2 milijona dinarjev, kar predstavlja petino lanske akumulacije, ali pa, če želite drugačno primerjavo, enomesečni zaslužek vseh naših delavcev. Položaj bi bil še slabši, če nam ne bi bila naklonjena moda. V modo je namreč prišla obutev iz semiša, ki ga je doma dovolj v ustrezni kvaliteti; sicer bi ga tudi morali uvažati. To velja tudi za različne zaponke in okraske, ki so po sedanji modi odpadli, smo jih pa tudi (Nadaljevanje na 4. strani) Obličje prve slovenske lepotice .i v Foto: DRAGO MUŠIČ ______razpolago. Potem 'l ?a gre še za celo vrsto surovin, ! bjez katerih ne moremo, vendar J doma ne dobimo v zahtevani I ^aliteti, ali pa potrebujemo j majhne količine, da se jih / industriji ne splača izdelo- ) v«i. Na leto na^primer potrebu-| lemo 1500 kg specialnega ter-j Polepila, 15 ton moltoprena I, gostote 50kg na kvadratni me-/ter. 130 ton PVC granulata, ki j ^ojih lastnosti ne sme spreme-.v ^ti niti pri 35 stopinjah pod j Jičlo. Na spisku je še kakih 40 * takih podobnih ,drobnjarij‘, ki ,/d Vsa*ca zase niti draga, vse sku-'aj pa veliko stanejo, plačevati ^ je treba z devizami. V OKVIRU Kongres samoupravljavcev v Sarajevu je s svojimi resolucijami sprejel sklepe, ki morajo biti temelj za delo in obnašanje vseh dejavnikov naše družbene skupnosti. Pri tem je seveda izredno pomembno, kako se bodo uresničevanja začrtane politike in nalog sarajevskega kongresa lotile družbenopolitične organizacije, med njimi tudi naša organizacija. Dela bo dovolj za vse in potrebno ga bo čim bolje koordinirati, da bo dalo tudi čim boljše rezultate. Nedvomno bodo družbenopolitične organizacije mo- rale določiti svoje najbolj pereče naloge in to morajo storiti tudi sindikati, ki imajo pri uresničevanju kongresnih sklepov zelo pomembno vlogo. Vodstvo ZSS je to nujnost upoštevalo in že izdelalo prvi osnutek programa aktivnosti za uresničitev sklepov II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Ta osnutek bo poslan v razpravo sindikalnim forumom in organizacijam, ki bodo nanj gotovo dale svoje pripombe in dopolnila. Nedvomno pa je prav, da je bil izdelan v sorazmerno zelo kratkem času po kongresu, saj moramo kongresne sklepe začeti čimprej uresničevati. Tudi pri tem delu bo seveda potrebno naloge razmejiti, njihovo izpolnjevanje pa na ustrezen način usklajevati. Vodilni organi naše organizacije morajo spodbuditi različne akcije in strokovno omogočiti njihovo izvajanje, hkrati pa jih tudi kontrolirati. Jasno pa je,- da bodo pretežni del konkretnih nalog morale opraviti predvsem osnovne organizacije sindikatov v delovnih organizacijah in od tod tudi izreden pomen, ki ga ima njihova organiziranost in sposobnost za izvajanje začrtanih nalog. Naše osnovne sindikalne organizacije imajo naloge, ki so bolj ali manj stalne, ki se ne spreminjajo, oziroma naloge, v okviru katerih se menjajo konkretne akcije, ne pa tudi njihov cilj! Stalna naloga sindikalnih organizacij je, denimo, skrb za izboljšanje življenjskega standarda delavcev, vplivanje na delitev dohodka, na organizacijo dela in upravljanja itd. Konkretne akcije s tem v zvezi pa se seveda lahko (Nadaljevanje na 2. strani) Pred skupni mi naloga- mi V sredo so se v Ljubljani v Domu sindikatov sestali člani pododbora za šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Na seji so razpravljali o treh osnutkih samoupravnih sporazumov, in sicerza srednješolsko, za področje osnovnega šolstva in za področje posebnih šol in zavodov. NA LINIJI 323-554 LITIJA MARIBOR Na povabilo občinskega sindikalnega sveta je Maribor obiskala delegacija sindikata delavcev živilske industrije in madžarske županije Zalaegerszek. Med svojim obiskom so gostje obiskali več delovnih organizacij v Mariboru. V pivovarni Tališ so se pogovarjali o možnostih za tesnejše sodelovanje s pivovarno v Nagy Kanizsi. Gostje so obiskali tudi Intes ter se pogovarjali o sodelovanju s sorodnim madžarskim podjetjem. Predlogi delavcev SLOVENSKA BISTRICA Sindikati bistriške občine bodo v juniju sklicali razširjeno konferenco občinskega sindikalnega sveta. Osrednja tema razprav bo splošni družbeni dogovor in naloge sindikatov pri tem. Vpliv sindikatov pa bo zlasti potreben, ker je v bistriški občini veliko delovnih organizacij, ki imajo svoj sedež izven občine. V. H. V litijski občini so se pred kratkim lotili proučevanja dosedanjega razvoja samoupravljanja. Anketa občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta je znova potrdila staro resnico, da je stalna, solidna obveščenost eden od temeljnih elementov stopnje razvitosti samoupravljanja. V nekaterih litijskih podjetjih so sicer dosegli napredek v razvoju neposrednega samoupravljanja, precej pa je še slabosti in pomanjkljivosti, ki jih zaposleni ljudje upravičeno kritizirajo. Med drugim delavci ugotavljajo, da neposredna samouprava, ki jo statuti podjetij predvidevajo, malokdaj resnično živi. Referendum sklicujejo samo v primerih združevanja podjetij, razen v litijski Lesni industriji, kjer ga predvidevajo tudi v nekaterih drugih primerih, pomembnih za razvoj gospodarjenja. V tej zasavski občini so se zadnja leta združila številna podjetja z delovnimi organizacijami od drugod. Litijski delavci so dah tudi nekatere predloge za izboljšanje samoupravljanja; želijo bolj sodelovati pri pomembnejših odločitvah, ogrevajo se za to, da bi bili stalno obveščeni o vsem dogajanju v kolektivih in da bi imeli večji vpliv na gospodarjenje in delitev dohodka. LJUBLJANA O osnutkih sporazumov V minulem tednu so se sestali predstavniki republiškega sindikalnega sveta in odborov posebnih sindikatov in obravnavali prve štiri osnutke samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v usnjarsko predelovalni industriji, organizacijah za bolnišnično zdravstveno varstvo, v cestnem transportu ter v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala. Ta razgovor ni označevala pretenzija, izreči soglasje sindikatov, temveč je šlo le za medsebojno izmenjavo pogledov med tistimi, ki so sporazume pripravili in predstavniki sindikatov, ki naj bi v prihodnje dajali svoje soglasje k sporazumom, za proučitev posameznih še nerazčiščenih vprašanj in za izmenjavo mnenj o nekaterih dilemah. Razgovor je razkril, da bo potrebno, v prihodnje poiskati odgovore še na prenekatero vprašanje. Med mnogimi naj tokrat omenimo samo nekatera: kdaj, v kakšnih primerih, na podlagi česa naj bi bili kalkulativni osebni dohodki posameznih kategorij različno vrednoteni v posameznih sporazumih. Kdo in kako naj zasleduje in preverja izpolnjevanje samoupravnih sporazumov? Kakšne sankcije uveljaviti proti tistim, ki sporazumov ne bi spoštovali? Kdaj v sporazumih govoriti o minulem delu in kako ga vrednotiti? Razgovori o teh prvih sporazumih pa so tudi razkrili, da je tiste, ki so sporazume pripravljali - izjema je osnutek sporazuma v usnjarsko predelovalni industriji - vodila izrazita težnja zagotoviti čimvečjo maso sredstev že iz naslova kalkulativnih osebnih dohodkov. NOVA GORICA Uspešni seminarji SEMINAR: O SNOVANJU VSEBINE GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI š&opica koristnih napotkov Iz vprašalnika, ki so ga za konec seminarja o snovanju vsebine glasila delovne skupnosti in oblikovanju prispevkov izpolnili udeleženci, je mogoče povzeti, da je seminar dal poleg metodoloških napotkov o vsebinski usmeritvi glasila tudi veliko koristnih napotkov za njegovo urejanje. Četudi se ga je udeležila večina urednikov z večletno prakso na tem področju, so v oceni enotno zahtevali „ponovitev in nadaljevanje takega seminarja s poudarkom na likovni podobi in tehničnem urejanju glasila ...“ V Žusterni pri Kopru se je zbralo 26 urednikov, dopisnikov in predsednikov uredniških odborov iz 23 delovnih organizacij Slovenije, kjer izdajajo interno glasilo. V petih dnevih — od 31. maja do 4. junija — so poslušali predavanja o prednostih in pomanjkljivostih glasila delovne skupnosti za samo-upravljavsko komuniciranje, o ugotovitvah raziskave o vsebini ^ V* 1.'V'V'*'VV'*'*'*■%%-*'*'V'V* Pred skupnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) t spreminjajo - inv tem okvi- * ru bo letos potekala akcija, t dado konca leta zagotovimo najnižje osebne dohodke, ki t ne bodo nižji od 1000 di-$ narjev. * Že doslej smo vztrajali, da £ morajo sindikalne organiza- * cije na vseh ravneh imeti t programe svoje dejavnosti, 2 kar smo se trudili doseči S tudi v vseh naših osnovnih £ organizacijah. To bo toliko lovanju svojega članstva sprejme program dela, pri katerem bo potem morala vztrajati in stalno obveščati članstvo o njegovem izpolnjevanju in o morebitnih težavah, s katerimi se bo srečala. Morda ne bo odveč, če takoj poudarimo, da bo naša celotna organizacija trdno stala za vsemi tistimi,. ki bodo uresničevali sprejete naloge, da jim bo pri izpolnjevanju teh nalog poma- '4 bolj potrebno, ko bo sprejet bo — če bo to £ „bojni plan" uresničevanja potrebno — tudi zaščitila z £ sklepov sarajevskega kon-£ gresa. Takrat bo nujno, da si * vsaka sindikalna organizacija £ točno začrta svoje naloge, * da ob čim aktivnejšem sode- vsemi svojimi močmi pred vsemi tistimi, ki bi morebiti nasprotovali njihovim prizadevanjem. MILAN POGAČNIK glasil delovnih organizacij v Sloveniji, o načinih za vzpostavitev neposrednega stika med piscem sestavkov in bralci, o značilnostih kvalitetne informacije, o oblikovanju, prirejanju in lektoriranju sestavkov za objavo ter o vlogi in deležu slikovnega gradiva v glasilu. Skoraj polovico razpoložljivega časa so delali praktično. Pisali so sestavke z določeno tematiko in skupno uredili ter pripravili za tisk šest strani posebnega glasila „Ured-nik“ — enkratne izdaje udeležencev seminarja v Žusterni. Tega bodo v kranjski delavski univerzi, ki je seminar priredila, dokončno tehnično uredili in stiskali, hkrati pa razmnožiH za objavo pripravljene sestavke z vsemi naznačenimi redakcijskimi popravki in korekturnimi znaki ter vse skupaj natisnili v nakladi nekaj sto izvodov. Delavska univerza „Tomo Brejc“ iz Kranja je pripravila poleg tega seminarja za letos še štiri, prav tako specializirane seminarje. Seminar o samoupravnem komuniciranju in organizaciji službe za obveščanje se je končal ta teden in se ga je udeležilo 15 vodij služb za obveščanje, urednikov glasil in sindikalnih delavcev. Za jesen pa je razpisala še seminar o obveščanju delovne skupnosti z oglasnimi deskami, ki bo od 13. do 17. septembra v Kopru, in seminar o organizaciji in urejanju poceni tiskanega'glasila ali biltena delovne skupnosti, ki bo od 11. do 15. oktobra v Pred-dvoru na Gorenjskem. D. R. NI KRUHA ZA DEKLETA...! Predsedstvo novogoriških sindikatov o za postav vanju in kadrovski politiki delovnih organlza^Posi Tudi letošnje leto je občinski sindikalni svet v Novi Gorici pripravil seminarje za vodilne sindikalne delavce-osnovnih sindikalnih organizacij. Predavanja oziroma razprava na teh seminarjih je bila posvečena predvsem nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, izvajanju zakona o delovnih razmerjih v delovnih organizacijah in o konfliktnih situacijah v kolektivih. Do konca maja so bili opravljeni seminarji za sindikalne delavce iz gradbeništva, prometa in zvez ter družbenih dejavnosti. Udeležilo se jih je več kot 110 predstavnikov osnovnih sindikalnih organizacij. Udeleženci seminarjev so pokazah največ zanimanja za razpravo o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Minuli ponedeljek je bila v Novi Gorici razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta z eno samo točko dnevnega reda: perspektive zaposlovanja v občini, pravzaprav možnosti za zasedbo prostih delovnih mest. V Novi Gorici bi namreč že danes potrebovali večje število delavcev — sodeč po nekaterih podatkih pa bo problem pomanjkanja delavcev iz leta v leto bolj pereč. Za uvod v razpravo je posredoval direktor novogoriškega zavoda za zaposlovanje Jožko Martelanc nekaj podatkov in ugotovitev. Med drugim je ugotovil: „Perspektivni program gospodarskega razvoja je na novogoriškem območju izredno spodbuden. Zato bo pomanjkanje delavcev postalo z leti še bolj pereče. Podatki namreč kažejo, da bo povpraševanje po delavcih, zlasti moških, precej večje od ponudbe. Od leta 1964 dalje upada število priseljenih ljudi, narašča pa število tistih, ki odhajajo iz občine. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se že od leta 1966 počasi, vendar vztrajno zmanjšuje število rojstev na našem območju. Skratka, ljudje odhajajo, novih ni...“ Vse ugotovitve so podkrepljene s številkami, zato jim lahko verjamemo. V Novi Gorici tudi vedo, zakaj postaja zaposlitev v občini za delavce nezanimiva. Pravijo, da zavoljo pomanjkanja objektov družbenega standarda, pomanjkanja stanovanj itd. Nova Gorica nima obrata družbene prehrane, kjer bi se ljudje lahko kvalitetno in poceni hranili. Skoraj 300 otrok čaka na prostor v vrtcu, pa .se bo želja izpolnila samo vsakemu petemu! ..Nezaposlenost na našem področju pada, izredno hitro pa raste število zaposlenih ...“ je nadaljeval Jožko Martelanc. „Ob tem pa na zavodu ugotavljamo, da iščejo delovne organizacije predvsem moško delovno silo in da se žensk v podjetjih zelo branijo. Nerazumljivo je, da delovne organizacije zavračajo ženske tudi za tista delovna mesta, kjer bi bile lahko povsem enakovredne moškim. Gre torej za neupravičeno podcenjevanje žensk in s tem v zvezi za zastarelo miselnost, na katero bomo morali prej ali slej pozabiti, če bomo želeli sami sebi dobro...“ Podkrepimo te misli še z nekaterimi podatki: letos končuje na območju Nove Gorice šolsko obveznost 1014 otrok. OdJ^ zaključuje osnovno šolo mladih ljudi oziroma 289 % ’ tov in 354 deklet. Seveda daflpl« še nihče ne ve, koliko od tPan šolarjev bo tudi uspešno ^iostrr čalo osemletko, toda iz pisov je razvidno, da so delovlv; organizacije pripravljene štipC ž" dirati 75 otrok, ki bodo uspC/*-no končali osemletko — venff^J. niti enega dekleta! Upošte';?4J ^ interese delovnih oiganizgj bel k r sojih novogoriške delovne otjjjj® naj bi šlo letos v poklicne šc s 102 mladih. Toda nobe^.e dekle! Od blizu 350 otrok,]-® n0b6K fr nizacije priravljene sprejetij uk, je le 50 mest namenje^^. Gfčna > dekletom. Predsedstvo OSS Nova rreuseusivu rsuva rica je na svoji seji ostro obC dilo odnose delovnih org«- zacij do zaposlovanja in nega zapostavljanja žensk. nilo je opozoriti delovne orga ^ zacij e na to: — da splošno pomanjkanj, delavcev že resno ogroža nadal^^ njo rast gospodarstva v obči1* — da morajo delovne org^s^ zacije čimprej proučiti, na terih delovnih mestih bi lab*1; zaposlile tudi ženske;' jHaV( — da je potrebno kar %dn hitreje proučiti vse možnosti te,' dopolnilno izobraževanje Te p poslenih; — da morajo misliti ob in,ikfl1 sticijah v stroje tudi na inves1^; cije v kadre; Prež — da je potrebno pospe^eg; gradnjo stanovanj, brez česal^ možno računati na dotok debjo z čil. itd. lir cev iz drugih področij, itd. lirie Slednjič je predsedstvo skl|arje nilo, da se bodo sindikati o* ^ ločno zavzeli za hitrejše reše%b; nje družbenega standarda % , poslenih, za gradnjo otrošPjera jasJi, vrtcev, šol, samopostrelni c nih restavracij in drugih novogoriško občino prepotml.45 nih objektov. je r; A. ULA4h; >ubl VELENJE Prijave na I. kongres'sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so že v polnem teku. O tem in o pripravah na predkongresno konferenco, ki bo v Velenju sredi junija, so govorili na zadnji seji občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje. Na seji so obravnavali člani odbora tudi gospodarski položaj v Šaleški dolini v obdobju stabilizacije, nekatera vprašanja družbenega standarda ter interno zakonodajo delovnih organizacij. -vš teb lelo ■iSki Sop Posli Wb kjo 1’nivna IIL' bi "V hk 1% VPRAŠANJE: Dne 1. aprila lani se je naša delovna organizacija pripojila k drugi delovni organizaciji. Po tej pripojitvi je še eno leto za nas veljal pravilnik o delitvi osebnih dohodkov naše prejšnje delovne organizacije. Po enem letu je bila ponovno opravljena analitična ocena delovnih mest, s čimer seje zmanjšal naš osebni dohodek. Zanima me, ali je možno zmanjšanje osebnega dohodka na podlagi nove analitične ocene delovnih mest? K. S. - KRŠKO ODGOVOR: Po temeljnem zakonu o podjetjih je vaša delovna organizacija s pripojitvijo k drugi prenehala obstajati, razen če ne gre za združitev. Za vašo delovno organizacijo veljajo po pripojitvi splošni akti organizacije, h kateri ste se pripojili. Podjetje ima pravico, da spreminja svoje splošne akte, med njimi tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Ti splošni akti veljajo tudi za vse delavce vaše delovne organizacije. V primeru, da menite, da pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v celoti ali v posameznih določbah ni zakonit, imate pravico predlagati Ustavnemu sodišču SR Slovenije, da uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb pravilnika. J. TRAJCEV regresa za letni dopust vračunano v 11 % povišanje osebnih dohodkov; Tttac lahko zavod izplača ta regres v času, ko so osebni dohodki zamrznjeni? 7 n „NEPOTREBNO PREREKANJ^ ODGOVOR: Pc Zakon ne ureja vprašanj v zvezi z regresom za letni dopust. Delo^^la-organizacjje lahko s svojim pravilnikom določijo sredstva za delitev regres0 te, po svojem preudarku. Če je to pravilnikom določeno, so praviloma dole, j čeni tudi pogoji, po katerih se ta regres delu Ob enakih pogojih so v %ai zaposleni delavci v delovni organizaciji upravičeni do tega regresa. tel Če delovna organizacija s pravilnikom ni določila sredstev za delitev v'te namen, ni nihče upravičen do regresa. . J 2. Odgovor na vprašanje, ali je izplačilo regresa vračunano vil % povišaiflitt t. osebnih dohodkov, ali lahko delovna organizacija deli regres v času 3 mrznjenja osebnih dohodkov, je zato treba iskati v pravilniku delovne orgtetc nizacije o delitvi osebnih dohodkov, v katerem mora biti predvideno, “te katerih primerih regresa ni mogoče izplačevati in ali je, konkretno v sed* 4 njem času, regres vračunan v 11 % zvišanje osebnih dohodkov. tez J. TRAlCE^ez 'Uš VPRAŠANJE: V našem zavodu nastajajo dvomi v zvezi z vprašanjem, ali je izplačevanje S Več skrbi za delovnega človeka osl^a genski sindikati analizirajo osebne dohodke in življenjski standard za-Sprejeti sklepi naj okrepijo skrb za našega delovnega človeka •1 aCf°slenih •Jal 4 ET0 DNI g jo! ^ivljenjske stroške jbel?® pred dobrim letom se je ) 6j|.^ruSa konferenca občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koro-9 far1*!, na kateri so govorili o ,,Analizi osebnih dohodkov in živ-daflpiskem standardu", sovpada v čas, ko si v naši družbi priza->d I"vamo, da bi v skladu s produktivnostjo in materialnimi mož-'fajni življenjsko raven zlasti delavcev z najnižjimi osebnimi jloV/^°dki. Na to dolžnost nas je opomnil predsednik Tito v Labinu tipv Sarajevu, ta naloga je opredeljena tudi v dokumentih, sprejetih iispvkongresu samoupravljavcev Jugoslavije in na 17. razšiijeni seji skim poprečjem ali pa ga komaj dosegajo. To velja na primer za Tovarno lesovine in lepenke Prevalje, za Rudnike svinca in topilnico Mežica, za prevaljsko enoto Ljubljana-Transporta in druge. Po približnih podatkih je v Mežiški dolini med zaposlenimi 70 % poročenih delavcev, kar 62,2 % družin v ravenski občini pa se preživlja le od zaslužka enega družinskega člana. Naslednji podatek pa je bržčas še najbolj zgovoren: vsaka tretja ali četrta družina v ravenski občini se preživlja z dohodki, ki, so manjši, kot znaša minimum življenjskih stroškov. finski sindikalni svet na Rav- oijffj' odločil, da bo mesečno zajeti j^0val gibanje življenjskih 1je'Ttr ov 53111 skeSa delavca in planske družine, ki sta ti-j za strukturo prebivalstva obC^čine. Ugotovitev, daje raz-rgaiftak med gibanjem dohodkov očj!,^vljenjskih stroškov vedno SM/ft pa je privedla do sklepa jgajl?6 konference ravenskih sin-L^tov, daje treba izdelati ana-l^iif0 o teh gibanjih ter predlagati iad4a etne ukrepe za izboljšanje bčif ■?ler- struktura gospodarstva v Mežiški dolini je namreč taka, da nudi sorazmerno malo delovnih mest za zaposlitev žensk - torej drugega družinskega člana! Ta problem pa je še posebno pereč v gornji Mežiški dolini. Zavoljo tega je treba po mnenju sindikatov storiti vse, da bi tudi v Črni in Mežici začeli odpirati obrate, ki bi zagotavljali delo ženskam in mladini. Sindikati še posebej opozarjajo na neskladja v delitvi sredstev za osebne dohodke. Zato pozivajo samoupravne organe v delovnih organizacijah in osnovne sindikalne organizacije, naj se nemudoma lotijo uresničevanja stališč, ki sta jih sprejeli II. in III. konferenca slovenskih sindikatov. Osnovne organizacije pa bi si morale prizadevati zagotoviti več sredstev, da bi lahko učinkovito pomagale tistim družinam in delavcem, ki so zašli v težke socialne razmere.____ M. L Ljubljanski sindikati že nekaj let uspešno sodelujejo s sindikati italijanskega mesta Bologna. Te dni se je v Ljubljani mudila 3-članska delegacija sindikata CGIL, v kateri so bili Floriano Sita, Romano Capelli in Tolmino Fredieri. Italijanski gostje so si med obiskom v Ljubljani ogledali Kolinsko tovarno liranil, Bombažbo predilnico in tkalnico v Vižmarjih, Tovarno kovinske galanterije Ljubljana, stanovanjsko sosesko v Šiški, Muzej NOB, nazadnje pa so imeli razgovore na MSS Ljubljana. Gostje iz Bologne so se v razgovorih najbolj zanimali za naše ustavne spremembe ter za vsebino in sklepe II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. - (mž) RESEN OPOMIN Ljubljanski sindikati so sklenili družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov Minulo jesen je bil podpisan družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov v republiki, katerega podpisnik je bil tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Ta dokument je služil družbeno-političnim dejav- no nalogo, ki so jo ravenski ati vpisali v svoj akcijski Mzm, so zdaj tudi opravili. Ravenski sindikati so za pri-nl^Vo analize izbrali obdobje tjijf^ih treh mesecev minulega ' t 'k- Ta čas namreč označujejo ® Posebno izrazita nihanja v i^gmih dohodkih in življenj-vest ^ stroških. Analiza pa je po-^ala, da so tedaj znašali po-.,Večni življenjski stroški sam-P 5®ga delavca v ravenski občini 600 dinaijev, medtem ko le Ji znašali življenjski stroški za • ifEč lansko družino 1.450 di- 1 va ‘ej ugotovitvi pa je seveda šezi dodati podatke o zasluž-1 ski ^ ravenskih delavcev. Analiza 5 iVazkrila, da je znašal popreč-!tr ^ osebni dohodek v zadnjih 7% V' IreC^ mesecih minulega leta dinaijev, kar pomeni, da .J ravenska občina z osebnimi ■ .Qh°dki za kakih 5 % nad re-^ališkim poprečjem. Analiza lahnih dohodkov zaposlenih v j-jovnih organizacijah v Me-dolini pa tudi dokazuje, da J1 Poprečni osebni dohodki za-Ijalenih v večjem številu delov-T organizacij, ki pa zaposlu-rJ° veliko občanov, pod občin- KAJ PREDLAGAJO RAVENSKI SINDIKATI? Konferenca ravenskih sindikatov je na podlagi analize ocenila, da so razmere kritične. Zavoljo tega je sprejela tudi nekatera stališča, ki označujejo prizadevanja ravenskih sindikatov v prihodnjem obdobju. Naj nekatere od njih na kratko povzamemo: Ravenski sindikati sodijo, da morajo samoupravni organi v delovnih organizacijah slednjič priznati za svoje načelo, da je življenjski standard eno od glavnih gibal razvoja sleherne delovne organizacije. Zavoljo tega se morajo v prihodnje zavzemati, da bosta osebna poraba in družbeni standard naraščala v skladu s povečano produktivnostjo dela in učinki gospodarjenja. Pospešeno je treba spreminjati strukturo gospodarstva v Mežiški dolini, kjer zdaj prevladujeta črna metalurgija in rudarstvo, ki pa sta v sedanjih pogojih gospodarjenja izredno nizko akumulativna. Povečati je treba možnosti za zaposlovanje žensk. Sedanja novo! 9V super baterija za transistorje PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE DEPOLARIZACUE V JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ljubljana nikom Ljubljane kot izhodišče za predlog družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov na območju Ljubljane. Ljubljanski sindikati so ta dokument prav te dni tudi podpisali. Pri tem jih je vodilo spoznanje, da je vzgoja kadrov in usklajevanje njihovega usposabljanja z bodočimi potrebami družbenega razvoja Ljubljane bistveni element učinkovite kadrovske politike. Naslednji podatki bržčas zgovorno pričajo o tem, kakšna je bila doslej kadrovska politika v Ljubljani, ki pa je prav gotovo tudi odraz dosedanje štipendijske politike. V Ljubljani je namreč od skupnega števila zaposlenih z visoko izobrazbo le 7,7 odstotka delavcev, z vi^jo le 3,4 odstotka, s srednjo izobrazbo 16,1 odstotka, visokokvalificiranih delavcev je 5,4 odstotka, kvalificiranih je 23,5 odstotka in nekvalificiranih delavcev je 15,2 odstotka. K temu pripominja France Sladič, podpredsednik ljubljanskih sindikatov: „Že večkrat doslej smo v sindikatih poudarili, da je treba s . politiko štipendiranja mlade načrtno usmerjati v študij ter jih spodbujati, da v polni meri uveljavijo svoje sposobnosti in nagnjenja. Številne analize nas namreč opozaijajo, da v delovnih organizacijah kot tudi v družbeno-političnih skupnostih posvečamo premalo skrbi šti- pendiranju, o načrtni kadrovski politiki pa sploh ne moremo govoriti____“ Ponazorimo to s podatki: na tisoč zaposlenih delavcev Ljubljane je bilo pred dvema letoma 225 učencev osnovnih šol, 180 učencev srednjih šol in 48 študentov na visokih in višjih šolah z ljubljanskega območja. Od tega je prejemalo na tisoč zaposlenih Ljubljančanov štipendijo le 7 študentov višjih in visokih šol, kar vsekakor vpliva na socialno strukturo na univerzi in s tem tudi na socialno strukturo bodoče ljubljanske inteligence. Vse, kar smo zapisali, je resen opomin, da na tem področju uveljavimo konkretne ukrepe. Dosedanje izkušnje in spoznanja namreč opozaijajo, da je treba začeti s smotrnim kadrovskim delom že v osnovni šoli, je poudaril v razgovoru z novinarjem našega lista podpredsednik ljubljanskih sindikatov France Sladič, izoblikovati moramo dolgoročnejšo politiko štipendiranja in kreditiranja dijakov in študentov v Ljubljani," je nadaljeval, „s katero bomo zagotovili enotnejša merila pri izbiri štipendistov in mladino tudi z boljšimi materialnimi razmerami za časa šolanja usmerjali v tiste poklice, ki so najbolj deficitarni. Družbeni dogovor je nedvomno prvi, vendar zelo pomemben korak pri urejanju tega, za naš nadaljnji razvoj izredno pomembnega vprašanja." M.ŽIVKOVIČ KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE , O zajemanju informacij ^ . .Učinkovitost našega sistema obveščanja zaposlenih je v marsičem odvisna Jj.razšujenosti informacijskih virov, od njihove neposredne povezanosti z Aavnostjo za informiranje in od dostopnosti informacij. To se zdi na prvi okd kot nepotrebno opozorilo, saj se v okvirih delovne organizacije po-l*hjo informacijski viri hkrati tudi kot sprejemniki in uporabniki infor-ac>i, ki jih zagotavlja dejavnost za informiranje. Toda praksa kaže, da so j ki so dolžni organizirati notranje obveščanje in posredovati članom ■ ata °Vn’k skupnosti kvalitetne informacije, pogosto dokaj nemočni prav 'l’ zaprtosti in nedostopnosti informacijskih virov. Zato tudi ni odveč, iJfTOh^0!^0 Poc*ro^neje spregovorimo o zajemanju informacij pri njihovih J"0 že znani shemi obveščanja in samoupravljavskega komuniciranja - glej ',.„tt5avsko enotnost št. 20 letošnjega letnika - je mogoče informacijske vire lo- ^e|iti takole: vj - ■ člani delavne skupnosti - na svojih delovnih mestih v najrazličnejših ’ jWruzacjjskih oziroma delovnih enotah, v organih samoupravljanja ž dolo-jjiJJ^thi funkcijami, v družbeno-političnih organizacijah z določenimi funkci-in kot člani lokalne skupnosti — občani; ■arfte v°dstva najrazličnejših organizacijskih enot oziroma strokovnih služb % Večnih specializiranih strokovnih dejavnosti; rt»sv t51®311! samoupravljanja od centralnega delavskega sveta do delavskih ’ het°v organizacijskih enot in od kolektivnih do individualnih izvršilnih ;V^ov; 16 s ‘k družbeno politične in druge organizacije, kot so osnovna organizacija £ 6Ze • komunistov, osnovna organizacija Zveze sindikatov, organizacija ^ eze mladine, organizacija Zveze borcev NOV, športno društvo, kulturno ttštvo, društvo Ljudske tehnike in druge; 5. svojci članov delovne skupnosti - predvsem tisti, ki živijo z njimi v nih gospodinjstvih in ki so materialno odvisni od njihovih osebnih dedkov ter drugih materialnih ugodnosti, ki jih zaposleni uživajo v svoji e°vni organizaciji; širša družbena skupnost - najrazličnejše družbene institucije, ki predajajo javni interes (poslovna združenja, društva, zbornice, sredstva mno-"^ga obveščanja, založniške ustanove, statistični zavodi, predstavniški m upravni organi družbeno političnih teritorialnih skupnosti, občani, poslovni partnerji, poslovne stranke — uporabniki uslug delovne organizacije in drugi). Vsaka izmed naštetih skupin informacijskih virov nudi po vsebini in namenu dokaj specifične informacije oziroma podatke zanje. Tega se mora dobro zavedati vsakdo, ki dela na področju obveščanja. Če namreč hoče zagotoviti svojim uporabnikom kvalitetne informacije, potem mora vedeti, pri katerem viru bo lahko najprej dobil najbolj točne, popolne in celovite osnovne podatke, na podlagi katerih bo lahko izoblikoval osnovno informacijo ter jo prirejeno komunikacijskim sposobnostim prenosnega kanala posredoval članom delovne skupnosti ter drugim uporabnikom. To torej pomeni, da je treba imeti nad informacijskimi viri določen pregled, ki vselej omogoča, da izberemo pravega in se s tem izognemo možnim napakam glede točnosti, popolnosti, pristnosti in pravočasnosti podatkov. Najprimernejši način je nastavitev posebne kartoteke, in sicer enkrat po vsebini dostopnih informacij in drugič po informacijskih virih. Tako je na primer mogoče opredeliti po vsebini dostopnih informacij v kartoteki na posebni kartici vire zanimivih informacij o ..nagrajevanju po delu in delitvi osebnih dohodkov" takole: NAGRAJEVANJE PO DELU IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV viri: • 1. Franci Podlogar, referent za sistem delitve osebnih dohodkov, predsednik DS, plansko-analitična služba, soba 16 - telefon 315, 2. Jože, dipl. oec. Višner, direktor plansko-analitičnega sektorja, soba 12 — telefon 310 3. Pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z dopolnitvami — 1968 in 1970 4. Družbeni dogovor o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov z metodologijo - gradivo ObSS za javno razpravo 5..................................................................... itn. Po informacijskih virih pa je mogoče opredeliti vsebino dostopnih informacij takole: PODLOGAR FRANCI, referent za sistem delitve osebnih dohodkov, predsednik DS, plansko-analitična služba, soba 16 - telefon 315 informacije: 1. nagrajevanje po delu in delitev osebnih dohodkov 2. pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov predlogi odločitev, o katerih bo razpravljal DS sprejeti sklepi DS z zadolžitvami uresničevanje sprejetih sklepov DS Seveda je treba prikazani pregled informacijskih virov venomer dopolnjevati in spreminjati Omogoča pa hitro preverjanje točnosti zajetih ali prejetih podatkov in njihovo dopolnjevanje z manjkajočimi ali točnejšimi podatki. Omogoča pa tudi hitro ukrepanje, če je treba zbrati pomembne podatke ali zagotoviti določene informacije. Opisano naslanjanje dejavnosti za obveščanje na številne preverjene informacijske vire v delovni organizaciji pa tudi zunaj nje sčasoma zagotovi v delovni organizaciji prakso sklicevanja na zanesljive podatke ter s tem postopoma odpravlja sicer močno uveljavljene ..govorice", ki se širijo po neformalnih poteh, in sicer v medosebnih stikih. Tak sistem povezovanja informacijskih virov prek sistema obveščanja in samoupravljanvskega komuniciranja pa tudi koristi virom samim, saj imajo možnost, da preko informacij, ki jih posreduje dejavnost za obveščanja po svojih kanalih, v celoti zaznajo utrip delovne organizacije ter sproti preverjajo, katerih podatkov in informacij si zaposleni najbolj želijo, kako nanje reagirajo in katerim ukrepom, dejanjem in aktivnostim bo treba v bodoče posvečati več pozornosti Povezanost članov delovne skupnosti ter njihovih ožjih svojcev kot osnovnih uporabnikov informacij, ki jim jih zagotavlja dejavnost za obveščanje, z informacijskimi viri v delovni organizaciji in zunaj nje, je v bistvu osnova samoupravnega komunikacijskega sistema. Za informiranje odgovorni kadri omogočajo informacijskim virom, da svoje najpomembnejše informacije hitro in v razumljivi obliki posredujejo članom delovne skupnosti ter jim s tem omogočajo uresničevati njihove pravice in dolžnosti v zvezi s samoupravljanjem. Hkrati pa omogočajo članom delovne skupnosti, da svoja mnenja, razpoloženja, predloge in ugovore naslavljajo na prave naslove -tistim, ki jih morajo analizirati in ukrepati DUŠAN REBOLJ NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO O z o > o z o > o z o > o z 2e 15. junija letos v založbi CZP »Delavska enotnost- na slovenskem knjižnem trgu: Nepreklicno naročam pri CZP -DELAVSKA ENOTNOST-. Ljubljana. Dalmatinova 4 »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« izvodov knjigo »II. KONGRES SAMOUPRAVI.JAV- Knjiga bo obsegala dva dela z naslednjo vsebino: • uvodni in sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa • uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij — tovarišev Dušana Pe-troviča-Saneta. Milentija Popoviča. Kira Gligorova in dr Vladimira Bakariča 9 poročila o delu komisij • izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegatov • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu iz SR Slovenije CEV JUGOSLAVIJE« po coni 36.— dinarjev in glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8.-Natančen naslov: i 7. vodov dinarjev. o > o z o > o CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILI) JE 36 DINARJEV. PRODAJNA CENA POZNEJE PA BO 45 DINARJEV. POHITITE Z NAROČILI. KER BO NAKLADA OMEJENA! Izpolnjeno naročilnico nam čimprej vrnile na naslov: CZP »Delavska enotnost«. 61001 Ljubljana. Dalmatinova 4 II. pp-313 VI. Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V dne 1971 Podpis m žig (za pravne osebe) ZOAON O AON O AON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAONf Koristna pobuda Zasebni sektor obrti je eden tistih pomembnih dejavnikov, ki v okviru našega celotnega gospodarstva skrbijo za zadovoljevanje potreb občanov po vseh vrstah* storitev in izdelkih. Praksa je namreč pokazala, da vseh potreb ne moreta zadovoljiti družbeni sektor obrti in industrija, zato zasebno obrt vse bolj podpiramo. To nameravajo storiti tudi v škofjeloški občini. Na področju občine Škofja Loka je bilo leta 1955 251 zasebnih obrtnih delavnic, leta 1963 pa samo še 120. Od leta 1964 njihovo število sicer počasi narašča, vendar jih je bilo lani samo 167. Predvsem primanjkuje storitvenih delavnic tehničnega značaja in delavnic za opravljanje kovaških, ključavničarskih, kleparskih storitev, storitev precizne mehanike, elektroinštalaterstva, kro-jaštva itd. Problem, ki ga zaradi premajhne skrbi za razvoj obrti čutijo že vsa leta po vojni, pa so šušmarji. Inšpekcijska služba je prešibka pa tudi sankcije so mnogo prenizke, da bi njihovo dejavnost zatrli. Oddelek za gospodarstvo zato predlaga občinski skupščini, naj oblikuje okvirno politiko za nadaljnji razvoj zasebne obrti v občini. Gospodarska zbornica Slovenije pa naj bi skupno s svojim strokovnim odborom v Kranju proučila možnost oziroma potrebo po združevanju zasebnega sektorja obrti. Dinar poravnan, trije za seme. Na podlagi podatkov iz zaključnih računov za leto 1970 je služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da so finančni rezultati poslovanja gospodarstva lani bili ugodnejši kot v prejšnjem letu, da sta ekonomičnost in rentabilnost ostali enaki, da je zaustavljena negativna težnja pri delitvi dohodka med podjetjem in družbenimi skupnostmi, saj so gospodarske organizacije leta 1970 dobile 68,11, v 1969 pa 67,96 % družbenega proizvoda. Izgube so se v letu 1970 zmanjšale za 314 milijonov, tako daje 1970. leto pustilo letošnjemu letu 1719 milijonov din sprotnih izgub. Ker pa znašajo zaostale izgube 4613 milijonov, znaša celotno breme izgub dobrih 6 milijard dinarjev. Na vsake štiri dinarje izgub, nastalih v prejšnjih letih, je samo eden poravnan, tri pa prenašamo v novo leto. Rešitev tega problema je predvsem razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje sprotnih izgub, sanacija podjetij, pa tudi odločnejše odpravljanje žarišč izgub. Dejstvo, da je 8,8 % izgub rezultat poslovanja podjetij, ki ne ustvarjajo nobenega dohodka in ne poravnavajo niti materialnih stroškov, pa dokazuje, daje kirurška intervencija nujna. N/išA AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE Kaj so povedali delavci tovarne obutve Alpina Žiri FRANC TRČEK, zaposlen pri pripravi za odlivanje podplatov (prvi z leve): „Občutek imam, da se bom prej izrabil, kot pa da bi dočakal lepše čase, ko si mi ne bo treba pri-trgovati na vseh koncih in krajih, da bi lahko prehranil družino! Veste, že 22 let sem v tej tovarni in kar naprej poslušam, da bo bolje takrat, ko bomo naredili to, ono in tretje. Vem in veijamem, da ALPINA ni povzročila ne prejšnjih ne sedanjih težav v gospodarstvu, ampak: bolj se trudimo, bolj delamo - bolj smo tepeni! Zato ne veijamem, da bi se iz sedanje stabilizacije rodilo kaj do. brega za delavce! Delam in delal bom, ker mi drugega ne preostane! Morda pa si bom le z garanjem prislužil vsaj pet starih jurjev več, zame to veliko pomeni!" LOJZKA RAVNIKAR, priprav-Ijalka zgornjih delov (druga z leve); „Za našo tovarno stabilizacija pomeni, da moramo delati več, da bi zaslužili vsaj toliko, kot smo doslej. Kadar pa grem v trgovino, vidim, da je dinar vsak dan manj vreden. Zdaj ne vem, kaj naj bi stabilizirali v naši tovarni, da bi lahko več zaslužili in da bi tudi bolje živeli, če pa smo že zdaj napeti do skrajnosti!? Lahko je govoriti, naj bi povečevali produk- tivnost in tako naprej. Ampak: ko jo povečaš, najrazličnejše podražitve odnesejo vse, kar si ustvariL Na zunanje vzroke gospodarjenja pa mi delavci ne moremo vplivati, vodstvo podjetja pa tudi ne!“ FRANC ZALAR, prikrojevalec zgornjih delov (v sredini): „Pri nas izplačujemo osebne dohodke po pravilniku, ki je bil sprejet še leta 1968 in ima temu primerno nizke osnove ter za današnje čase prevelike razpone. Če bi pravilnik popravili, bi po mojem hitreje izkoriščali tudi notranje rezerve in bi tako laže kljubovali težavam, predvsem pa podražitvam, ki jih prinaša stabilizacija." MARIJA JUSTIN, vodja šivalnice (druga z desne):- „S trudom in skrbjo za kvaliteto smo si v preteklosti priborili sloves in kupce; naročilom zdaj komaj ustrežemo. Zato se mi boj za boljšo kvaliteto, kar je ena zahtev stabilizacije, zdi normalen. Ni pa normalno, da zaradi stalnega naraščanja cen surovin izgubljamo tisto, kar prigaramo na račun večje produktivnosti in boljše organizacije dela. Po domače rečeno: kvalitetno opravljeno delo je dandanes zelo slabo plačano. Rekli pa smo že z reformo in zdaj vnovič ob stabilizaciji, da moramo storiti vse, da bi bilo bolje ovrednoteno delo tistih, ki dobro gospodarijo, ki PtSVe tako naprej; nekaj tovrstnih fraZ.V m . ; “'Oj so najbolj prodorni in napredni' st^ niso in najbrž ne bodo postale niča, pa lahko pripišete po las4 1 sta Ui Ptmi izbiri LEANDER KAVČIČ, kontrdj gotovih izdelkov (skrajno desn°| „Če se naš kolektiv od nekdaj ne J Ji v boril za kvaliteto; če si ne bi prittž11 vali tudi pri osebnih dohodkih, da* J laže razširjali tovarno, bi nam dafl* t zelo trda predla. Tako pa se bo!11' t nekako prekopali tudi skozi štab* J zacijo; vsaj tak občutek i^l^1, t Veste, vidim, da se ljudje zdaj b0i J trudijo, saj je ob zaostrenih pogojil; ( ki jih moram upoštevati kot kontn ^ lor, manj izmečka!1' »Luknje« zamašene, dobra volja pa odteka 4 I 4 4 »V H fcitn Zavoljo spremenjenega tečaja dinarja in vedno dražjih surovin bo tovarna obutve Alpina Žiri letos ustvarila dohodek v višii'p°di petine lanske akumulacije, kar ustreza enomesečnemu zaslužku vseh zaposlenih # Izgubljeni dohodek sicer z uspehom ^ k.' domeščajo s povečevanjem proizvodnje in izvoza, vendar se sprašujejo: »Kakšna je ta naša stabilizacija, če najbolj tepe __________ re gospodarje?« 4* (Nadaljevanje s 1. strani) uvažali, ker jih doma nihče ne izdeluje. Višina lanske akumulacije za nas sicer pomeni tisti minimum, ki nam še zagotavlja vsaj skromen razvoj. Zato smo sklenili, da je treba storiti vse, da bi ne glede na omenjene in druge težave dosegli vsaj tolikšno akumulacijo, kot smo jo imeli lani. V ta namen smo prečistih seznam uvoženih surovin in uvoz zmanjšali na polovico lanske vrednosti. Drugi ukrep je povečanje izvoza na zahodna tržišča za 35 % — od 1,18 na 1,5 milijona dolarjev. Tretje; povečanje proizvodnje po vrednosti za pri-bližno 20% ali od 170 na 200 milijonov dinarjev. Pri tem računamo z nespremenjenimi cenami na domačem trgu. Konkurenca je namreč tolikšna, da nismo izkoristili niti dovoljenega 5 % zvišanja cen. Z drugimi besedami: gre za spremembe v strukturi proizvodov v korist modne in kvalitetnejše, zato pa tudi nekoliko dražje obutve. Taka dandanes tudi edino gre v denar.“ proizvodnja in prodaja potekata tako, kot smo planirah,“ je še dodal Stojan Pertovt.11 To pomeni, da smo kljub težavam le uspeli aktivirati pretežni del tistih rezerv, ki se še skrivajo v organi ganizaciji dela in proizvodnje, v bolj uravnovešenem izkoriščanju naših zmogljivosti. Vendar: ali ni nekam čudna ta naša stabilizacija, če z največjim trudom uspeš povečati izvoz in obseg proizvodnje, gospodarski učinek pa je slabši, saj komaj mašimo tiste luknje v dohodku, ki jih poprej ni bilo. Ljudje se sicer trudijo, zadovoljni so ob delovnih uspehih, nezadovoljni pa zaradi tega, ker so povsem nemočni, da bi vplivab na pogoje gospodarjenja. Le-ti pa enako veljajo za vse, za dobre in za slabe gospodarje. Naš kolektiv pa na primer meni, da bi — če nič drugega ne — morali imeti vsaj to možnost, da bi pod ugodnejšimi pogoji uvažali vsaj tiste surovine, kijih doma ni in ki jih potrebujemo, spričo zdajšnje in povečane ravni izvoza, proizvodnje in zaposlenosti." težka. Vendar mora biti slednjič konec zategovanja pasov, zlasti zato, ker so pasovi že preveč zategnjeni.. . Razumemo, da nobeno delo ne mine brez težav, da se z njimi srečuje sleherno gospodarstvo, da se iz te- žav vselej izkopljejo sposobni in prizadevni kolektivi. Za nas si upam trditi, da smo takšni in da nismo krivi, če v našem gospodarstvu škriplje. Kaj pa imamo od tega, če ravnamo s skrbnostjo dobrih gospodarjev? hod V Vedno več in bolj zahtevni ^ dela pa manj dohodka! Če ? v’an) torej zavzemamo za štabi®* b0t‘ cijo,_bi jo jaz začel uresničev^ pri tistih, ki so sedanje teža'1 ieic našega gospodarstva tudi P° vzročib!" MILAN GOVEK^ Srne MORALA NI PADLA, AMPAK... Na trgu obutve letos vlada izjemna in precej nepričakovana konjunktura. Koristi seveda samo tistim proizvajalcem, ki znajo kupcu ponuditi tisto, kar zahteva. Tovarni ALPINA je to očitno uspelo, ker sicer ne bi imeli malodane praznih skladišč. Podobnega mišljenja je tudi Stane Čar, predsednik osnovne organizacije sindikata, saj pravi: „Naši ljudje vedo, da jim nihče ne bo ničesar podaril, da se morajo zato spoprijeti s težavami in jih premagati, če si hočejo zagotoviti obstanek in nadaljnji razvoj. Če upoštevam tak cilj, lahko rečem, da nam nikoli nobena žrtev ni bila pre- S KAMERO PO KOLEKTIVIH0 V Podgradu pri Zalogu so v Kemični tovarni Arbo poslali na trg svoj novi proizvod. Lakirna .emulzija za avtomobile je v glavnem sad njihovega razvojnega labora- torija. Pravzaprav gre za dve vrsti emulzije. Prva je za nove avtomobile, ki pred1 vsem zaščiti lakirane površine; druga pa, kot pravijo, je za stare. Prva sarža je torej zunaj. Sedaj čakajo na naročeni stroj za polnjenje. Potem pa bodo začeli z večjo proizvodnjo tega sredstva za nego lakiranih konjičkov. A. A. N '.Pri 'etn t ! Pr sit y f^BlS KA V IDRIJSKI TOVARNI KOLEKTORJEV Koristi od nr ti h vrat L Samoupravljanje in uvoz tujega kapitala ter sodelovanje z njim V KAKŠNIH POGOJIH POSLUJEJO? Idrijska ka tovarna kolektorjev je J? redkih naših delovnih organiza-!’ ^ proizvodno in poslovno sode-" s tujim kapitalom, saj je bilo k1« podjetij pred nekaj meseci .Jda le 27. Pred leti je bila obrat iškega Simpleksa, ko pa se je Posvojila, je delalo v njej komaj Mi. IN t Avgusta 1968 so predstavniki te L/^ne podpisali z zahodnonemško Kautt & Bux OHG iz Stutt-.pogodbo o skupnem vlaga-HP1’ skupni proizvodnji in poslov-vodstvu, kakor tudi o delitvi p|ovnih dosežkov iz tega sodelo-p ja". p0 tej pogodbi se oba part-lD|* »obvezujeta, da bosta stalno Iplovala na področju proizvodnje IS Prodaje kolektorjev in drsnih F»točev“. Tvrdka Kautt & Bux je Fptesla v skupno poslovanje „vla-!Ha v gotovini, strojih in orodjih kor tudi vlaganja v obliki poslov-J/ vrednosti good-will in know-K0"'.. . kar skupaj predstavlja 40 % vfega premoženja tovarne kolek-ršv, ki je izkazano v bilanci z dne J"' 6. 1968. leta". Tovarna kolek-L0tiev pa je »prinesla v skupno po-'t^arrje tovarniška zemljišča, tovariške naprave, stroje, orodje in pri-dni^siv ’ krrk01 gotovinska sred-raZ’*ste!'' ■*' ^en znaša 51 % čile k v8a premoženja skupne proiz-[jstjjl »e organizacije. Oba partnerja P Udeležena pri čistem dobičku ,,v tujipUierju njunih deležev" isto velja ssno ritrS* t da' K dan'J bo«1) t tabil J ma*1 < j po * >ntrc U Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT t * mtrr d i t t t *V\%xx%xxxxxxxxxxxx2 Ni za njuno udeležbo pri more-^ ''ni izgubi, prej pa oba plačata iz ^ kupnega dohodka vse družbene pri-. Nvke in sredstva za sklade. Za-jiP' "UPnonemška tvrdka ne sodeluje le fl3' °klikovanju stanovanjskega skla-. Podjetje Kautt & Bux pa se s OvJpEodbo »obvezuje, da bo zagoto-N letni izvoz izdelkov tovarne ko-^ ,ektorjev v vrednosti 1,500.000 za-Mnonemških mark". [tej' ^ pogodbi je tudi rečeno, da e jf ’,skupno poslovanje v idrijski to: vp' ^ui določa in vodi poslovni od-Š®1", v katerem sta po dva sloven-' J) !.ka in dva nemška člana, ki »planira 23 plovna mesta, njihovo število in P "ulifikacijske pogoje" ter sklepa o 'M Srriemicah poslovanja. Nadalje je v pogodbi zapisano: ‘■kristojnosti delavskega sveta so pri eih očuvane, vendar pa se mora tudi delavski svet ravnati po vseh določilih pogodbe in sklepih poslovnega odbora, ki jih je le-ta sklenil v okviru njemu prepuščenih kompetenc." Teh nekaj členov iz pogodbe sem zapisal zato, da bi razumeli naš pogovor. KORISTI SODELOVANJA IN MOŽNOSTI PROIZVODNEGA NAPREDKA Anton Seljak, direktor Tovarne kolektorjev, je pripovedoval: »Proizvodno in poslovno sodelovanje z našim zahodnonemškim partnerjem nam je omogočilo, da smo v nekaj letih, zlasti še v zadnjem letu, močno povečali število zaposlenih. Zdaj nas je že 183, vrat pa seveda še nismo zaprli. Naj povem še to, da naši partnerji doslej niso izvozili v svojo državo niti dinarja njihovega dobička; vse vlagajo v rast naše proizvodnje. Tudi delovna storilnost je vedno večja, ker skušamo pri nas uveljaviti njihove tehnične izkušnje. Seveda tega ne delajo zato, ker bi nas imeli tako zelo radi. Že vedo, kaj jim koristi in dokler bo pri tej njihovi koristi udeležena tudi naša korist, se takšno sodelovanje splača. Doslej se še ni primerilo, da bi se njihova predstavnika na sestankih poslovnega odbora ukvarjala s podrobnostmi sodelovanja in terjala nekaj, kar ni v skladu z našimi samoupravnimi odločitvami V zadnjem času smo mi na primer na teh sestankih predlagali, da bi povečah zagotovljeno kvoto izvoza — za poldrugi milijon mark smo namreč pred dvema letoma izvozili 30 % vse naše proizvodnje, zdaj pa že 27 % - vendar za zdaj še nismo uspeli Nemci pa so nam predlagali, da uredimo individualno .odgovornost strokovnjakov, da bi jdenimo, tudi mojstre zadolžili za 'konkretno delo." »Za zdaj," je nadaljeval direktor Seljak, »smo s tem sodelovanjem zadovoljni. Pri proizvodnji in poslovanju uporabljamo njihove izkušnje, dobiček skupaj vlagamo v razširjeno reprodukcijo, osebne dohodke smo pri nas občutno povečali in so lani še presegli povprečje 1.400 dhiarjev, skupni dohodek pa bo letos dosegel 20 milijonov dinarjev. JE SODELOVANJE S TUJIM KAPITALOM OKRNILO SAMOUPRAVLJANJE? Vladimir Gnezda, tajnik osnovne sindikalne organizacije, je med drugim dejal, da tisti členi pogodbe o sodelovanju s tujim kapitalom, ki govore o pristojnostih poslovnega odbora, krnijo pravice samoupravljavcev v Tovarni kolektorjev. Ko pa sva se začela pogovarjati, do kod seže njihovo samoupravljanje in kolikšne so možnosti, da samoupravljavci neposredno sodelujejo v njem, sva ugotovila, da njihovi delavci ne odločajo niti o tistem, kar bi po pogodbi lahko in kar bi glede na našo zakonodajo, ki jo pogodba o sodelovanju spoštuje, tudi morali »Res smo šele pri prvem koraku," je potlej ugotavljal tajnik sindikata. »Naša organizacija se je poprej ukvarjala predvsem z ozimnico, zleti in podobnimi sindikalnimi akcijami. Ljudje pa so se spraševali, zakaj sploh imamo sindikat. Sele letos se je novoizvoljeni odbor začel zavzemati za poživitev samoupravljanja delavcev. Izkušenj nimamo ve-' liko. Delavci, ki niso člani delavskega sveta, še ne sodelujejo pri odločitvah in lahko bi rekli, da upravljajo »preko delavskega sveta". Zdaj se trudimo, da bi pritegnili v upravljanje čim več proizvajalcev. Izvršni odbor sindikata se sestaja vsak mesec, mesečno tudi imamo proizvodne konference, kjer se pogovarjamo o izpolnjevanju delovnih nalog, o novi organizaciji dela, in o delovnih normativih. Čeprav so ti sestanki zgolj informativni, se že kažejo koristi Lani smo povečali delovno storilnost skoraj za 17 %, letos pa upamo, da odstotek povečanja ne bo manjši." Sandi Poljanec, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, je dodal: »Šele takrat, ko delavci vemo, kaj vse se dogaja v tovarni in tudi vemo, kaj mora sleherni izmed nas storiti, da bi izboljšali proizvodnjo in povečah proizvodni uspeh, lahko govorimo o delavskem samoupravljanju. Ni dobre samouprave brez našega znanja. To sicer zdaj vemo, vendar to spoznanje še ni dovolj uveljavljeno v naši samoupravni praksi. NAMESTO ZAKLJUČKA Uvoz tujega kapitala in poslovno ter proizvodno sodelovanje z njim torej nikakor ne pomeni razprodaje naših samoupravnih delovnih organizacij. Lahko nam le koristi,\ če znamo tuji denar in tuje izkušnje uporabiti za naš napredek in če hkrati vemo, da tuja podjetja, ki so vložila svoja sredstva v naša, niso tega storila zavoljo naših lepili želja. Nobena pogodba z zamejskim podjetjem pa nam samoupravljanja ne more in ne sme okrniti. Imeli ga bomo namreč tohko, kolikor ga -bomo znali sami uresničiti. JANEZ VOLJČ * ! * * t * * * * * * * * * * * t * * + * * * * * * % % * * * * \ 4 ZA ENOTEN RAČUNSKI CENTER # V šaleški dolini prevladuje mnenje, da ne bi bilo smotrno kupovati manjših računalnikov, temveč urediti centralno službo Delovne organizacije iz občine Velenje se vse bolj intenzivno pripravljajo na mehanografsko obdelavo podatkov. V velenjski Tovarni gospodinjske opreme »Gore-nje“ so že pred leti uredili računski center, v Rudniku lignita Velenje razmišljajo o_terminalu, v nekaterih drugih delovnih organizacijah v Šaleški dolini pa o mehano-grafski obdelavi podatkov z manjšimi računalniki. V velenjskem »Gorenju11 so začeli že leta 1967 s pripravami za elektronsko obdelavo podatkov. Z rednimi obdelavami pa so začeh leta 1969, nedavno tega pa so vpeljali nov sistem, ki bo zadoščal za potrebe TGO „Go-renje“_Velenje več let. V Šaleški dolini se zavzemajo za ureditev enotnega računskega centra za potrebe delovnih organizacij. Prevladuje mnenje, da bi bilo nesmiselno porabiti sredstva za nakup manjših računalnikov. ,,Gorenje" je zato pripravljeno organizirati v delovnih organizacijah vsa pripravljalna dela za prehod na elektronsko obdelavo podatkov ter za določen čas, v okviru razpoložljivih prostih zmogljivosti, tudi obdelavo podatkov. Nobenega dvoma ni, da bi bilo najbolj racionalno^ če bi za potrebe gospodarstva in družbenih služb v Šaleški dolini organiziraH mehanografsko obdelavo podatkov v enem oziroma v največ dveh računskih centrih. (vš) ^\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 4 t *4 4 *4 4 4 4 4 4 4 5 5 4 4 *4 4 4 4 *4 *4 4 *4 *4 *4 4 4 4 4 4 4 4 Odločna beseda in ukrepi Razen disciplinskih ukrepov proti odgovornim za prekinitev dela, seje delavski svet ZŽTP Ljubljana zavzel za čimprejšnjo sklenitev samoupravnega sporazuma in s tem za enotno politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov (Nadaljevanje s 1. strani) manj so si bili vodilni med seboj enotni pri izvajanju redkih skupnih dogovorov. To je bilo znano tudi celotnemu kolektivu, posledica tega pa je bila, da niti samoupravni organi, niti družbeno-poHtične organizacije niso imeli izhodišč za svojo aktivnost. Nič čudnega, če seje namesto enotnosti kolektiva in vodstva vse bolj uveljavljala samosvoja politika posameznih „šefov“. Z druge strani pa se odgovornost pristojnih delavcev TP Ljubljana kaže predvsem v tem, da so vse »operacije" v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov opravljali le z namenom, da bi zadostih zakonskim določilom, ne pa zaradi pravilnega usmerjanja pohtike formiranja in dehtve dohodka ter osebnih dohodkov. Zaradi vsega tega je delavski svet ZŽTP Ljubljana naročil strokovnim službam, da takoj začnejo z rednim postopkom, v katerem naj bi ugotovili konkretno stopnjo odgovornosti osmih vodilnih delavcev tovorne postaje Moste in treh delavcev TP Ljubljana oziroma še drugih posameznikov, če bi bilo to potrebno. Ne glede na izid tega postopka pa je bilo s takojšnjo veljavnostjo razrešenih šest vodilnih delavcev tovorne postaje Moste: vodja delovne enote, šef transportno komercialnih poslov in njegov pomočnik, vodja gospodarsko računske službe, operativni pomočnik vodje enote in vodja materialne službe. KAJ JE ŠE SKLENIL DELAVSKI SVET? Razen že omenjenih kadrov-sko-diciplinskih ukrepov se je najvišji samoupravni organ slovenskih železničarjev zavzel za čimprejšnjo kadrovsko okrepitev računovodskega in gospo-darsko-načrtovalnega sektorja TP Ljubljana in za uveljavitev kar najbolj poenotenega sistema oblikovanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov v tem podjetju. Pri tem naj bi za ena- ko delo upoštevah enake osnove v. vseh podjetjih v sestavu ZŽTP Ljubljana. Do uveljavitve enotnega sistema naj TP Ljubljana povzame izkušnje TP Maribor ah TP Postojna glede določanja mase osebnih dohodkov, ki se v obračunskem mesecu lahko uporabi za osebne dohodke, hkrati pa naj TP Ljubljana izdela ponovni obračun izplačane mase osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letos, da bi lahko ugotovih dejanski obseg prekoračitve. Dolžnost strokovnih služb ZŽTP Ljubljana pa je, da nemudoma prično izdelovati metodologijo planiranja, ki naj bi zajela sistem planiranja in dehtve dohodka ter osebnih dohodkov v vseh organizacijah in enotah združenega dela, ki jih povezuje ZŽTP Ljubljana. Pospešiti je treba tudi priprave na sklenitev samoupravnega sporazuma, da bi tako zasnovali enotno politiko dehtve dohodka in osebnih dohodkov v ZŽTP Ljubljana. Slovenski železničarji zdaj že pripravljajo spremembe in dopolnitve svojega statuta. Prekinitev dela na postaji Ljubljana-Moste pa utrjuje njihovo prepričanje, da morajo z delom pohiteti. Po sklepu delavskega sveta ZŽTP Ljubljana naj bi prekinitev dela v novem statutu obvezno opredelih kot nesamo-upravno dejanje, če prizadeti v težnjah za izboljšanje razmer ne bi poprej izkoristih vseh demokratičnih in samoupravnih možnosti. Delavski svet ZŽTP Ljubljana je končno tudi poudaril dolžnost vodilnih delavcev, članov samoupravnih organov in pohtičnih organizacij, da so osebno dolžni pravočasno in objektivno informirati člane kolektivov, v katerih delajo. Po dogovoru z vodstvi političnih organizacij pa bo delavski svet dal tudi pobudo za ugotovitev konkretne pohtične odgovornosti posameznih članov teh organizacij za zadnje dogodke na tovorni postaji Moste. mG V OBJEKTIVU Tovarna z dvanajstimi ljudmi Kdor ima doma gramofon in rad posluša tudi domačo glasbo, prav gotovo pozna našo tovarno gramofonskih plošč Helidon. Lahko bi skoraj rekli, da je tovarna nova, saj dela šele tri leta. Dela v Ljubljani, ustanovili pa so jo kot obrat založbe Obzorja iz Maribora. V nekdanji čevljarski delavnici v Šiški so si uredili prostore za proizvodnjo. Snemanje plošč domače glasbene ustvarjalnosti, predvsem tistih, ki * « davkar pripravljajo stroj za proizvodnjo long-play plošče s slovensko popevko 71. Vsakih 15 do 20 sekund vbrizga oziroma vtisne stroj malo ploščo. To je torej končna faza v zelo natančnem procesu nastanka gramofonske plošče. niso komercialne, je postala že nujna potreba. Helidon je te potrebe že skoraj zadovoljil. V treh letih, kolikor obstaja, so izdelali 123 plošč v skupni nakladi skoraj 2 milijona komadov, vse je opravilo 12 ljudi. Proizvodnja gramofonskih plošč je pravzaprav enostavna. Narediti res dobro ploščo pa ni lahko. Drage naprave in predvsem natančnost je prvi pogoj, da je plošča res veren zapis izvajanega dela. Kako pravzaprav nastane plošča? V Šentvidu imajo studio, kjer posnamejo orkester in pevca na poseben magnetofonski trak, uspele posnetke zmontirajo, s traku presnamejo glasbo v rezalni napravi na mehko ploščo ali, kakor ji pravijo, folio. Posamezne tone spremene v mehanično nihanje in jih s pomočjo igle vrežejo vanjo. Ta folia je osnova, s katere po večkratnem galvanskem postopku dobijo odtis, ki je dovolj trden, da služi kot orodje v stroju, ki vbrizgava oziroma tiska gramofonske plošče. Natančnost pri vseh naštetih fazah je helidonovce privedla do priznanja, da proizvajajo najkvalitetnejše plošče v Jugoslaviji. UHSSgbhk&I . Kvaliteto plošč stalno kontrolirajo v posebnem prostoru. Reklamacij zato skoraj nimajo. IZ ŠESTIH REPUBLIK 1- 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 NARAVNA ORANZADA SOhV \ Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C) — Pred uporabo pretresti - Vsebina 0,2 I Sladkor 12% — Uporabnost 2 meseca Proizvaja Agraria Koper IV V VIQ VII Vlil IX X XI XII ... v jugoslovanskih sindikatih I Iz stališč zadnje seje sveta SVET ZSJ ■ I V prejšnji številki Delavske enotnosti smo v tej rubriki že poročali, da se je sestal Svet ZSJ in razpravljal o ustavnih amandmajih ter uresničevanju resolucij II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Na I podlagi uvodnega referata predsednika jugoslovanskih sindikatov Dušana Petroviča-Saneta in obširne razprave, je svet ZSJ sprejel tudi I I I I I I I I nekatere sklepe o nadaljnjih nalogah sindikatov. V njih je med drugim poudarjeno: - Delovni ljudje so v ustavni razpravi brez pridržka sprejeli predložene amandmaje, zlasti pa tiste spremembe, ki zadevajo uveljavljanje samostojnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti v naši večnacionalni skupnosti. Svet ZSJ se bo zavzemal, da bomo dosledno uresničili besede tovariša Tita, da mora enotnost, ki obstaja med samoupravljavci, vladati tudi med vsemi našimi narodi, zavzemal se bo za krepitev bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi kot trajne pridobitve revolucije, kar je tudi eno od temeljnih priporočil sarajevskega kongresa. - Svet ZSJ predlaga, naj bi bil tovariš Tito izvoljen za doživljenj-skega predsednika repubhke in za prvega predsednika predsedstva SFRJ. - Svet ZSJ poudaija, da si bodo sindikati prizadevali storiti vse, da bi delovni ljudje v okolju, kjer delajo in živijo, postali osnovni nosilci boja za dosledno uresničevanje resolucij II. kongresa samoupravljavcev in ustavnih amandmajev. Svet ZSJ pri tem poudaija, da bo pri uresničevanju vsebine ustavnih amandmajev in sklepov sarajevskega kongresa potrebno vztrajno prizadevanje vseh družbeno-poli-tičnih dejavnikov. V konkretni in neposredni akciji je treba zlomiti protisamoupravne, etatistične, birokratske in tehnokratske sile, ki si prizadevajo, da bi zavrle proces nadaljnjega razvoja samoupravljanja. - Upoštevaje izredni pomen samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov se svet ZSJ zavzema, da bi vsebino te materije opre-delili v posebnem ustavnem amandmaju. To stališče sindikatov je dobilo tudi polno podporo v javni razpravi, sprejel pa ga je tudi II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. - Ustavni amandmaji in resolucije sarajevskega kongresa so po oceni Sveta ZSJ podlaga za drugo fazo sprememb v političnem in družbeno ekonomskem sistemu. Svet ZSJ zato poziva vse sindikalne organizacije, da se zavzamejo za nadaljnjo deetatizacijo ter za razvoj komunalnega in skupščinskega sistema in samoupravnega povezovanja vseh oblik družbenega dela. Ta naloga zahteva kar najširšo politično aktivnost sindikatov, priprave za bližnje kongrese sindikatov, kongrese Zveze sindikatov po republikah in pokrajinah pa tudi priprave na VII. kongres ZSJ je zato treba izkoristiti kot priložnost, da se še bolj angažira sindikalno članstvo pri uresničevanju ciljev in nalog, kijih je opredelil sarajevski zbor samoupravljavcev. I I I I I I I I NA LOVU ZA KREDITI Zelo razšiijen je pojav, da predstavniki jugoslovanskih bank in podjetij na lastno pest, brez preciznih projektov in brez kritja skušajo dobiti devizne kredite — pri svetovni banki, pri Export-import banki, pri londonskih bankah in morda še kje. Uradni trgovinski in bančni predstavniki Jugoslavije v Londonu trdijo, da je dirka za krediti dejstvo, da pa je težko odkriti „diikače“, ker se le-ti izogibajo pomoči naših strokovnjakov, saj jim je pomembno le to, da kredit dobijo, ne glede na ceno. Pristajajo tudi na 30 % obresti. Nihče se tudi ne .drži predpisov, po katerih mora vsakdo namero, da zaprosi za inozemski kredit, registrirati pri pristojnih službah Narodne banke! KAKO POSPEŠITI GOSPODARSKI RAZVOJ? Kljub reformi in stabilizaciji je gospodarstvo vplačalo v zvezni proračun skoraj trikrat več, kot je obdržalo v lastnih skladih # Gospodarstveniki se zavzemajo za korenite spremembe v carinskem režimu Zanimanje za izvoz se že od sredine lanskega leta naglo zmanjšuje, gospodarstvo pa se usmerja predvsem k uvozu reprodukcijskega materiala. Razmerje med uvozom in izvozom se v zadnjih letih nenehno slabša tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji. Tudi devalvacija dinarja v januarju ni obrodila predvidenih sadov pri uravnovešanju plačilne bilance in ni spremenila osnovne negativne usmerjenosti gospodarstva v blagovni menjavi s tujino. Kljub devalvaciji namreč izvoz še naprej zaostaja, uvoz pa narašča. Očitno pa je, da bi devalvacija vsaj delno lahko vplivala na povečanje izvoza, če bi pravočasno ukrepali v zunanjetrgovinskem in deviznem režimu. Utemeljena in neutemeljena pričakovanja nekaterih sprememb namreč povzročajo, da delovne organizacije zadržujejo izvoz in tudi sklepanje novih izvoznih poslov. Pa tudi ukrepi na področju zunanjetrgovinskega režima ne bi mogli pospešiti izvoza, ker so vzroki za zaostajanje izvoza in za naraščanje uvoza izven režima blagovno-denarnih odnosov s tujino: iskati jih je treba predvsem v naraščajočih domačih proizvodnih stroških in cenah, prav tako pa tudi v omajanem gospodarskem ravnovesju. Razmere na domačem trgu so za različno blago takšne, da se ga pogosto bolj splača prodajati doma kot pa izvažati. Slovenska gospodarska zbornica je zato razen predloga o financiranju potreb federacije na osnovi kotizacije in razen študije o organizaciji in zavarovanju enotnega tržišča izdelala še predlog, ki zadeva področje zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja. Podatki, ki so jih s tem v zvezi zbrali in komentirali strokovnjaki zbornice, niso razveseljivi. Zaradi stalne rasti stroškov se namreč reprodukcijska sposobnost jugoslovanskega gospodarstva bliža kritični točki. Gospodarstvo je večji del odvisno od instrumentov ekonomske politike, ki mu, kot VROČI STOLČKI Različne statistike in ankete kažejo, da direktorji, vodje obratov in drugi šefi ostajajo^cela desetletja na svojih položajih. Pisanje o tem in podobne akcije v prejšnjih letih niso kaj prida zalegle: 1966. leta je bilo.na primer v Beogradu v 453 podjetjih 395 direktorjev s 25 do 35-let-nim direktorskim stažem, dve leti kasneje pa se je njihovo število povečalo že na 469. Ker resolucije niso uspešne, razmišljajo v gospodarski zbornici Beograda o neke vrste družbenem dogovoru, po katerem naj bi določili kriterjje in načela o stalni izmenjavi vodilnega kadra. Tako je slišati za predlog, po katerem naj bi po neuspešnem poslovnem letu podjetja razpisala natečaj za realekcijo, s tem da bi mogel konkurirati dosedanji direktor, vendar bi ga obvezno zamenjali, če bi se poslovni neuspeh ponovil ne glede na razloge neuspeha. Tudi najuspešnejši direktor pa naj ne bi ostal na istem položaju več kot 8 let. Zakaj v gospodarstvo? Velik osip v zvezni administraciji Že nekajkrat je dnevno časopisje poročalo, da zapušča zvezno administracijo vse več strokovnjakov. Ta (A.. I' RESNIČNO - V starih časih so se ljudje izgubljali v labirintih utrdb, dandanes pa se utrjujejo v labirintu besed. .. vest še ni uradno potijena, vendar pa se že pojavlja zahteva — tudi iz vrst same administracije — da bi morali o tem spregovoriti na avtoritativnem mestu. Nedvomno nastaja akutna paraliza te specifične „zvezne vojske", o kateri govorijo ponekod kot o družbeni nadmoči in o nedotakljivi trdnjavi, ob kateri se razblinjajo najboljše ideje. Toda če pogledamo strokovno plat njene sestave, bi težko govorili o neki posebni moči, saj je imela po podatkih iz leta 1969 samo polovica uslužbencev visoko izobrazbo, s srednješolsko izobrazbo je bilo 23 %, z nižjo pa 17 % uslužbencev. Med uslužbenci z visoko izobrazbo je največ pravnikov (410) in ekonomistov (255), tehniško ali filozofsko fakulteto ima 90 zaposlenih, drugih strok pa je tako malo, da jih ni vredno omenjati Neustrezna je tudi starostna struktura: 71 % starejših uslužbencev, med katerimi je približno 500 strokovnjakov, je že izpolnilo 30 let delovne dobe. V zvezni administraciji trdijo, da bo letošnje leto najbolj kritično, ker odhajajo predvsem taki ljudje, ki so sposobni, avtoritativni in ki ustrezajo nalogam. Vendar odgovora na vprašanje o vzrokih za osip ni bilo mogoče dobiti v ZIS; kadrovska komisija skrbi le za voljene fuhkcionar-je in ni seznanjena s to problematiko. Konkretni odgovori, ki so jih dali v zveznem sekretariatu za gospodarsko planiranje, odkrivajo naslednje vzroke za odhajanje strokovnjakov: nizki osebni dohodki, stanovanjski problem, negotovost zaradi reorganizacije in vse bolj pogosti napadi, ki postajajo že žaljivi, saj nihče več ne izbira sredstev za diskreditiranje zvezne admimot™-cije. ' 'Pik Zasoljeni dopusti Na posvetovanju o dopustih in rekreaciji v Svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, so govorili predvsem o velikih socialnih razlikah med delavci, ki se izražajo tudi pri regresih za dopust. Višina regresa v posameznih kolektivih se giblje od 150 do celo 3.000 dinarjev. Cene v penzionih bodo letos večje za 20 do 30 %. Na posvetu so ob tem dejstvu kritizirali sindikate, ker v zadnjem času ne skrbijo dovolj za dopuste delavcev. Poudarih so, da bi morali biti sindikati aktivnejši v kolektivih, z njihovo pomočjo bi namreč lahko bolje izkoristili kakih 75.000 postelj, ki jih imajo na voljo bogatejše delovne skupnosti Te zmogljivosti pa so, kot je znano, zasedene samo v juliju in avgustu. vse kaže, niso naklonjeni. Težko je mogoče drugače pojasniti dejstvo, da tudi od reforme naprej delimo akumulacijo jugoslovanskega gospodarstva s pomočjo instrumentov tako, da je le-to v tem obdobju obdržalo v svojih skladih komaj 40 milijard din, medtem ko je v zvezni t proračun in druge zvezne vire dohodkov vplačalo skoraj trikrat višjo vsoto 110 milijard dinarjev. Analiza stroškov pa kaže, da so glavni razlog za njihovo stalno rast tudi instrumenti, ki jih povečanje posredno ali neposredno, kot o carine, takse in druge obveznosti. Samo v letu j 1969 so jugoslovanski gospodarstveniki v imenu rednih in dodatnih carin za uvoz investicijske opreme plačali skupno 1,7 milijarde din, 1970. leta že 2,2 milijarde. Leta 1969 je bil uvozni tečaj 15,61 din, 1970. leta pa že 16,60 din za dolar. Po sedanji redni carinski stopnji za uvoz najvažnejših proizvodov črne metalurgije je dejanski tečaj nekje med 18,60 in 19,60 din za dolar. Po mnenju slovenskih gospodarstvenikov je logičen sklep takle: spričo dejstva, da 10 % zvečanje materialnih stroškov pobere pri enakih cenah materialni proizvodnji vso akumulacijo in da 10 7o zvišanje produktivnosti dela pri enakih osebnih dohodkih in skladih omogoča le 1 % znižanje cen proizvodov na tržišču, je najbolj smotrno uresničevati program stabilizacije z zmanjševanjem stroškov, in to predvsem na račun ukrepov, ki jih povečujejo. Odtod konkretni predlogi gospodarstvenikov za ukinitev povečanih stopenj in za znižanje redne stopnje carinske zaščite. Ker pa je devalvacija dinarja povečala carinsko osnovo, predlagajo naši gospodarstveniki tudi ukinitev uvoznih taks na uvoz investicijske opreme in reprodukcijskega materiala. S pomočjo tega ukrepa bi gospodarstvo lahko spet laže zadihalo, v proračunih - zlasti na zvezni ravni — pa bi se ne grmadilo toliko denarja, kot se ga zdaj. v. B. Predsednik Skupščine Sergej Kraigher v govon1 zboru na Polževem: Spremenjena vloga in pol0 republik ter federacije, ki predvidevajo predložene usta'' spremembe, se sedaj nekatt11 zdi že sama po sebi umevna zato sprašujejo, zakaj teh sp1 memb nismo sprejeli že prej** neposredno nadaljevanje od1 čitev kočevskega zbora in zasedanja AVNOJ. Pri tem moramo upoštevati nasledi1) pogoji za sprejem teh sprem00 so dozorevali v Jugoslaviji časa, in to ne enakomerno in1 hkrati v vseh republikah in t krajinah ter pri vseh narodi1* jja narodnostih Jugoslavije. lA rečemo, da so ti pogoji doz0’ vali v Sloveniji verjetno hiti*)' kot so dozorevali drugod. ga sat ko sre se: c>j ža ša Predsednik RK SZDL Sl' venije Janez Vipotnik v 6 pravi na seji zvezne korf renče SZDLJ: Ni naključje, da so v razpt* o ustavnih dopolnilih poseli pozornost pritegnila vprašanj0 mednacionalnih odnosih, dvoma, da je v odnosih med i1] rodi osnovno pravilo, naj v: pometa pred svojim prag01 Drži pa tudi, da nihče, niti samezni niti narodi in naf0' noštl ne morejo ostati indiV' rentni, če se kjerkoli pojavi dni najmanjši poskus rušenja telV Ijev, na katerih je zgrajena ^ kopravnost naših narodov in !1* rodnosti. 1 Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Franc Braniselj, poslanec ^ Kranja v razpravi v zvezdi skupščini: S Zvezna gospodarska zborni^ zahteva razbremenitev gospodi stva, predvsem razbremenil, glede obveznosti iz anuitet, -'l' nim, da bi končno tudi pri ^ morali sprejeti načelo, ki velik povsod po svetu, namreč, da 'T morajo sprejete obveznosti vef^ no tudi izpolnjevati in da moraj|% te obveznosti izpolnjevati vsi Ja od posameznikov do federaciji Zaradi tega mislim, da bi <*** mesto razbremenitve glede polnjevanja obveznosti iz anudfk morali omogočiti bistveno bolL položaj gospodarstva v delim* narodnega dohodka. % % Zagrebški poslanec Juf^l Razmilič v razpravi v zvezd | skupščini: | Ugotoviti moram, da se država izkazala kot popolnoII1,;» nesposobna, da zagotovi sp0, štovanje normativnih aktov, l* | jih je sama sprejela. Za to iman'11^^ dovolj dokazov. Naša država je V glavnem svoje delovanje usmeril*« na tista področja, kjer se ne smela vtikati. Dolgo časa se j0M namreč ukvarjala z direktni1! investirianjem in investicijami katerimi bi se morala ukvarja*11 neposredna proizvodnja, ni P*: imela časa poskrbeti za to, dal« vsi udeleženci v gospodarjenj111 spoštovali zakone. ... ■1 Po starem Pred nedavnim sestavljeno poročilo za zvezno skupščino navaja, da stopnja naraščanja izgub v poreform-nem obdobju prekaša vsa druga gibanja. Izgube so se v petih letih povečale za več kot petkrat. Tekoče in „pre-nesene“ nepokrite izgube so znašale 1966. leta 1,1 milijardo din, leta 1970 pa več kot 5,7 milijarde din. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da govorimo o izgubah, kijih niso pokrili tisti, ki so prevzeli poroštvo. ..Stopnja pokrivanja" izgub se skoraj ne spremeni: 1966. leta je bilo pokritih kakih 12% skupnih izgub, leta 1970 pa 16 %. Podobe VAŠEGA ČASA jo M ki ista*1 :atei' 1 rej k oi in em led' m1 iji* o in in P .dik' Lat' ozo' litief V [OlV' z?11’ iseS11 anja V oddelku C ni prave-Sa miru, zato sklene kole-rtJ ^ pljuniti v roke in se SF' lotiti stvari. Akcijo kač ne direktor, ki skliče kolegij in predstavnike sredstev notranjega javne-J Sa komuniciranja. To sem jaz. — Kot je znano, situa-tija še malo ni rožnata, kač ne direktor. — Zastavlja se potemtakem vprašanje: kdo je kriv! - Kriva so sredstva informiranja! odločno pribije sekretar. — Tako je Vedno bilo in tako bo! - Namesto da bi krepila naše omejano zaupanje, kakor tudi zaupanje naših delovnih ljudi, so pasivno in neodgovorno stala ob strani, doda komercialni. — Tako je! Ta sred- stva niso odigravala svoje pozitivne vloge. — Toda, tovariši! Vse, kar ste rekli ali napisali, sem sproti objavil, zajecljam opravičujoče in ves poparjen. — Ne zdaj valiti krivde na druge? ! S kakšno moralno pravico? ! se raz- ustvarjalno. — Treba je iti med ljudi! — Treba jim je naliti čistega vina! — Treba je pognati stroje v oddelku C. Vse te bogate misli si takoj zapišem v beležko. — Kako, tovariši? — Treba je trpeti konsekvence zaradi neodigra-vanja pozitivne vloge sredstev notranjega javnega komuniciranja. S tem se je s prstom pokazalo name in nič kaj prijetno mi ni zdaj pri srcu. Kaj storiti? — Kaj naj napravim? do neželenih dogodkov. Treba je izhajati na dosledni odgovornosti odgovornih subjektov za nastalo situacijo, še zlasti tistih struktur, ki so zadolžene za obveščanje delovne skupnosti (to sem jaz). Iz uvodnika mora biti tudi jasno raz- Ifltll greje računovodja. — Iz vsega smo nujno dolžni potegniti določene konsekvence in nositi tudi odgovornost, sklene komercialni uvodni del pogovora in me pomembno pogleda. Nato me pogledajo še drugi Molčimo. — Predlagam, da se mu še enkrat pogleda skozi prste. Vendar zadnjič! predlaga in pribije direktor. Vsi si oddahnemo, presedemo. Ozračje na seji postane bolj sproščeno in vpraša sekretar. — Sredstev ni! reče računovodja. — Naš oddelek se bo pretrgal od garanja, v zahvalo pa to! doda komercialni. — Jaz pod pritiski že ne bom padel na kolena! pribije direktor. - Kdo naj torej likvidira stvar? Vsi me gledajo še bolj pomembno. — Treba je priznati! - Treba je jasno reči, da se ljudem ni točilo čistega vina — Takoj je treba v „Glasu kolektiva” objaviti uvodnik. — A v uvodniku mora biti zelo jasno povedano, da je bila osnovni povod za vso stvar okrog oddelka C, podobno kot v podobnih primerih, neinformiranost kolektiva, ki je sprožila znane dogodke z daljnosežnimi posledicami. Nadalje je treba reči, daje mogoče zadevo konsolidirati le na samoupravni način in z vsestransko proučitvijo vzrokov, ki so pripeljali vSSSSrosSSfSo ''' vidno, da je treba stalno delati na razreševanju aktualnih problemov delavskega razreda in delovnih ljudi v vseh sredinah njegovega dela in življenja Tudi ta številka „Glasa kolektiva” se valja neprebrana po oddelkih. Velika škoda! V oddelku C stroji še vedno stojijo. Direktor sklicuje novo sejo kolegija. VINKO BLATNIK ■ ■n DESI HHi Prva nagrada v Velenje Reševalci nagradne križanke, ki je bila objavljena v Delavski enotnosti 29. maja v št. 21, so nam poslali blizu 650 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada - 100 dinarjev: Jerica Gregorič, Velenje, £ Tomšičeva 26; 50 ^ 2. nagrada - 50 dinarjev: Bogomira Valentan, Fala 40; ^ 10 nagrad - polletna naročnina na DE prejmejo: Nada ® Pohar, Ljubljana, Kosovelova 6, Vinko Vek, Trbovlje, ,r^ Neža 43, Albin Colja, Celje, Čopova?, Renato Krumpak, °|tA Maribor, Partizanska 73, Vihna Roš, Trbovlje, Keršičeva >t;* 23 a, Boris Debelak, Krmelj 30, Alojz Golob, Nova “velik Gorica’ Kidričeva 26, Dugar Ivica, V. Svetina 14,-Jesenice jana Gor., Beba Dolinar, Trbovlje, Ulica 1. junija 2, Iva vej Mayr, Kranj, Jahačev prehod 2/1. °si t Vsem nagrajencem bomo denarne nagrade poslali po VIJ pošti, časopis pa jim bomo začeli pošiljati s 1. julijem nm 1071 >olj! % i ezu* | I 1% , amV je'F eril> e t)i ej6! ii.S rja« pa a b'k ;nj»r I 1971. Naslednja križanka bo objavljena v petek, 3. julija. Pravilna rešitev: Vodoravno: Hala Tivoli, avto, Amerikanec, kolo, matematika, vital, sloni, Aka, stotaki, srp, lug, Asa, sr, dekanat, terminal, Oil, nk, sa, tr, Safian, mama, urar, tla, aneroid, beriberi, Eis, vi. Dare, citiranje, man, telo, Oradea, oni, nevritis, lak, vitim, av, d, eon, nak, ko, in, Tbilisi, asparagus, m. Anvar, el Sadat, ala, arago, bela, nit, dinamit, anali, oerlikon, Tobi, železarna, ces, kotov, acisal, akcent, vrana. Pa naj še kdo reče, da „fičo“ ni močan voz. Na slovenjgraškem letališču je vlekel letalo, pa še kašljal ni! - A. AGNIC VSI V VROČI KAŠI Stanovanjski varčevalci smo v kaši. Kolikor na leto privarčujemo, vsaj za toliko narastejo v istem času tudi cene. Cene novih stanovanj so danes že naravnost „stolpniške“. Za kvadratni meter je potrebno odšteti približno toliko, kot v poprečju na Zahodu in za kakih 20 % več, kot recimo na'Nizozemskem ali v Franciji ... Ali: medtem ko je potrebno zunaj odšteti za kvadratni meter stanovanjske površine manj kot en poprečni mesečni osebni dohodek, je potrebno pri nas precej globlje poseči v žep. Kvadratni meter velja v poprečju nekaj več kot dve, v nekaterih primerih pa celo več kot tri mesečne jugoslovanske plače. Še najbolj zanimivo je to, da je danes kljub „stolpniškim“ cenam izredno težko priti do novega stanovanja. Seveda zato, ker stanovanj enostavno ni. Niti to nam ne uspe, da bi obdržali stanovanjski primanjkljaj na isti ravni. Ta namreč raste in znaša samo v Sloveniji že 60.000 stanovanj. 1 3 5 Glede na vse skupaj, predvsem pa na inflacijo, kiji nikakor nismo kos, se torej tudi v prihodnje ne obeta ljudem brez stanovanja nič razveseljivega. Baje bomo v kratkem „odmrz-nili“ stanarine. To bo po svoje svetla točka za stanovanjsko gospodarstvo. Nič kaj z veseljem pa ne pričakujejo „odmrznitve“ ljudje, ki ne stanujejo v svojih stanovanjih. Že ob današnjih stanarinah, ki so vse prej kot ekonomske, se namreč številne družine stiskajo v garsonjerah, ker ne zmorejo plačevati vzdrževanja za stanovanje. Torej, v kratkem nas bo v kaši še več. Nam bo vsaj malo manj dolgčas! Akcijski sekretariat za industrijsko oblikovanje pri SLUPUJ c/o DLOS, Ljubljana, Titova 21 je skupaj z jugoslovansko TV mrežo razpisal marca 1971 natečaj za dobro oblikovane industrijske izdelke. Ta natečaj, ki naj bi se redno ponavljal, nudi vsem jugoslovanskim podjetjem možnost, da organizirano in sistematično pridejo do novega, oziroma dobrega designa za svojo proizvodnjo s tem, da se pridružijo razpisu natečaja in povedo, kakšne likovne rešitve potrebujejo. Možnost, ki jo daje javni razpis, da se to izvede preko najširšega izbora oblikovalcev, ki sodelujejo pri natečaju, odpira optimalne pogoje za čim boljši design. Po drugi strani pa odpira našim oblikovalcem zelo široke možnosti ustvarjanja in jih želi z obsežnimi nagradnimi fondi tudi primerno stimulirati. Skupna vsota nagrad natečaja „AS DESIGN 71“ znaša 95 starih milijonov dinarjev. Stanovska organizacija industrijskih oblikovalcev se zaveda širokih družbenih potreb po dobro in lepo oblikovanih potrošnih dobrinah, zaveda se, koliko bolj bi morale biti pomembne estetske kvalitete naših izvoznih artiklov, koliko več posluha in skrbi bi morali posvetiti našemu vsakdanjemu okolju. Ker so se mnogokrat pojavili očitki (večkrat celo zelo upravičeno), češ da industrija nima razumevanja za dober design in obratno, da ni primernih designerjev za reševanje tekočih potreb naše industrije, je razpis „AS DESIGN 71“ pomemben še posebno zato, ker bo pokazal, kakšne so dejanske vsakoletne potrebe oziroma želje jugoslovanske industrije po designu in z dospelimi natečaj- 17 19 21 23 25 2/ 29 31 EKCORRADO TonicWater Umetna brezalkoholna pijača’ z dodatkom kinina — Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C)-vsebina 0,2 I-Sladkor 10°/ — Uporabnost 6 mesecev — Proizvaja Agraria Koper Vil Vlil XII r IZ DISKOTEKE DE — LETO 1961 i L IZ VEN KONKURENCE - Ne velja - jaz sem brez konja! NOVA VELEBLAGOVNICA Štiri eteie Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. OBIŠČITE NAS - ZADOVOLJNI BOSTE! nimi elaborati pokazal, kaj vse zmorejo naši oblikovalci. Skratka, v praksi bo med seboj povezal oba partnerja na najširšem področju. Akcijski sekretariat za industrijsko oblikovanje je vsem večjim jugoslovanskim podjetjem poslal vabila, naj se udeleže natečaja. Dobil je preko 60 pozitivnih odgovorov z najrazličnejših področij: od pohištvene, tekstilne, kovinske, strojne in druge industrije do največjih poslovnih združenj, in podjetja - naročniki, med njimi naj naštejemo samo nekaj slovenskih podjetij: Alprem, Brest, Elan, Elektrokovina, Iskra, Lesnina, LTH, Novoles, Oprema, Slovenija- Veleblagovnica jjjj Celje, Gubčeva 2 Temno-Mercator POHIŠTVO les, Sijaj, Volnenka, so razpisala nov design za svoje izdelke ah celo grupo izdelkov. Vsa prispela dela (načrte in modele) - zaključek natečaja je 17. julij 1971 - bo ocenila 7-član-ska mednarodna strokovna žirija. Nagrade so prispevala podjetja sama, to je vsako podjetje za design tistega izdelka, ki ga je razpisalo v natečaju. Natečaj bo zaključila jugoslovanska razstava „AS DESIGN 71“, na kateri bodo prikazani najboljši načrti in modeli bodoče serijske proizvodnje naših podjetij. Z gotovostjo lahko trdimo, da tako široko zasnovane in koristne akcije kot je natečaj ,AS DESIGN 71“, na področju oblikovanja v Jugoslaviji še nismo imeli. MARJANA KOSEC Za šolstvo in otroško varstvo Te dni so se že vse ljubljanske občine začele pripravljati na uvedbo Todstotnega samoprispevka od osebnega dohodka. Tako so delegati krajevnih skupnosti v ljubljanski občini Moste-Polje že sklenili podpreti uvedbo solidarnostnega samoprispevka v Ljubljani za potrebe šolstva in otroškega varstva Tudi v razpravi na seji političnega aktiva te občine je ta predlog doživel polno podporo. Dogovorili so se, naj bi o njem že prihodnje dni razpravljali v vseh delovnih organizacijah v občini, zanj pa se odločili še letos Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je že lani v septembru dala pobudo za uvedbo samoprispevka in hkrati s tem razpravljala o problematiki objektov za otroško varstvo in šolstvo. Upoštevala je dejstvo, da potrebe po prostorih za otroško varstvo in šolstvo močno naraščajo, gradnja teh objektov pa zaostaja za vse bolj intenzivno stanovanjsko gradnjo. Sredstev za kritje vseh potreb ni mogoče zagotavljati izključno iz proračunskih virov, niti ni mogoče dodatno obremenjevati gospodarstva; zato se je skupščina občine opredelila za uvedbo samoprispevka za gradnjo objektov za otroško varstvo in šolstvo, v nekaterih izvenmestnih območjih pa tudi za reševanje drugih življenjsko nujnih potreb občanov. Z uvedbo samoprispevka naj bi obremenili osebne dohodke iz delovnega razmerja, dohodke iz zasebne kmetijske dejavnosti in dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen teh pa še dohodke od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter osebne in družinske pokojnine V odloku o uvedbi samoprispevka pa bi nujno morali predpisati tudi oprostitve za določene kategorije občanov. Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni občani z minimalnimi pokojninami, invalidninami, socialnimi podporami, priznavalninami ter s prejemki od štipendij, vajenskih nagrad in podobnih virov, nadalje zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, katerih skupni mesečni dohodek ne presega 800 do 1000 din oziroma katerih dohodek na družinskega člana ne presega 760 din (otroški dodatek). Na območju vseh petih ljubljanskih občin bi tako s samo- 5 prispevkom zbrali okrog 12 milijard dinarjev, upoštevajoč pri tem zgoraj navedene oprostitve. Vendar je sredstev, ki odpadejo na posamezno občino, znatno manj, medtem ko so sedanji programi predvidenih gradenj dokaj obsežni in praktično predvidevajo vse nujne gradnje šol in otroških vrtcev do leta 1976. Zato bo treba zgraditi te ustanove najprej tam, kjer jih najbolj potrebujejo. Pri utemeljevanju uvedbe samoprispevka in sestavljanju programa gradnje naj bi, po predlogu moščanske skupščine, obveljala tale izhodišča: na vsem območju občine in mesta ustvariti vsaj približno enake pogoje za vzgojo in izobraževanje v osnovnih šolah, zagotoviti Čimvečjemu številu predšolskih otrok organizirano vzgojo in varstvo, ustvariti pogoje za podaljšano bivanje, kasneje tudi celodnevno oskrbo učencev v šoli (in jim tako omogočiti varstvo in pomoč piri učenju) ter smotrno in enakomerno obremeniti vse šole in vrtce ■ V. B. VELEBLAGOVNICA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: M mum 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo # potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje 9 za tuje kupce Je v hiši menjalnica TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, WoEfova 1 l KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje LJUBLJANA PC KONFERENCI MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Še bolj usposobiti vodstva Na zadnji konferenci medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje-M(' zirje so izvolili novo vodstvo, v okviru medobčinskega odbora pa so ustanovili tudi konferenco si1] dikata prosvetnih delavcev Na konferenci medobčin-' skega odbora sindikata delavcev družbene dejavnostLso v Velenju obširno spregovorili o vsebini dela osnovnih organizacij sindikata. Ob tem je bilo poudarjeno, da morajo sindikati spremljati dogajanja v delovni organizaciji, da pa bi lahko dosegli ta cilj, bo treba usposobiti vodstva osnovnih organizacij sindikata, istočasno pa izboljšati tudi obveščenost zaposlenih. svetnih delavcev Velenje. Na konferenci Medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje so govorih tudi o zakonu o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ob tem je bilo izraženo nezadovoljstvo nad odločitvijo Izvršnega sveta Slovenije, da bo mogoče obra- čunati osebne dohodke zaposlenih po novih kriterijih šele od 1. maja 1971 naprej, in ne od 1. januarja, kot so vsi priča-kovali. V razpravi je bilo poudarjeno, da bodo prizadeti, če bo stališče Izvršnega sveta obveljalo, predvsem zaposleni v kulturnih institucijah, kjer osebni dohodki že dalj časa zaostajajo. Kulturne institucije pa tudi niso zaprosile za izjemna dovoljenja za zvišanje osebnih dohodkov^ pričakovanju pač, da bo n1'! goče urediti osebne dohodke !| vse leto nazaj. Razpravljali'i se je zdela še posebej ni | zumljiva odločitev Izvršni i sveta Slovenije, saj je pr£lJ sedstvo slovenskih sindikat i predlagalo, naj bi o vrednot J delo na osnovi samouprava# sporazumov od 1. 1. 1971-^ ne šele od 1. 5. 1971. naprej. J *vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxS Precej so razpravljali tudi o novi organiziranosti sindikata v šolstvu. Zdaj združuje osnovna organizacija sindikata prosvetnih delavcev v Velenju zaposlene iz 8 delovnih organizacij. Medobčinski odbor sindikata je že pred časom opozoril vodstvo te sindikalne organizacije, naj bi se lotilo reorganizacije. Vendar je občni zbor predlog zavrnil,meneč, daje „v veliki organizaciji moč“. Konferenca je soglašala s stališčem medobčinskega odbora, da je treba reorganizirati osnovno organizacijo sindikata pro- CELJSKI GRADBEN! DELAVCI OPOZARJAJO NA PROBLEM IN VPRAŠUJEJO: Kaj bo prinosol voznik »in«? Ponedeljkova seja medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev Celje, udeležil se je je tudi sekretar reoubliškeea O 0*° 0 O ©o ” O ° o J&VNA RAZERAVA Temeljna organizacija zaradi uresničevanja temeljni!® pravic Uveljavitev ustavne kategorije temeljna organizacija združenega dela“ kaže na to, da skladno s procesom razvijanja družbenoekonomskih odnosov uveljavljamo z novo vsebino odnosov tudi nove pojme. Organizacije ne bomo več ustavno poime-novali s „podjetjem“, saj je za ta pojem značilno, da se je v praksi pojavljal oziroma uveljavljal kot nosilec pravice upravljati z družbeno lastnino, ki se je v procesu integracije vse bolj spreminjala tudi v kolektivno lastnino podjetja11 itd. Omenjena neskladja so postajala vse vidnejša ovira za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Resničnost teh odnosov pa je pogojena z realizacijo temeljne samoupravne pravice — odločati o rezultatih dela. Po uveljavitvi določil XV. ustavnega amandmaja so se pojavile v teoriji in praksi številne sile, ki so težile za tem, da bi prevzele oblast v procesu reprodukcije, se oformile v posebno strukturo upravljavcev, ne le v delovni organizaciji, marveč tudi izven nje. To se je ponekod odvijalo kot odkrita teoretična bitka, drugod pa pod plaščem samoupravnosti z manipulacijo samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Teoretični izvor teh procesov lahko vidimo zlasti v tem, da ni bilo jasno razrešeno vprašanje, kdo je nosilec reprodukcije v samoupravno organiziranem podjetju. Omenjena funkcionalna obeležja „po,djetja“ iz preteklosti še niso postala zadeva naše zgodovine, marveč so se pojavljala v novih „obarvanih“ impulzih. Opisane družbene razmere ob vedno ostrejši odgovornosti vseh v združenem delu so diktirale številne socialne konflikte znotraj posamezne organizacije in širših družbenih skupnosti. To se je dogajalo zlasti po uveljavitvi ustavnega amandmaja XV, ki je odločno poudaril odločujočo vlogo delavca v združenem delu in njegovo pravico do organiziranja dela. Določila XXI. ustavnega amandmaja predstavljajo zato ustavno utrditev procesa^ ki smo ga sprožili z amandmajem XV in spremembami v temeljni zakonodaji. Uveljavljajo pravico do samoorganiziranja, kolikor so izpolnjeni minimalni (v prejšnjem sestavku podrobno razčlenjeni) pogoji. Ugotovimo lahko, da bo s sprejetjem ustavnih amandmajev za nami obdobje širokih razprav o tem, kdo naj bo nosilec družbene reprodukcije, kar pa terja uveljavitev nove, organizacijske in ne uokvirjene kategorije (organizacije združenega dela). Res je, da zaradi delnega posega v določila ustave pojem podjetja ne ro v celoti „odpravljen“. To bo mogoče storiti šele ob kompleksni reviziji tako zvezne kot tudi naše republiške ustave. Organizacija združenega dela je torej pojem, ki v polni meri izraža organizacijsko svobodnost in avtonomijo delovnih ljudi pri združevanju dela. Združeno delo v sistemu samoupravljanja ne more biti zrinjeno v neke zgodovinsko pogojene okvire, okvire, ki so ustrezaH in ki še vedno ustrezajo kapitalističnim odnosom. Samoupravna iniciativa se ne more uveljaviti v zaprtem organizacijskem modelu, širina samoupravne vizije terja odprtost, ki bo vedno večja in širša. V današnjih razmerah so še potrebni usmerjevalni elementi. Ti pa se ne bodo smeli več izražati v uokvirjenju organizacijskega modela, marveč le v nekaterih osnovah združevanja dela. Omenjene osnove, ki morajo biti podane, da združeni proizvajalci ustanove organizacijo združenega dela, pa so v amandmaju vsebovane zavoljo tega, da bi vzpodbujale delovne ljudi k uveljavljanju pravice do samoorganiziranja. Temeljna pravica, ki naj se uveljavlja v samoupravni organizaciji združenega dela, je prav gotovo pravica, odločati o rezultatih svojega dela, odločati o delitvi dohodka. Zato bi lahko rekli, da samoupravno določen organizacijski okvir, v katerem delavec uresničuje svojo pravico odločati o rezultatih svojega dela, predstavlja tudi temeljni organizacijski okvir združevalna dela. Na tej osnovi je izoblikovan pojem „temeljna organizacija združenega dela“, v kateri naj delavec uresničuje svojo temeljno samoupravno pravico. PETER TOŠ odbora Štefan Horvat, je bila ena najbolj burnih. Hudo kri je med navzočimi povzročil 8. člen splošnega družbenega dogovora, ki med drugim govori tudi o terenskem dodatku. V tem členu je namreč sporen veznik ,in“. Ta veznik po mnenju vseh udeležencev seje pomeni diferenciacijo med delavci v gradbeništvu. Stavek, v katerem je ta veznik, namreč govori o tem, da so na terenski dodatek upravičeni tisti, ki bivajo in delajo“ na terenu. To pa pomeni, da domači delavci, če se družbeni dogovor spoštuje, Ali imajo gradbinci celjsM# regije osnove za take trdimj Vse kaže, da jih imajo! Preijj časa so s številkami in drugulj objektivnimi podatki doMj zovali. Govorili so, koliko j»#vv stanejo delavci iz drugih replf blik, ki jih morajo zaradi pc manjkanja domačih delavc«! zaposlovati. Vsa gradbena p^' jetja so zelo zainteresirana to, da imajo čimveč delavcev* bivališčem in družino bli21 sedeža podjetja. Če pa bo^ terenski dodatek lahko izplfj čevali le tistim, ki bivajo ^ delajo na terenu, bodo s tel" |^0| niso upravičeni na terenski do- povzročili negodovanje in než*, datek kliub temu. da soniibovi dovoljstvo med domačimi ^9] lavci. Poudarjali so, daje gravOtn datek kljub temu, da so njihovi stroški zaradi dela na terenu višji. Če bo temu tako, potem se bodo gradbena podjetja znašla še v hujših težavah, saj jim že sedaj primanjkuje domače delovne sile. Prepričani so namreč, da bodo slovenski gradbeni delavci odhajah na delo ali v druge republike ah pa v tujino, če ne pa vsaj v druge panoge gospodarstva. Tega pa si najbrž nihče ne želi, najmanj pa gradbena podjetja. Razpravljavci so večkrat poudarjali, da soglašajo z višino terenskega dodatka, ki je določena v družbenem dogovoru. Nikakor pa ne morejo biti zadovoljni s tako postavljenim besedilom člena. Bojijo se namreč, da tudi samoupravni sporazum za gradbeništvo ne bo verificiran, če bodo to vprašanje rešili drugače. beništvo specifična našega gospodarstva, panog* > kjer s( delavci selijo tudi po večkrat n* p mesec iz objekta na objekt, k21,,. 1 pa zahteva večje napore in stroj ške teh delavcev. Zato se zavze' t majo, da bi veznik .in“ v ten1 ; členu družbenega dogovor* ^ zamenjah z ustreznejšo besedo v ki ne bi izdvajala domačih dc' ^s lavcev. tU(1l Te zahteve so prav gotovo j upravičene. Zahtevane so 2 namenom, da celotno slovensko gradbeništvo ne pride v situ2' cijo, da bo ostalo brez domači*1 delavcev. Nekateri so celo rue' nili, da so to spregledali v t&’ pravi o splošnem družbeno*11 dogovoru, saj so se osnutki zelo hitro dopolnjevali in spre' minjah. MILAN BRECf “‘g; PRAZNIK DRAVOGRADA OB DELOVNIH USPEHIH V tednu od 27. junija do 4. julija bodo v dravograjski občini v počastitev občinskega praznika 4. julija številne prireditve. Na Otiškem vrhu bodo ob tej priložnosti v tovarni hlačnih nogavic dali v obratovanje prenovljeno in povečano barvarno, na Prevaljah pa bo ta tovarna odprla nov obrat za proizvodnjo hlačnih nogavic, kjer bodo zaposlili 300 delavk iz Mežiške doline. Industrijsko in gradbeno montažno podjetje Monter iz Dravograda bo v tednu praznovanja odprlo na Otiškem vrhu novo proizvodno halo, ki bo dolga nad 100 metrov in široka približno 20 metrov. y r. IZ NAŠE DRUŽBE DOSLEDNO IN BREZ KOMPROMISOV Stališča, sprejeta na 17. razširjeni seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih, posebej pa še odločne besede predsednika Tita na zborovanju v Labinu, so v središču pozornosti delovnih ljudi tudi v občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem. Delovni ljudje še posebej soglašajo in podpirajo odločenost predsednika Tita, prav tako pa tudi vodstva Zveze komunistov Jugoslavije, da se nemudoma spoprimemo, in to odločno in brezkompromisno, z vsemi problemi, ki zavirajo hitrejši družbeni in gospodarski razvoj naše socialistične skupnosti V Šaleški, Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini so že nekaj časa opozarjali, da se je treba spoprijeti z vsemi problemi oziroma pojavi, ki smo jim bili priče zadnji čas. O tem je bilo govora v pripravah na 18. sejo CK Zveze komunistov Slovenije, na zadnjih konferencah in občnih zborih družbenopolitičnih organizacij, prav tako pa tudi med razpravami o predloženih dopolnilih zvezne ustave. Ni naključje, da so zlasti komunisti iz gospodarstva večkrat poudarjali na nekatere nesprejemljive sistemske rešitve, na nerealne ocene o naši gospodarski moči, pa na neprimerno obnašanje dela našega gospodarstva, ki si je prizadevalo, da bi si skozi višje cene zagotovilo razvoj in obstoj tudi v prihodnje itd. (O tej problematiki srnb spregovorili tudi v komentarjih v DE). Ob tem pa je mogoče ugotavljati, da so samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah teh štirih dolin pravilno doumeli naloge v zvezi s stabilizacijo gospodarstva. V večini delovnih organizacij, predvsem še v največjih (TGO Gorenje Velenje, Železarna Ravne na Koroškem, Tovarna usnja Slovenj Gradec, Rudniki svinca in topilnica Mežica, Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec itd.), so sprejeli akcijske programe za gospodarjenje v pogojih stabilizacije, katerih osnovni namen je zagotoviti uspešno gospodarjenje tudi v prihodnje, toda ne na račun višjih cen. Zavedali so se, da mora vsakdo nositi breme stabilizacije, saj dmgače ta prizadevanja ne morejo uspeti Vseskozi pa so opazna tudi prizadevanja, da bremen stabilizacije ne bi najbolj občutili prav delavci z najnižjimi dohodki in standardom. Stališča 17. razširjene seje CK ZKJ in besede tovariša Tita, izrečene v Labinu, so delovni ljudje Velenja, Slovenj Gradca, Dravograda in Raven na Koroškem sprejeli za svoje, se pravi, da so se pripravljeni kar najbolj odločno J zavzeti za nj ihovo ure snič itev. t Čimprej bi bilo treba sprejeti predložena dopolnila * zvezne ustave, h katerim v Šaleški, Mishnjski, Dravski in i« Mežiški dolini, vsaj za zdaj, ni bilo pripomb. V federaciji J je namreč treba čimprej odpraviti vse tiste odnose, ki p temeljijo na starem državno-lastniškem sistemu, ki je iz-J jemno koncentriral ekonomsko in politično moč v fede-raciji in ki je tudi zaviral nadaljnji razvoj našega politič-2 nega sistema. Ko bodo sprejeta dopolnila zvezne ustave, pa bo mogoče razpravljati tudi o trajnejši stabilizaciji na-il J šega gospodarstva. f; (m. l.) Knjižnice na Slovenskem so po večini pastorek takrat, ko je treba dobiti sredstva bodisi za razširitev in opremo prostorov bodisi za nabavo novih knjig. Redke so knjižnice, ki imajo dovolj prostora, da lahko pregledno uredijo knjige in pa, da imajo knjig, tudi najnovejših, dovolj. Primerno urejena pa tudi dobro obiskana je Delavska knjižnica v Ljubljani, čeprav ne moremo trditi, da se ne ubada tudi z materialnimi problemi Motiv iz ljubljanske Delavske knjižnice. KAKO V MEŽIŠKI DOLINI URESNIČUJEJO PETLETNI PROGRAM RAZVOJA DNEVNEGA VARSTVA OTROK? ____________ Korak naprej Občinska skupščina Ravne na Koroškem je ob koncu 1969. leta sprejela 5-letni program razvoja dnevnega varstva otrok za obdobje od 1970 do 1974. leta, prav tako pa tudi vrstni red gradenj vzgojno-varstvenih zavodov # Občinska skupščina Ravne na Koroškem je takrat naročila strokovnim službam v upravi, da pripravijo vsako leto podrobno poročilo o uresničevanju programa Te dni je socialna služba uprave Skupščine občine Ravne na Koroškem, skupaj s svetom za socialno varstvo, predložila odbornikom Občinske skupščine Ravne na Koroškem obsežno poročilo o izvajanju srednjeročnega programa dnevnega varstva otrok. Osnovna ugotovitev, ki izhaja iz poročila, je, da v Mežiški dolini dosledno izvajajo oziroma uresničujejo naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem dnevnega varstva otrok. Pri tem je še poudarjeno, da je ^INVESTICIJSKI biroji za otroško varstvo i Tenak posilili ;Zt ^0lektiv Investicijskih birojev Trbovlje je iz svojega dohodka namenil ne- d**N rali' of več kot 2 milijona 500 tisoč din za dograditev nove, sodobno urejene ''osko-varstvene ustanove in s tem izpolnil obljubo, dano pred nekaj leti največ težav zaradi premajhnih zmogljivosti in neprimernosti nekaterih prostorov. Na Ravnah na Koroškem je, na primer, kar 70 otrok več v vzgojno varstvenem zavodu, kot bi jih sicer moralo biti! In kaj so dosegli v Mežiški dolini v zadnjem letu dni pri uresničevanju 5-letnega programa razvoja dnevnega varstva otrok? Na novo je bil organiziran varstveni oddelek na osnovni šoli v Črni, razširjeno je bilo varstvo na osnovni šob v Mežici, na posebni osnovni šoli na Ravnah pa sta bila na novo organizirana 2 varstvena oddelka, v katera je vključenih četrtino vseh otrok. Zaradi premajhnih prostorov vključujejo v vzgojno varstvene zavode in v varstvene oddelke na šolah le otroke obojestransko zaposlenih "staršev, otroke mater samohranilk in malčke pred vstopom v osnovno šolo. Razveseljivo je, da so v Mežiški dolini vključili v male šole skoraj vse predšolske otroke. V zadnjem letu dnijebilana Ravnah na Koroškem organizirana tudi logopedska ambulanta za otroke s dušnimi in govornimi motnjami Nekaj denarja za dejavnost te ambulante je prispevala tudi občinska skupščina oz. sklad za otroško varstvo. Do leta 1972 bodo v Mežiški dohni odpravili vse največje prostorske težave. V Mežici bodo že v kratkem začeli z gradnjo nove vzgojno varstvene ustanove, za to je republiška skupnost otroškega varstva odobrila 1,250.000 dinarjev posojila, v pripravi pa je tudi dokumentacija za gradnjo nove vzgojno varstvene ustanove na Ravnah. Povečati pa bo treba še zmogljivosti vrtcev na Prevaljah in v Cmi ter zagotoviti dodatne prostore za varstvene oddelke na šolah. (ma) si ; ni p Mladež v krajevni skupnosti leal Fakina ima zagotovljene tro 'Se možne oblike varstva. V 0 ^Ovi ustanovi bodo namreč ozi-:eif t0rria so tudi prostori za do-0t) lončke in za predšolske ter šol-$Ke tej trboveljski nosti. krajevni skup- otroke. Vsega skupaj je v ek Ij^stveni ustanovi prostora za ^ do 80 malčkov, s tem pa so jvo tudi pri kraju očitni problemi ti 0t8aniziranega varstva otrok v >k«| Seveda so tudi v Investicijskih birojih občutih inflacijo. Prvotni predračun za dograditev te varstvene ustanove je znašal 1 milijon 400.000 din. Zaradi občutnih podražitev gradbenih storitev in predvsem opreme, pa so se stroški po- Ruški letni oder Občinski sindikalni svet Maribor je prevzel pokroviteljstvo nad „Ruškim letnim odrom 1971“, ki ga prirejajo delavsko-prosvetna društva iz Ruš in okolice v organizaciji DPD Svoboda. Ruški letni oder bo letos od 12. VI. do 19. VI. Nastopalo bo 24 kulturnih skupin s preko 600 izvajalci Preko 90 % nastopajočih so delavci, proizvajalci iz delovnih organizacij in mladina. Letošnja prireditev je posvečena 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve OF. Tradicija delavske kulture v Rušah je stara in sega v predvojna leta. Rušani imajo edinstveno in v širšem območju edino letno gledališče, kjer vsako leto prirejajo ..ruške letne igre“. V to dejavnost je vključena tudi aktivna likovna sekcija, ki prav tako vsako leto prireja likovne razstave. vzpeli na več kot dva in pol milijona din. Ker je moral kolektiv izdvajati denar za varstveno ustanovo iz sklada skupne porabe, je imel seveda precejšnje težave za zagotovitev nemotenega poteka gradnje, to pa je bil tudi poglavitni razlog, da ustanove niso izročili svojemu namenu že lani V novi varstveni ustanovi so uredili tudi obrat družbene prehrane. V njem bodo lahko dobivali tople malice ali kosila vsi člani kolektiva Investicijskih birojev. V središču revirjev pa bodo letos jeseni ali najkasneje pozimi dogradili še eno novo otro-škovarstveno ustanovo. Zidajo jo v mestnem centru, neposredno za upravnim poslopjem Zasavskih premogovnikov. V njej bo prostora za nekoliko več otrok, kot v pravkar dograjeni v Zgornjih Trbovljah. Vsa sredstva so zagotovljena in dela normalno potekajo. Nobenega dvoma ni, da bodo v Trbovljah kmalu imeli dokaj urejeno varstvo najmlajših, s tem pa bodo odvzeli zaposlenim družinam z majhnimi otroki veliko skrb in breme. -m- 70-letnica Rudarske godbe Pred sedemdesetimi leti, natančneje 2. aprila, so prvikrat zadoneli zvoki pihalne godbe mežiških rudarjev. In od takrat naprej si ni mogoče zamisliti prireditve v Gornji Mežiški dolini, na kateri ne bi nastopili godbeniki iz Mežice. Visok jubilej - 70-letnico plodnega delovanja - so člani Rudarske godbe proslavili s slavnostnim koncertom v Narodnem domu v Mežici. Ob tej priložnosti so pregledali prehojeno pot in s ponosom ugotovih številne uspehe, za katere pa imajo nedvomno zaslugo tudi mežiški rudarji in topilničarji, saj so godbenikom vseskozi zgledno pomagali pri opravljanju tega pomembnega kulturnega poslanstva. Rudarska godba iz Mežice, ki nastopa zdaj okrog 50-krat na leto, kar nedvomno teija dokajšen napor, je v zadnjih letih močno pomladila svoje vrste. Ta amaterski kolektiv ima v svojih vrstah le še 9 godbenikov, ki nastopajo pri godbi več kot deset let; naj starejša pa sta Mirko Verdnik in Miha Kunc, ki igrata že več kot 20 let. Na slavnostnem koncertu ob 70-letnici je Rudarska godba iz Mežice pod taktirko Edina Mauhlerja, ki .vodi ta glasbeni ansambel že polnih 26 let, ponovno izpričala dokaj visoko kvalitetno raven amaterskega pihalnega orkestra. Najstarejšim godbenikom so izročili skromna spominska darila. Še posebej pa so se zahvalili za prizadevanja dirigentu Ediju Mauhleiju. ^ma) OD SRCA K SRCU Trboveljčani so te dni dobili zanimivo spominsko publikacijo, ki jim bo na 160 straneh prikazala zgodovino nekdanjega vokalnega ansambla, ki je ponesel narodno, umerao pa tudi socialno pesem po /sej Jugoslaviji in izven nje. Zahtevnega pa vendar hvaležnega dela se je lotil trboveljski glasbeni pedagog in sedanji dirigent Slavčkov, JOŽE ŠKRINJAR, po pripovedovanju in ohranjenih zapiskih ter fotografijah priznanega zborovodje AVGUSTA ŠULIGOJA. Nastala je knjiga, ki ni samo kronika, marveč zanimiv poskus prikazati tudi gibanje, ki ga je sprožilo delovanje Slavčka pri nastajanju nove literature za mladinsko petje. Omenimo naj Emila Adamiča, ki je tedaj napisal znano rudarsko: ,,Mi smo pa od tam doma...!“, Matetič-Ronjgova pesem ,Čače moj“, pa Slavka Osterca Kvartet in druge. Njihove pesmi še danes pojemo in postale so biser slovenske vokalne glasbe. Po drugi strani pa sta avtorja želela prikazati tudi gibanje, ki je nastalo pod vplivom Slavčka in ki je pripeljalo do znanega veličastnega prvega nastopa 1200 mladih pevcev na mladinskem festivalu v Ljubljani, leta 1934, ko je sodelovalo na njem kar 20 zborov. Svoj vrh je trboveljski Slavček nedvomno dosegel z nastopom na prvem mednarodnem festivalu mladinske glasbe v Pragi 1936. leta. Ob najboljših zborih z vsega sveta je bil koncert Slavčka ocenjen kot edinstven, kar so potrdile tudi številne kritike izpod peres mednarodno priznanih glasbenih strokovnjakov. V knjigi so temeljito opisana vsa številna gostovanja zbora po Sloveniji, Jugoslaviji in drugih evropskih deželah. Vsepovsod, kamor je prišel zbor, je navdušil občinstvo. Vsem je pesem radarskih otrok segla v srce«. Jože Škrinjar pravi, da je imel pred seboj več namenov, ko je navdušil Šuligoja za zbiranje gradiva in koncepta in za izdajo te publikacije. Prvenstveno pa je želel ohraniti spomin na delo tega pevskega zbora, ki je dosegel v mladinski glasbi več, kot katerikoli jugoslovanski zbor doslej. Leta naglo minevajo in kaj kmalu ne bo več živih prič plemenitega poslanstva trboveljskih otrok, ki so dali svoj prispevek tudi pri kovanju boljših dni za delavstvo v revirjih. Knjiga naj torej pripoveduje o tem sedanjim in bodočim rodovom. Seveda pa sta avtorja želela spodbuditi sedanje sile, da bi morda v središču revirjev spet nastal podoben mladinski pevski zbor, ki bi nadaljeval tradicije predvojnih Slavčkov. Vsak, ki bi se lotil tega zanimivega in pomembnega dela, bi zagotovo našel podporo v trboveljski družbeni skupnosti M. VIDIC •••••«•••• IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV | Slovenija v Subotici! Veter slovenske poslovnosti je vnesel v subotiško gospodarsko okolje novega duha 9 Vezi med Sjt venijo in Subotico morajo ostati tudi v prihodnje kar najbolj trdne # Zgledna integracija Industriji motorjev »Sever« z velenjskim »Gorenjem« 'L —rokr 1 ■'L V Železarni na Jesenicah potrebujejo za svoje obratovanje veliko električnih naprav, zato pa porabijo tudi veliko električne energije. Za vzdrževanje vseh teh naprav imajo organiziran poseben obrat. Delavci tega obrata skrbijo, da ne pride do nenadnih okvar, ki bi zelo škodljivo vplivale na proizvodnjo jekla, razen tega pa popravljajo tudi naprave, ki morajo v redu delovati. Na sliki: kadar popravljajo okvare na električnih jamborih, si morajo narediti opaže iz cevi. - B. B. V Vojvodini je vse pogosteje slišati o „Sloveniji v Subotici11, kot govorijo o prodoru slovenskega gospodarstva v Subotico. Subotiško gospodarstvo doživlja v zadnjem času pravi preporod. Po daljšem razdobju stagnacije se je začelo pospešeno vključevati v večje grupacije v naši državi. Njihovo edino oziroma osnovno vodilo je: hitreje napredovati in dvigniti osebni ter družbeni standard prebivalcev Subotice. K temu naj bi pripomoglo tudi tesnejše poslovno tehnično sodelovanje in povezovanje subotiškega gospodarstva z delovnimi organizacijami z drugih področij. V zadnjem letu dni in polje prišlo do več združitev, in to — kot zatrjujejo v Subotici — ne zato, ker bi bile oziroma so integracije trenutno v modi, pač pa in predvsem zaradi življenjskega interesa gospodarstva Subotice in delovnih ljudi tamkajšnjega področja. ZAČELO SE JE LETA 1969 .. . V Subotici s ponosom povedo, da imajo za gospodarski preporod zadnjega razdobja nemalo zaslug prav Slovenci, točneje gospodarstveniki naše republike. Začelo seje ob koncu leta 1969, ko se je Industrija elektromotorjev Sever Subotica združila z velenjskim Gorenjem. Pred tem je imelo ljubljansko podjetje Slovenija vino v Subotici v zakupu nekaj vinskih kleti... V Subotici zatrjujejo, da se je začelo gospodarstvo povezovati s Slovenijo oziroma z delovnimi organizacijami iz Slovenije predvsem z namenom, da se navzame slovenske poslovnosti in prodornosti na domače in tuja tržišča. „Medtčm ko smo pri nas porabili vse sile za ato-miziranje življenja v smislu organiziranja," pripovedujejo, na primer, v Industriji elektromotorjev Sever, „so bila prizadevanja slovenskih gospodarstvenikov usmerjena predvsem v dosego kar najboljše poslovnosti Te pa je nam manjkalo." V tovarni „Gorenje-Sever“ zdaj tudi pripovedujejo, da so v letu 1969, ko se se znašli v precejšnjih težavah, dokaj podrobno analizirali položaj sorodnih delovnih organizacij in pri tem ugotovili, da dosega najboljše rezultate pri proizvodnji elektromotorjev prav mariborska Elektro- kovina. In ko so se v „Severju“ odločali za partnerja, s katerim naj bi se združili in s skupnimi močmi hitreje napredovali so se potem, ko so dodobra preučili ponudbe in možnosti niške Elektronske industrije, sarajevskega Energoinvesta in Rade Končarja iz Zagreba, odločili • za velenjsko Gorenje. Velenjčani sprva sploh niso bili v izboru, zanje pa so se v Subotici odločili predvsem zategadelj, ker so spoznali, da jim utegne vključitev v slovensko gospodarsko dogajanje in poslovnost koristiti najbolj. Cilji, ki so sijih zastavili v Industriji elektromotorjev „Sever“ pred združitvijo z velenjsko tovarno, so bili v kratkem času doseženi Pravijo celo, in to je v Subotici pravzaprav javno mnenje, da sodi ta integracija (združitev Severja z Gorenjem namreč) med najbolj zgledne pri nas ... Številna SLOVENSKA PODJETJA . V SUBOTICI Z združitvijo Industrije elektromotorjev Sever Subotica z Gorenjem iz Velenja se je začel proces -u n n ut s r POHIŠTVO Avtomobile sestav- Sodobna organizacija dela Ijajo sedaj tudi ženske V zagorski tovarni Energo-invest-Vambst so se pred kratkim odločili za uvajanje tako imenovanega Georga sistema, ki predstavlja organizacijo in pripomočke za usklajevanje dela vseh služb, poteka proizvodnje in prodaje blaga. Dokumentacijo za uvajanje tega zanimivega sistema so odkupili od znanega zahodnonemškega koncerna Geoiga-Dirk v Hamburgu. Omenjeni sistem so uspešno uvedle v svoje poslovanje že številne slovenske in jugoslovanske delovne organizacije in kot kaže, so z njegovo uveljavitvijo dosegle zanimive in spodbudne uspehe. Poglavitni elementi tega sistema so: boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, povečanje produktivnosti in zmanjšanje obsega obratnih sredstev. Vse to pa prispeva k zmanjšanju vseh poslovnih in drugih izdatkov. Za zagorsko podjetje Energo-invest-Varnost pomeni uvajanje tega sistema tudi pomembno priložnost, da si pridobi potrebne izkušnje za čas, ko bodo dogradili novo, veliko tovarno za proizvodnjo eksplozijsko varnih elektromotorjev, v kateri bo smotrna in dognana organiza-cija dela ključnega pomena. Nekateri njihovi prvi izračuni so pokazali, da upravičeno lahko pričakujejo od tega sistema najoptimalnejše rezultate. Zato bo izvajanje tega sistema poglaviten element njihovega stabilizacijskega programa gospodarjenja. V zadnjih nekaj letih se je reprodukcijski material za njihovo proizvodnjo bistveno podražil. V Varnosti pa doslej niso povečali cen svojim izdelkom in jih v bližnji prihodnosti niti ne nameravajo, posebno, če jim bo uvajanje Georga sistema omogočilo doseči predvidene rezultate. Po njihovi presoji bodo že čez leto dni lahko ugotavljali, da so z uvedbo tega sistema marsikaj izboljšali, privadih ljudi na industrijsko proizvodnjo in prihranili precej denarja. Kljub uzakonjeni enakopravnosti spolov so še vedno nekateri poklici izrazita domena moškega ali ženskega spola. Verjamem, da še niste videli za šivalnim strojem v tmm : jPjpgijiBigfi drugače pa jih imamo zaposlene po vsem tekočem traku. Lepijo tapete, sestavljajo prikolice in avtomobile, napeljujejo električno napeljavo ... Vključile so se enakovredno v delovne „Moje delo je montiranje zadnjih luči na prikolicah. V začetku je bilo sicer nekaj problemov, saj prej še nikoli nisem videla od blizu prikolice, še manj montaže. Sodelavka mi je vozni park 12 avtobusov. „V prejšnji službi sem imela premajhno plačo, pa še voziti sem se morala 15 kilometrov daleč s kolesom vsak dan. To sedaj odpade.“ &š'G:SfVssiiisšM Montažni trak avtomobilov IMV 1300 Special v Industriji motornih vozil Novo mesto tovarni steznikov moškega in za kovaškim nakovalom ženske. Tako so zaradi specifičnosti poklicev in njih diferenciacije nastale izrazito moške in ženske tovarne, ki lahko v manjšem kraju povzročajo prave težave, ker je pripadnikov tega ali onega spola preveč. Kot izrazito moške tovarne " so veljale tudi avtomobilske. V Tovarni IMV v Novem mestu pa so ženske že prebile to zapreko in so zaposlene na enakih delovnih mestih v proizvodnji, kot njihovi tovariši. ANDREJ DULAR, kadrovski direktor tovarne je začel s tem svojstvenim načinom kadrovanja. V programu imajo važno vlogo tudi ženske in njihovo dekL „Žensk sicer res nimamo zaposlenih v servisni delavnici, procese. Žensk, zaposlenih v neposredni proizvodnji, imamo preko 100. Zaposlujemo delavke z vseh področij, privlačijo jih k nam dobre plače in skrb za prevoz na delo in z dela.“ MARIJO JALOVEC smo našli v oddelku, kjer izdelujejo okna za prikolice. „Delovno mesto, ki ga imam, je res namenjeno moškemu, toda pote-govala sem se zanj. Delo na stroju me je vedno veselilo, tako si želim kar ostati tu. Prej sem delala v oddelku ,adju-staža1, vendar sem na lastno željo in prošnje uspela priti za stroj. Mislim, da lahko me ženske opravljamo tudi .izrazito moška dela1 brez večjih težav.11 Podoben pogum je pokazala tudi MILENA BANIČ. Milena dela na tekočem traku montaže prikolic. pokazala postopek, ker me nihče drugi ni poučil. Delo ni tako težko, da ga ne bi zmogla, sicer bi v osmih mesecih svojega dela v IMV to že opazila. Tudi od mojih številnih sodelavk nisem slišala pritožb, pritožujemo se le, ker včasih zmanjka materiala in nato delo zaostane. Za to delo, oziroma sploh za IMV, pa sem se odločila, ker nudi tovarna ugodnosti: recimo prevoz. Za 6 dinarjev se vozim tako ves mesec domov v Do-briško vas.11 Z ANICO PEČARIČ se poznamo še iz Laboda, kjer je šivala srajce, sedaj pa montira IMV 1300 special. To mlado simpatično dekle so pritegnili v IMV avtobusi tovarne, ki vozijo delavce na vse strani, saj imajo MARJETKA BOŽIČ lepi tapete za avtomobile. „V IMV sem prišla, ker je delo tu mnogo bolj zanimivo, kot pa v šivalnici, kjer sem bila prej. Privlačno je tudi za žensko, ker je nenavadno. Šivanje me ni nikoli veselilo, čeprav imam rada delo. Težko sedim na miru, raje se gibljem.11 VERA MER KAČ se vozi z delavskim avtobusom iz Trebnjega. Prej je delala v Modnih oblačilih. ,JDelo je tu res bolj umazano, vendar ni naporno. Sedaj tega težkega stroja ne bi več marala zapustiti.11 IMV tako postaja tovarna z mešano delovno silo. Ženske vse bolj prodirajo v svet mehanike. Tekst in foto: MILOVAN DIMITRIČ jarstepu i ei4V pospešenega prodora gospod; Slovenije v subotiško gospod; sredino. V Subotici imajo zdaj ertV oj< ljubljanska Metalka, pa koprska e] varna motornih koles Tomos, Sl0' °rtne njja les, Slovenija vino in drugi ■Ošnjj Vojvodini oz. Subotici sta ** s\ Ljubljanska banka pa Ljubija^ ..Igre mlekarne. V Subotici najdemo t*1 hali vrsto prodajaln slovenskih podjel tekn kot Elektrotehna, Lesnina, Vol °izva Zlatama Celje itd. S Subotico sC ‘^OVn luje koprska Agraria. Verjetno P1 »V i tem seznam delovnih organizacij »Far ni izčrpan. 'eljari V ®topj iprav 'hod. KOPER Komisija za izobraževanje $ irtiCrj kadrovsko politiko je proučil v predloge osnovnih sindikalni* organizacij o nadaljnjem izobri že vanju sindikalnih kadrov n> ,rieK obali. Na tej podlagi so izdelal* *'• N obsežen program izobraževanj* r3(lil za letošnje leto, ki ga bodo ur«*' 10 m ničevali skupno z Delavsko uni ga verzo „Ivan Regent" v Kopru, krng K. C-dna j s -----------------------j Uspela združitev Severja z vcl£^krea, skim Gorenjem, prav tako pa tai h\f vse močnejši prodor slovensketeav gospodarstva v Subotico, ohrabrt'^ j gospodarstvenike, prav tako pa odgovorne družbene dejavnike j)ve^ Subotici. Tako gospodarstvo Marve mesto zdaj pogumneje začrtuje^at{ razvoj v prihodnje. Veter sloveni poslovnosti je vnesel v subotiško spodarsko sredino novega duha. % SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV IZ SUBOTICE IN SLOVENIJE Subotiški primer dokaj zgovorni _ kaže, kako se lahko gospodarsbj povezuje tudi čez občinske in rep1^^ bliske meje, seveda ob skupnih ho*f njih in načrtih. V mestu pravijo, Z ; mora priti v gospodarstvo še več s%atk venske poslovnosti. jilg Prav zdaj je v teku akcija, da uredili letališče in kupili manjše > talo, seveda za polete na rela^ de Subotica-Slovenjja. Slišati Pa ^ X bilo tudi predlog, da bi se nekje Jlvj Sloveniji sestali predstavniki vslcj}1 delovnih organizacij iz Subotice, ^ oiuBistr Vezi morajo postati kar na; trdne. Na 10 cicero ii % veg • • Žalec 'e s do se fcea ii^l Kmetijski kombinat „Hmezad‘ * Žalca dosega vsako leto boljše rezu«md tate. Razen tega pa vsako leto zape sluje več delavcev. V maju so v ten* kombinatu zaposlovali že 2300 dej^V lavcev v raznih sektorjih od kmetf* ske proizvodnje pa do trgovine »J gostinstva. V kooperacijskem cJJJ nosu sodelujejo z 2500 gospodarsWJ v Savinjski dolini in z okrog gospodarstvi na šmarskem območjM Celje 5 * * V obratih celjske tovarne AER® J imajo že zdaj več laboratorijev. ^ sebej za celotno proizvodnjo jasl1*, 0 papirja in drugih kontaktnih papk' * jev, posebej za selotejp, za aero k**' J bon papir in druge izdelke. Žara® J predvidene ekspanzije in osvajanj* 0 številnih novih izdelkov predvidf 0 vajo v tej tovarni gradnjo centralni*1 J laboratorijev, v katerih se bod0 J ukvarjali predvsem z razvojni®1 0 delom. 0 M. BREČE J • • Maribor $ Tovarna železniških vozil Boh* J Kidrič v Mariboru bo dobavila Z,e' f lezniškemu transportnemu podjet]“ # Ljubljana 24 motornih vlakov, n 0 dni je mariborsko podjetje sklenil0* J ŽTP Ljubljana ustrezno pogodbo Z* J dobavo 24 garnitur dieselskih , tornih vlakov v vrednosti okrog 22“ * milijonov dinarjev. Motorne J bodo izdelovali v Mariboru P° J Fiatovi tehnologiji in načrtih. D. E i' ŠPORT |N REKREACIJA ;ED četrtimi tobačnimi igrami I l^OSLAVIJE ________ L Pričakujejo več kot 800 udeležencev -"Pokrovitelj iger je Tone Kropušek, predsednik ^^PubliškegB sveta Zveze sindikatov Slovenije ef okviru praznovanja 100-letnice Tobačne tovarne v Ljubljani a r° ena izmed zelo pomembnih prireditev tudi IV. jugoslovanske Sl°j0rtne igre tobačnih delavcev Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad “Wimi igrami je prevzel Tone Kropušek, predsednik republi-; TSa sveta Zveze sindikatov Slovenije. * i'”cre ^0C^0 trajale tri dni, in sicer od 24. do 26. junija v Ijubljan-o tj hali Tivoli. Računamo, da bo nastopilo več kot 800 tekmovalk >dje| tekmovalcev iz 16 jugoslovanskih tovarn cigaret in kolektivov prevajalcev tobaka,“ je povedala Lojzka Vajngerle, predsednica s kakor nosi naslov to že tra-H kionalno srečanje, je že pred leti na športnem področju pP^seglo te okvire, da bi letos ^Oseglo že skoraj polna dva me-^ca. Igre so gg pričele 4. aprila “k. z rekreacijskim srečanjem iuttoidikalnih funkcionarjev prija- ftv * vedno na zalogi bogata ;nit J '‘•lekcija damske kon-pir t lekcije v aktualnih kro-;at; * Jih, barvah in materia-adi * Hh. Na voljo so tudi oj* f ekskluzivni, visoko mod-* hi modeli plaščev, kostl-J J »ov m oblek v zelo iia * ni®Jhnih serijah. J Torej, v Modni hiši :t 0 eblačlla za ženo, moža, J hčerko in sina! . 0 fl J Pf10DAJNI SERVIS tj« ! Te J o! 0 za 0 n«- J 20 J JJ Uubuana — J Maribor — osijek p' '*VV*'V'WWV>»k ■*'%.■*■*■*•*>'* modna hiša teljskih občin, končale pa 23. maja 1971 v Slovenski Bistrici z avto-rallyjem, ki se ga je udeležilo kar 80 vozil iz vseh šestih občin. Komisija za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska. Bistrica je tudi že sestavila končne rezultate tekmovanj v posameznih disciplinah in skupni uvrstitvi. Tekmovanja so se odvijala v šestih disciplinah. Tako je bOo v Čakovcu tekmovanje v namiznem tenisu, na katerem so bili najuspešnejši tekmovalci OSS Koprivnica pred Čakovcem, Ptujem itd. V Ptuju so tekmovali kegljači, ki so se zvrstih takole: 1. Čakovec, 2. Varaždin, 3. Koprivnica, 4. Ptuj, 5. Slovenska Bistrica in 6. Ormož. V Ormožu so se pomerili strelci. Prvo mesto je osvojila ekipa OSS Ptuj pred Koprivnico, Slovensko Bistrico, Ormožem, Čakovcem in Varaždinom. Šahisti so se pomerih v Kopriv- nici: 1. Čakovec, 2. Koprivnica, 3. Varaždin, 4. Ptuj, 5. Slovenska Bistrica in 6. Ormož. V krosu in streljanju so se v Varaždinu pomerile ekipe ZRVS. Največ uspeha pa so imeli predstavniki iz Ormoža pred Slovensko Bistrico, Ptujem, Koprivnico, Varaždinom in Čakovcem. V Slovenski Bistrici je bila tudi zadnja disciplina letošnjih športnih iger: avto-rally in spretnostna vožnja. Najuspešnejši so bili vozači iz Čakovca pred Koprivnico, Slovensko Bistrico, Ptujem, Varaždinom in Ormožem. Pokal bratstva in prijateljstva jubilejnih X. delavsko športnih iger v okviru Tedna bratstva in prijateljstva je letos osvojil OSS Koprivnica z 51 točkami, pred OSS Čakovec 49, OSS Ptuj 41, OSS Slovenska Bistrica 32, OSS Varaždin 28 in OSS Ormož, ki je osvojil 21 točk. VIKTOR HORVAT telji, ki sodelujejo pri ustvarjanju pogojev za nadaljnji, še hitrejši razvoj turizma. Poleg višjega nacionalnega dohodka ima in bo imela za razvoj turizma v prihodnje izredno velik pomen zlasti količina razpoložljivega prostega časa. Industrializacija oziroma večanje produktivnosti je. povzročilo, da ima ,sodobni človek v poprečju kar 22 let več prostega časa, kot prejšnja generacija. Tam, kjer so že uvedli petdnevni delovni teden, se je letni fond prostega časa povečal v poprečju na 122 dni. To pa je ena tretjina leta. Količina prostega časa seje torej močno povečala, tako daje vredno in nujno potrebno razmišljati o vsebini in načinih izkoriščanja prostega časa. Prosti čas pa je poleg drugih omenjenih čini-teljev osnova za razvoj turizma, ki dobiva v novo nastajajočih okoliščinah povsem nove dimenzije in zato postavlja pred nas tudi nove zahteve. Tudi pri nas vse več razpravljamo o pomenu vzajemnega dela in povezovanja na relaciji šport—turizem. Zato je odbor prosvetno-kulturnega zbora za telesno .kulturo skupščine SR Slovenije pred dnevi na_ svoji seji obravnaval gradivo „Šport-na rekreacija in turizem11, ki ga je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Člani odbora so poudarili, da je povezovanje športne dejavnosti z razvojem turizma več kot utemeljeno. Opozorili so tudi na nekatere specifične primere izkoriščanja prostega časa v drugih deželah, ki potrjujejo, kako vsestransko uspešna je lahko povezava med turistično dejavnostjo in športno rekreacijo. Dalje so člani odbora za telesno kulturo poudarili, da so strokovno usposobljeni kadri temeljni pogoj za uveljavljanje športa kot aktivne oblike rekreacije. Zato bi morala Visoka šola za telesno kulturo in drugi odgovorni dejavniki na tem področju posvetiti šolanju organizatorjev rekreacije še več pozornosti, so menili v skupščini. Še zlasti zato, so dejali odborniki, ker Slovenija nima večjih Tečaj za voditelje čolnov V letošnji sezoni sta ljubljansko Društvo za raziskovanje morja in podvodne športe ter Ljubljansko brodarsko društvo organizirala že več tečajev za voditelje športnih čolnov. Kljub presenetljivo visokemu obisku na omenjenih tečajih, pa je še vedno veliko ljudi, ki bi radi prišli do dovoljenja za vodenje čolna prve kategorije, pa doslej te možnosti niso imeli. Zato bo organiziralo Društvo za raziskovanje morja in podvodne športe letos še en tečaj, s pričetkom 15. junija. Predava- nja bodo na Pravni fakulteti v Ljubljani v predavalnici št. 51. Za sedem predavanj po dve uri, sem bodo vključene tudi vaje, bodo morah tečajniki odšteti po 150 dinarjev. PredavaH bodo najvidnejši strokovnjaki DRM Ljubljana in LBD. Izpiti bodo ** leuč°r«t0 inbolj£taUo melbrosia* izkušenj glede organizacije in vodenja športno-rekreacijske dejavnosti v turističnih krajih. V zvezi s tem so v skupščini opozorili, da predstavljajo planinske postojanke in gore pomembno področje za aktivno rekreacijo zaposlenih in da velja zato uvrstiti planinstvo med najpomembnejše športe v Sloveniji. UUB LIANA V dneh od 16. do 18. junija bo na Kureščku pri Ljubljani seminar za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah. Seminar, ki ga organizira Mestna zveza za telesno kulturo iz Ljubljane, bo pravzaprav prvi te vrste, zato bo predstavljal dragoceno izkušnjo za strokovno izpopolnjevanje v prihodnje. Mestna zveza namreč obljublja, da bodo omenjenemu seminarju kmalu sledili še drugi. Vsekakor hvalevredna akcija, ki bi jo kazalo posnemati! SLOVENJ GRADEC Konec junija bodo v marketu slovenjegraškega trgovskega podjetja odprli štiristezno avtomatsko kegljišče. Pred dnevi so v novozgrajenem objektu imeli že prvo poskusno tekmovanje. Opravili so tudi že tehnični pregled. Novo kegljišče bo za Slovenj Gradec velika pridobitev, saj bodo v njem lahko prirejali številna tekmovanja, več pozornosti pa bodo lahko posvetili tudi rekraciji občanov. y r Črna Pred nedavnim so končali z medobratnimi športnimi tekmovanji sodelavci slovenjegraškega Gozdnega gospodarstva. Tekmovali so v odbojki, rokometu, nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, šahu in nekaterih drugih disciplinah. Ekipni zmagovalec je postala vrsta gozdarjev iz Črne, ki ima v svojem kolektivu najbolj raznolike športnike. Gozdarji iz Črne so v skupnem plasmaju zbrali 101 točko in drugouvrščene Mislinjčane prehiteli kar za 11 točk. Tretje mesto je osvojila uprava podjetja. y_ p »Brest« zmagovalec Druge letne igre lesne industrije Slovenije so preteklo soboto privabile v Celje blizu 700 športnikov iz 22 delovnih kolektivov. Izredno lepo vreme in brezhibna organizacija gostitelja LIK „Savinje“ Celje sta pripomogla, da so se vsi tekmovalci dobro počutili in dosegli tudi lepe rezultate. Lesariado je svečano otvoril na dvorišču 7 VD Partizan Gaberje direktor Savinje Edvard Golc in zaželel vsem tekmovalcem obilo uspeha. Zatem so se tekmovalci odpeljali z Izletnikovimi avtobusi na tekmovalna mesta Tudi igrišča so bila vzorno urejena, sodniška organizacija pa docela brezhibna Tekmovanja so potekala na 9 igriščih. Dopoldan in popoldan, tja do 19. ure, smo večkrat obiskali posamezna igrišča in bili vsepovsod priča zagrizenemu borbam in izredni požrtvovalnosti tekmovalcev. Rezultati — ekipno: 1. BREST Cerknica 274 točk, 2. Savinja Celje 265, 3. Elan Begunje 262, 4. Marles Maribor 251, 5. Tovarna meril Slovenj Gradec 240, 6. Novoles Novo mesto 221, 7. Meblo Nova Gorica 220, 8. Jelovica Škofja Loka 193, 9. Stol Kamnik 191, 10. Glin Nazarje 132, 11. Lik Kočevje 116, 12. LIP Slovenske Konjice 114, 13. LIP Bled 113, 14. KLI Logatec 104, 15. LIPA Ajdovščina 96, 16. Javor Pivka 91, 17. LIP Slovenj Gradec 87, 18. ZLIT Tržič 36, 19. Liko Vrhnika 35, 20. Garant Polzela 32, 21. Slovenijales Maribor 26, 22. SVEA Zagorje ob Savi 11 točk Tudi zaključek športnih iger delavcev lesne industrije Slovenije v Celju je bil svečan. V nabito polni dvorani AD Kladivar je direktor Savinje Edvard Golc razdelil vsem tekmovalcem lične diplome, zmagovalnim ekipam in posameznikom pa pokale Prehodni pokal zmagovalca je torej prešel v roke ekipe BRESTA iz Cerknice, ki bo tako organizator III. LESA RIA DE. EDO IŽANC VELENJE Delavske športne igre 1971 25. junija na ljubljanskem magistratu pred komisijo koprske luške kapitanije. Prijave za tečaj zbira Turistični informacijski biro, Ljubljana, Titova 11. Ljubitelji čolnarjenja, pohitite! Res je sicer, da za veliko večino športnih čolnov danes v bistvu še ni potrebno imeti izpita. Dejstvo pa je, da bodo po vsej verjetnosti ti izpiti že prihodnje leto obvezni in, da bo z vsakim letom zahtevala izpitna komisija več, kot pa to zahteva danes. V nadaljevanju delavskih športnih iger občine Velenje so tekmovali predstavniki delovnih organizacij v streljanju z zračno puško, šahu, namiznem tenisu in kegljanju. STRELJANJE: Na strelišču Tovarne usnja v Šoštanju se je pomerilo med seboj 11 moških in ena ženska ekipa. Največ uspeha so imeli strelci Rudarskega šolskega centra.- Rezultati (ekipno): 1. Rudarski šolski center 644 krogov; 2. Tovarna usnja Šoštanj 587; 3. Polipex Šoštanj 564; 4. Lesnina Šoštanj 510 krogov itd. SAH: V Delavskem klubu v Velenju se je v šahu pomerilo 10 osnovnih organizacij sindikata. Za vsako ekipo so nastopali 4 šahisti. Najboljši -so bili šahisti Rudnika lignita Velenje. Vrstni red: 1. Rudnik lignita Velenje 29,5 točke; 2. Rudarski šolski center Velenje 28,5 točke; 3. SGP ,,Vegrad" Velenje 22,5 točke itd. NAMIZNI TENIS Vrstni red - moški: 1. TGO ,,Gorenje" Velenje; 2. Rudnik lignita Velenje; 3. „Polipex“ Šoštanj; 4. Rudarski šolski center Velenje itd. Ženske: 1. TP „Vino“ Paka; 2. Prosveta Velenje; 3. Topolšica. KEGLJANJE: Na avtomatskem kegljišču hotela ,,Paka“ je nastopilo v kegljanju 12 moških ter 5 ženskih ekip s 115 tekmovalci. II. kolo: Rezultati - ekipno (moški): 1. TGO ..Gorenje" Velenje 397 kegljev; 2. Termoelektrarna Šoštanj 395 kegljev; 3. ,Polipex“ Šoštanj 386 kegljev; 4. Rudarski šolski center Velenje 384 kegljev itd. Rezultati ekipno (ženske): 1. Rudnik lignita Velenje 172 kegljev; 2. SGP »Vegrad" Velenje 164 kegljev; 3. ,Polipex“ Šoštanj 162 kegljev itd. Točke za prehodni pokal po šestih panogah: 1. Rudnik lignita Velenje 490 točk; 2. Rudarski šolski center Velenje 490; 3. Tovarna usnja Šoštanj 430; 4. Termoelektrarna Šoštanj 370; 5. ,,Polipex“ Šoštanj 340. ŽUCKOFRANJO STO LET LJUBLJANSKE TOBAČNE TOVARNE Vedno brez botrov in stricev ■ Z uvedbo znanih cigaret »Filter 57« in 5000 tonami tobačnih izdelkov, so postali iz skromne slovenske jugoslovanska tovarna in pristali na drug# mestu jakostne lestvice v panogi O Pokroviteljstvo nad praznovanjem 100-letnice, ki bo ob koncu tega meseca, je prevzel Edvard Kardelj, član sv< la federacije Ob 100-letnici delovanja in rasti Tobačne tovarne, enega naj starejših delovnih kolektivov v Ljubljani, je Rudolf Srimšek, dolgoletni direktor podjetja, v tovarniškem časopisu zapisal: „Delavči Tobačne tovarne so bili in smo tudi danes zelo daleč od tega, da bi gledali nazaj, vendar pa mimo preteklosti ne moremo in ne smemo, ker je naša. Tako bi rekli stari „fabri-čani“ in tako mislimo vsi, ki smo v tovarni zaposleni. Amortizirana tovarna kot zapuščina državnega monopola namreč ni dovoljevala predaha po letih obnove v vojni pomšene domovine. Po prevzemu tovarne v upravljanje se je kolektiv odločil, da se svojega nadaljnjega obstoja in razvoja loti z lastnimi silami...“ uspehe tovarne? “ je sledilo kratko vprašanje vsem trem sogovornikom: Zori Šoba, vodji ekonomske organizacijske službe, Bojanu Burniku, vodji kadrovske službe in Lojzki Vajn-gerie, predsednici osnovne sin- dikalne organizacije v tovarni. „Ko se je trg sproščal,“ je povzela besedo Zora Šoba, „in ko se je za nas pojavila huda konkurenca, smo krepko zavihali rokave in brez vsakršne pomoči začeli modernizirati našo proizvodnjo. V vseh teh letih smo najeli komaj 2 milijona dinarjev kredita, ob tem ko smo v modernizacijo in razširitev proizvodnje doslej vložili nad 20 milijonov dinarjev last- nih sredstev. Letos bomo za to porabili še nadaljnjih 16 milijonov dinarjev." Vse kar so prej dekleta in žene — mimogrede povedano je v Tobačni tovarni zaposlenih nad 70 % žensk — delale ročno, PREMAGALI SAMI SEBE V dolgoročni usmeritvi zlasti zadnjih petnajstih let, je kolektiv Tobačne tovarne res dobesedno premagal samega sebe. Proizvodni proces so modernizirali in mehanizirah v vseh fazah. Popolnoma so spremenih strukturo proizvodnje. Z uvedbo cigaret s filtrom so začrtali pot razvoja tudi drugim tovarnam v Jugoslaviji in na Balkanu. Spodbuddi in pomagali so razviti proizvodnjo filter palčic in vsega drugega reprodukcijskega materiala, potrebnega za novo proizvodnjo, ki so ga morali dotlej uvažati. Kolektiv tovarne je občutno napredoval tudi glede udeležbe njegovih proizvodov v jugoslovanski potrošnji. Z znano cigareto „Filter 57“ oskrbujejo več kot 65 % vseh potrošnikov cigaret. S tem uspehom in 5000 tonami tobačnih izdelkov so iz skromne slovenske ppstali jugoslovanska tovarna in pristali na drugem mestu v rang listi panoge, v Sloveniji pa na 42. mestu med 60 največjimi podjetji. Takšen bi bil tudi odgovor vsem črnogle-dom, ki so v preteklosti poskušali krojiti usodo tovarne drugače, so povedali v tovarni, ko smo jih te dni obiskali. VSE Z LASTNIM DENARJEM ,Čemu mavzaprav pripisu- jete največ » zaslug za takšne V Tobačni tovarni Ljubljana proizvajajo cigarete na najsodobnejših strojih. — Foto: NACE BIZILJ AKCIJSKI PROGRAM KOLEKTIVA ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV Najvažnejše — izpolnitev plana Osrednji samoupravni organ podjetja je pred kratkim razpravljal o uresničevanju akcijskega pro^ grama gospodarjenja in poslovanja # Za kolektiv je najpomembnejše, da doseže predvideni proizvodni finančni načrt # Rudarji bodo morali letos nakopati skoraj milijon 750 tisoč ton premoga, da bi lahko obdržali sedanje osebne dohodke # V prvem četrtletju so znašali osebni dohodki v poprečju 1625 din, že v aprilu pa so bili nekoliko nižji, ker so izkopali manj premoga, kot je bilo pred- * videno V Zasavskih premogovnikih dajejo prednost ukrepom za modernizacijo, ki je in bo življenjskega pomena za ta, skoraj 4500-članski kolektiv. Centralni delavski svet bo že v kratkem razpravljal o investicijskem načrtu, ki pa ne pomeni vlaganj v objekte, marveč v nakup sodobnejših naprav in strojev, urejanje transportnih poti, odpiranja novih premogovih slojev, ki bodo omogočili znatno večjo produktivnost. Sicer pa temelji program modernizacije na osnovnem načelu, ki predvideva porast produktivnosti v naslednjih petih letih za skoraj 47 %. Kolektiv Zasavskih premogovnikov potrebuje edinole pomoč od družbene skupnosti za uresničitev tega programa, to je posojilo za modernizacijo. Vse drugo bo opravil in uredil sam in se ne bo obračal po pomoč na nikogar. POHIŠTVO x \ \ TRIESTE — Corso Italia 25 — Trst Vsi drugi stabilizacijski ukrepi za izboljšanje gospodarjenja v tem kolektivu se nanašajo na skrb za izboljšanje kakovosti premoga, nadalje na zmanjšanje proizvodnih in drugih izdatkov, za boljše izkoriščanje vseh zmogljivosti, za usklajeno in vzajemno delovanje vseh strokovnih in drugih služb. Prizadevali si bodo za nadaljnjo racionalizacijo gospodarjenja. Poseben poudarek pa dajejo tudi nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, ker sodijo, da je to bistven ukrep politike stabih-zacije. Omenimo naj še, da se bodo v podjetju v kratkem lotili izdelave srednjeročnega programa razvoja gospodarjenja. .m. mnogo cenejša. Seveda seje' to poznah tudi pri akumul* podjetja. UKINITI NOČNO DELO Čeprav je ostalo še mflj neizrečenega o uspehih ko» tiva, ne smemo mimo neč{ j čemur v tovarni posvečajo sebno pozornost. To so delci pogoji vseh zaposlenih. Loj2] Vajngerle pravi: ,,Prva stvar, ki jo mor^l zdaj storiti, je ukinitev nočU dela. Ne smemo namreč p^J biti, da je naš kolektiv p1] vsem ženski. Izračuni so na pokazali, da bomo nočno1 za vse lahko ukinili do 191 leta, seveda pod pogojemj bomo v nadaljnjo modem* cijo in razširitev proizvodni6 ; izboljšanje tehnoloških posti'»«» kov investirali vsaj 25 milijo11 dinarjev. Prepričana sem, nam bo tudi to uspelo." M. ŽIVKOV zdaj opravijo stroji Boljši delovni pogoji, sodobni stroji pa tudi mnogokrat samoodrekanje slehernega zaposlenega za višje dohodke, so dali takšne rezultate, ki smo jih opisali. Bojan Burnik še dodaja: „Le zapišite tudi to, da smo lani proizvedli nad 5 milijard cigaret, kar je za 800 milijonov več, kot leto poprej in še enkrat toliko, kot pred petimi leti." mmm O težavah, s katerimi se srečuje kolektiv Tobačne tovarne, smo tokrat bolj malo govorih. Ne smemo pa mimo preglavic, s katerimi se je kolektiv ubadal lani do oktobra zaradi proizvodnje filter cigaret, ki predstavljajo _ 80 % celotne proizvodnje. Šele po oktobru, ko so začele veljati različne cene za filter in navadne cigarete, je kolektiv spet začel dihati nor-malneje. Vse do tedaj je zanj slabo kazalo, kajti boril seje na eni strani z zelo dragimi reprodukcijskimi materiali za filter cigarete, na drugi strani pa z administrativno določenimi enakimi cenami kot za navadne cigarete, katerih proizvodnja je SODELOVANJE MED ŽELEZARN^ RAVNE a NA KOROŠKEM W RUDNIKI SVINCAf IN TOPILNICO MEŽICA Nov obrat V Mežiški dolini že d časa poudarjajo, da lahk< povečano predelavo pleI! nitih jekel in svinca, ki stavljata najpomembncj surovinsko bazo v tej ko1 ški občini obogatijo to pc ročje, istočasno pa odpi3 jo dokajšnja nihanja gosf darske aktivnosti, značA posebej še za zadnja leta. Te dni so se na Ravnah; Koroškem sešli predstave1 Železarne Ravne, Rudn® svinca in topilnice MežA občinske skupščine in vf štev družbenopolitičnih ganizacij. Razpravljali s° možnostih za celovitejši" voj Mežiške doline na po1 gi surovinske baze tega ročja, in sicer na ose1 predloga proizvodnega P1 grama, ki nakazuje možflr za prenos proizvodnje nel terih izdelkov z Raven v e žico. Po tem programu ^Oo bi v prihodnje v okviru Rl|0ve( nikov svinca in topile1! Mežica razvijali predela' jekel kot dodatno dejave6 H-te delovne organizacije- > Mežici zdaj že razpravljaj0 ‘ predlogu programa za n°'; proizvodnjo. Računajo, j, bi lahko okrog 80 zapoA nih v novem obratu za A vinsko predelavo na Gla^ ; nikovem ustvarilo pr0' ; vodnjo v vrednosti najel3* ; 18 milijonov dinarjev. V občini Ravne na Ko(f bof škem so prepričani dabt v Rudnikih svinca in ton. niči Mežica sprejeli predi0 ravenske Železarne, da l6"1 prenese del predelave jeki3 Mežico. V tem primeru lahko začeli že to jesen 11 Glančnikovem z urejanj61 obrata za kovinsko predel; vo, pri čemer naj bi odig1' pomembno vlogo ravensi občinska skupščina in skl* skupnih rezerv gospodar organizacij. (m1 DFITjAVSKA Z1nSl0Veni3°’ilfdK,^ CZ3^I>elav.ska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glatmi in odgovorni urednik •~~~y _ _ _ P