pripravljena študija o odsevu materialne, socialne in duhovne kulture v pripovednem Izročilu.
V	sekciji za ljudske šege ta igre so bila za zgodovino raziskovanja šeg v 2. polovici 19. stoletja obdelana temeljna besedila nekaterih poljudnih zbiralcev ljudskega izročila. Za bibliografijo M. Valjavca je bilo zbranih In urejenih 160 enoL. Raziskava družbenih navad v etnično mešanih okoljih je zajemala predvsem zgodovino rodov, družin in sorodstva v Istri in s tem povezano zgodovino hiš, zaselkov in vasi. Končan je bil rokopis 1. snopiča 2. knjige Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848,
V	sekciji za glasbeno narodopisje je bila dokončana redakcija besedil za 3. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi, v tiskarno sta bila oddana rokopisa 3. knjige Slovenskih ljudskih pesmi Koroške - Rož 1 in zbirke Slovenskih ljudski pesmi o vojaščini In vojskovanju. Nadaljevalo se je delo za 2. knjigo Slovenskih ljudskih plesov in za raziskave: Uskoška duhovna kultura na Slovenskem, Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija. Zvok v šegah na Slovenskem, Pritrkavanje na Slovenskem in Fantje na vasi - ljudski pevci? Terenske raziskave so potekale po raznih slovenskih krajih, posnetih je bilo 406 enot pesmi in instrumentalne glasbe, zbrani so bili številni etnomuzi-kološki in etnokoreološki podatki,
V	sekciji za materialno kulturo je potekala raziskava ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Opravljene so bile sondažne raziskave kmečke hiše v Julijskih Alpah. Končuje se rokopis knjige Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. In 18. stoletju.
Na podlagi raziskav je bilo napisanih 75 enot, od tega 35 večjih razprav, znanstvenih in strokovnih člankov ter referatov. Sodelavci Inštituta so posredovali gradivo vsem, ki so ga potrebovali za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost.
Mirko Ramovš
INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
ZRC SAZU
Čeprav je bil Inštitut za slovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU v Glasniku že predstavljen (GSED 27/1987, 1-2, Ljubljana 1988, str. 76-78), naj uvodoma povem, da je pri nJem zaposlenih pet raziskovalcev: dva zgodovinarja, germanistka, sociologinja in etnologinja. Prvi skupni dosežek našega interdisciplinarnega dela na področju raziskovanja
95
slovenskega izseljenstva je mednarodni zbornik Dve domovini / Two Homelands 1(415 str,), ki je ob sodelovanju zunanjih sodelavcev Inštituta Izšel v lanskem juniju. V njem sta objavljena dva etnološka prispevka (Polone Cesar-Nedzbale in Ingrid Slavec). Drugo številko zbornika načrtujemo za leto 1992. Med naše publikacije, ki jih izdajamo, sodi še informativni Bilten. Številka 1-2 je izšla konec decembra 1990, v prihodnje pa bo izhajal dvakrat na leto.
Inštitut občasno sodeluje z oddelkom za etnologijo FF v Ljubljani: študentje etnologije imajo pri nas možnost opravili svojo obvezno prakso, saj se je v preteklosti (1987, 1990) to pokazalo kot obojestranska korist. Poleg tega InšLitut oddelčni knjižnici redno pošilja tudi vse svoje publikacije.
Sodelavci Inštituta se razen občasnim skupnim akcijam posvečamo predvsem vsak svoji raziskovalni temi. Kot etnologinja se ukvarjam s preučevanjem slovenskega izseljenstva v Avstraliji. V preteklem letu sem kot štipendistka nekdanje RSS dva meseca preživela v Canberri in Svdneju in tam pri ustreznih raziskovalnih institucijah in med izseljenci samimi skušala zbrati še manjkajoče podatke za končno obdelavo izbrane tematike. Po prihodu v Slovenijo sem v juliju z referatom Prikaz oblik formalnega delovanja Slovencev v Avstraliji (v tisku) sodelovala na znanstvenem sestanku Načini in perspektive sodelovanja Slovencev doma in po svetu. Organizirala ga je Slovenska izseljenska matica 5. 7. 1990 na Otočcu. Končujem magistrsko nalogo, ki jo nameravam oddati na Oddelku za etnologijo v februarju t. 1. (op. ur. avtorica je med tem že magislrirala)
Po končanih obveznostih treLjestopenjskega študija bom izdala poljudnoznanstveno knjižno delo Avstralski Slovenci o sebi. V aprilu bom z referatom Slovenski izseljenski tisk v Avstraliji po letu 1945 sodelovala na mednarodnem simpoziju o etničnem tisku, ki ga organizira Oddelek za zgodovino Pedagoške fakultete v Mariboru. Za mesec maj pripravljam še predavanje o avstralskih Slovencih. Potekalo bo v okviru ciklusa predavanj o slovenskih izseljencih v organizaciji našega inštituta in Cankarjevega doma v Ljubljani. Vzporedno z naštetim nameravam nadaljevati s podiplomskim študijem na Oddelku za etnologijo. V doktorski nalogi bi rada osvetlila problem metodologije etnološkega preučevanja izseljenstva tako pri nas kot v tujini.
Breda Čebulj-Sajko
96