30. štev. V Kranjiy-4. velikega srpana 1900. I. leto. Gorenjec Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja r . posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpočiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinnrjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. (JredniAtvo in upravniftvo se nahaja v g. Floriana nisi nasproti mestne hranilnice. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. S™"! stane samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Slovenska inteligenca v klerikalni luči. (Dopis.) Pred nedavnim časom se je »Slovenec« prav hribovsko zaletel v slovensko inteligenco. Najprvo je obral akademično inteligenco, potem trgovski inkonečno učiteljski stan. Ko pile o učiteljskem stanu, pravi, da je učiteljstvo tudi med liberalnimi rekruti, in celo v prvih vrstah. Kako gorje! Vprašuje nas, odkod smo'r" Največ nas je izza časa konkordatske Sole. Vaši ljubljenčki okoli «Slovenskega učitelja* in oni trideseteri so pa z večine iz liberalne tole. • Mladi so liberalčki med učitelji, za seboj nimajo zgodovine.* Dobro, pobožni »Slovenec! Res je to, kajti večina klerikalnih učiteljev ima za seboj res precej zgodovine; liberalni učitelji bi pa želeli, da bi bilo te zgodovine malo manj. Vpitje po boljši izgoji, po bolj katoliških postavah je goli humbug. Vprašamo Vas: li nimamo liberalni in klerikalni učitelji enake šolske postave. Vsi poučujemo po enakih predpisih, vsi imamo ena in tista oblastva nad seboj. In če delujemo vsi enako, čemu toliko vika in krika? Pač, nekaj razlike je vendar med liberalnimi in klerikalnimi učitelji. Liberalni učitelji so edino le učitelji in žive le za svoj idealen poklic, klerikalni pa imajo orglarijo, vodijo konzume, hodijo v Rim i. t. d. in le prepogosto se zgodi, da ta opravila ne malo ovirajo pouk. (Jorje liberalnemu učitelju, ko bi kaj zagrešil proti šolskim postavam; kako hitro se dopošlje šolskim oblastvom ovadba. In ko bi bilo take ovadbe vsaj popolno resnične. Kdor ne izpolnjuje svojih dolžnosti, vredjen.je kazni; takisto tudi učitelj, a nikari naj se ne rabi Jdvpjna mera. Ponosni pa ste lahko na one, ki prisegajo na Vašo zastavo, a vas o prvi priliki zataje. Treba je takemu koristoloveu reči le to, da je klerikalec, in branil se bo tega z vsemi štirimi, dočim se liberalni učitelji nikdar ne branimo tega pridevka, kakor se nihče ne brani pridevka »poštenjak*. In če zatrjujemo nasproti najhujšemu klerikalcu — in če je ta celo duhovnik, da smo liberalci, kako bo hitel povdarjati, da je tudi on liberalec. In prav ima, saj piše dr. Jarisch, stolni dekan komotavski, v svojem «Kath.Volkskalender»leta 1873 v članku »DerDecanatsbote* takole: «Prava zvestoba do papeža in cerkve je goreče katoliško cerkveno življenje, odločnost za sv. vero; to so dolžnosti vsakega, ki spoštuje svojo vero. To ni klerikalstvo, kajti tako klerikalstvo živi v miru z vsakomur irjMiri strankarsko. Klerikalstvo je le mišljenje gotovih katolikov, kateri mislijo, da mora biti vsaka suknja iz katoliškega sukna, da morajo biti črevlji le iz katoliškega usnja, kateri torej glavno stvar smatrajo za stransko in stransko narede za glavno, kateri vsakega celo sovražijo, ako ni njihovega mišljenja, in pri katerih je vsaka deseta beseda »katoliški*. Tako katoličanstvo je pogubno in le škocraje. Katoliška vera, katoliška cerkev nista strankarski stvari; kdor ju rabi v kaj takega - ju oskrunjuje. Devica, katera vedno govori o devištvu, in ponižen, ki vedno govori o ponižnosti, imata tako malo teh čednosti, kakor malo vere ima oni, ki vedno govori o svoji trdni veri in jo rabi v strankarstvo*. Tako piše katoliški duhovnik, katerega »Slovenski Narod* gotovo ni pohujšal in ki se ni šolal pri liberalnih učiteljih. Tako pišejo tudi vsi slovenski liberalni listi, a katoličani, kakršne omenja prost Jarisch, rohne zaradi tega proti liberalcem. To naj si izvestna gospoda utakne za ogledalo, potem ne bode nikoli več zahtevala od »Slovenskega Naroda«, da naj ji list vendar že enkrat razloži, kaj je klerikalstvo? Slovenski učitelj. Zahtevajte ..Gorenjca" v gostilnah in kavarnah! V Kranju, dne 4. velikega srpana. Dr. Josip Tuček, vodja inoravskih Cehov, je umrl v Brnu. Ustanovil je leta 1870. »Matico školsko», ki plodonosno deluje za češko šolstvo. Zaroka srbskega kralja. Minulo soboto ob šestih zvečer se je kralj Aleksander svečano raročil z gospo Drago Mašinovo vpričo metropolita, sorodnikov kralja in neveste, vsega dvora, vseh ministrov in raznih dostojanstvenikov. Brzojavnih čestitk je dobil nad 2000. Kranju so čestitali tudi ruski car, sultan in prestolonaslednik avstrijski Fran Ferdinand. Kralj je povodom svoje zaroke proglasil veliko pomiloščenj. Poroka bo jutri v nedeljo. V Bolgariji so bili veliki kmetski nemiri, ki ne bodo imeli le za puntarje, temveč tudi za vojake slabe posledice. Te dni pride pred vojno sodišče v Ruščuku oberstlajtenand Georgijev, ker je preziral ukaze višjih. Hkratu pride pred vojno sodišče G5 mož petega pešpolka, ker so o priliki nemirov takoj izročili svoje orožje kmetom, ko je padel njihov stotnik Dihovv. Italijanski kralj — umorjen. V ponedeljek se je kakor blisk po vsem svetu raznesla vest, da je bil minulo nedeljo zvečer za vrat no umorjen italijanski kralj Umberto. Kralj Umberto se je bil v nedeljo udeležil javne telovadbe v Monzi, mestecu z 18.000 prebivalci. Monza je okrožno mesto v pokrajini milanski in je bilo nekdaj sedež longobardskih kraljev, sedaj pa je letovišče italijanskega kralja. Ko se je pripeljal po 9. uri zvečer v Monzo, je bil ondi jako sijajno sprejet. Ogovoril je mnogo telovadcev in strelcev ter je večkrat povdarjal med govorom, da je letos posebno zdrav. Ves popoldan je bil jako dobro razpoložen. Ko je po razdelitvi daril kralj stopil v voz in so zaorili «eviva»-klici, je počil prvi strel, kateremu sta takoj sledila dva druga. Kralj je z desno roko segel proti srcu, klobuk mu je padel z glave, in cula se je beseda «Čredo» (Verujem) . . . Nato se je zgrudil adjutantu v roke. Ta je kralja posadil poleg sebe, na kar je voz v največji naglici oddirjal proti kraljevskemu gradu. Ljudstvo je v prvem trenutku mislilo, da je kralj le ranjen, zato je skočilo na morilca in ga obdelovalo s pestmi in palicami. Orožniki so vsega krvavega iztrgali množici, ga vrgli na voz in oddirjali. Adjutant je hitel kraljici sporočit žalostno smrt. Ljudstvo je drlo k palači in ondi šele ob poldvanajstih PODLISTEK. Nekaj črtic o Kozakih. Dalje. Kdor želi Kozake dobro spoznati, temu je treba, da se spozna z njihovim pesništvom, v kojem se zrcali železna, divja in otročja, smehljajoča in jokajoča njihova duša. Veliki poljski pesnik Mickievič je nazval pri neki priliki ukrajinske poljane sedež lirskega pesništva pri Slovanih. Lirske kozaške pesmi so polne neobične nežnosti in globokih čutov. Kozak, sedeč pred svojo kobilico, molče posluša rezgetanje svojega konja, ki se pase po stepi; on posluša, kako kuka kukavica, kako petpedika prepelica in kako krokajo gavrani. Pri tem mu pridejo v spomin razne slike iz njegove burne prošlosti. Kje je plen, ki ga je v srečnih vojnah nosil domov po kopnem in po morju? Kje so zlati cekini, s katerimi je polnil žepe v Mali Aziji? Kje so preproge iz Smirne, ki so služile nekoč njemu in njegovemu vrancu za pokrivalo? Kje so dragocene svilnate tkanine, iz katerih si je napravljal svoj krasni kaitan? izvedelo, da je kralj izdihnil. Smrt kralja Umberta je obudila v celi državi globoko žalost. V vseh mestih počiva delo, in vse prodajalne so zaprte. Z vseh poslopij vihrajo črne zastave. V vseh mestih je bilo iz topov sproženih po 100 strelov. — Morilec se zove Angelo Bressi in je doma iz mesteca Prati na Toskanskem. Kralj Umberto se je porodil 14. sušca 1844 leta. Kraljevski prestol je zasedel po smrti svojega očeta Viktorja Emanuela dne 9. prosinca 1878. leta. 22. malega travna 180G. leta se je poročil s hčerjo vojvode geno-veškega, Margarito. Pri slovesnem vhodu v Neapolj, dne 17.1istopada ga je bil napadel kuhar Passamento z bodalom in ga poskusil umoriti. Kralj je bil tedaj na levi roki lahko ranjen. Sodišče je sicer obsodilo napadalca na smrt, ali kralj ga je pomilostil v dosmrtno ječo. Kralj Umberto je bil vnet zagovornik trozveze, čeprav si je Italija s trozvezo naložila taka bremena, da jih ni mogla zmagati in se s hitrimi koraki bliža bankerotu. Brez dvoma bi bila Italija že davno izstopila iz trozvezet da se ni upiral temu kralj Umberto, češ, da se rajše odpove kroni, kakor da bi to storil. Obupne socijalne razmere so največ vzrok premnogim socialnim revolucijam, ki so se primerile v zadnjih časih v Italiji in so tudi vzrok, da se množi število anarhistov. Umorjeni kralj je bil veren in dober katoličan in bil skrivaj vedno v zvezi s papežem, vendar ni mislil nikdar na to, da bi se Rim zopet odstopil papežu. Umberto v naslednik je njegov sin Viktor Emanuel, dosedanji princ neapolski. Porodil se je dne 11. listopada 1869. leta in se pred nekaj leti poročil s črnogorsko princezinjo Heleno, s katero živi v najsrečnejšem zakonu. Novi kralj je dobil obvestilo o umoru Umberta, ko se je hotel vkrcati v Atenah, da se odpelje v Crnogoro. Vojna na Kitajskem. En del nemškega ekspedicij-škega voja je odpotoval minuli petek na Kitajsko. Odpeljal se je na treh ladijah. Nemški cesar se je poslovil od vojaštva z govorom, v katerem je povdarjal, naj vojaki, če pridejo do sovražnika, ne dajo nikdar par-dona, naj nikogar ne vjemo in naj ravnajo tako, da se še čez tisoč let ne bo upal noben Kitajec Nemca po strani pogledati. Ta govor je vzbudil največjo pozornost in pre- Dim, ki se mu dviga iz pipice, spominja ga, kako minljivo je vse na zemlji. Pogled mu blodi preko zelene stepe, ki se širi pred njim brezkrajna, kakor ocean: ona se vsako leto pomladi, le njemu osivelemu starcu kroži kri počasneje in počasneje . . . Vse, kar mu je bilo milo, je že davno minulo zanj; ni bil tako srečer kakor večina njegovih tovarišev, da bi bil padel na bojnem polju v svetem boju proti neverniku. Dobljene rane mu branijo pohiteti na torišče časti in slave, da mu na stare dni ne ostane druga uteha, kakor da večkrat globoko pogleda v čašo, da vtopi v njej svoje tožne misli. V takem razmišljanju so nastale pesmi, kakor je sledeča: Pod oblake sokolica iznad morja je vzletela. In Kozak se je raztužil, solza v oku zablestela: «Joj me, kje ste me pustila lepa moja mlada leta? Ali skril vas gozd je črni, ste odšla li sirom sveta ?» Te pesmi nam jasneje odkrivajo narodno dušo, nego katerikoli opisi. Razun lirskih pesem imajo Kozaki tudi takozvane «dumc», t. j. pesniške pripovedke kontempla-tivne narave. Se nadaljuje. senečenje po vsem kulturnem svetu. — Admiral Seymour je dospel z močnim brodovjem v Vasung, da pomaga 1000 možem izkrcati se. Belgijski konzul iz Sanghaja poroča, da so bili pomorjeni vsi misijonarji v pokrajini Pavtingfu. Rusi v Mandžuriji so požgali kraj Moche, kjer so se bili utrdili boksarji. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu malem srpanu 1900 vložilo je 260 strank 79.670 kron 78 vin., dvignilo pa 237 strank 59.777 kron 77 vin.; 26 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 47.720 kron. — Stanje vlog 2,118.445 kron 39 vin., stanje hipotečnih posojil 1.535.132 kron 95 vin., denarni promet 236.344 kron 53 vinarjev. Dobavni razpis. C. kr. ministrstvo za deželno brambo namerava zagotoviti potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih predmetov potom splošne konkurence. Izmed predmetov, katere je dobaviti, se posebno opozarja na naslednje: klobuki, čapkc, našitki, gumbe, zapone, pasovi za sablje, volnene in usnjene rokavice, usnjene listnice, ostroge, podkovc za čevlje, žeblji, kuhinjsko orodje, kljuke, kaveljni, vijaki, čutare, drogovi za šotore, sekire, krampi, lopate, klanfe, konjske podbradnice, stremena, klešče, konjski koci i. t. d. Ponudbe morajo po predpisanem uzorcu najkasneje do 14. velikega travna t. 1. do dvanajstih opoldne dospeti na ministrstvo za deželno brambo. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se proti plačilu dobe pri glavnem skladišču vojne oprave (Landwehr-Ausrüstungs-Hauptdcpot) na Dunaju. Razglas, obsegajoč natančnejše pogoje, zaznamek predmetov, katere je dobaviti, cenik in ponudbeni vzorec je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na ogled in ga le-ta tudi vpošlje na zahtevanje. — C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da potrebuje družba peloponeških železnic za zgradbo železnične proge Pyrgos-Kyparissia-Meligala 120.000 hrastovih pragov (Schwellen). Zapečatene ponudbe se sprejemajo do 13. kimavca t. 1. v pisarni: Compagnie de chemin de fer Piree-Athenes-Peloponese, rue Themistocle 6, v Atenah. Natančneji dobavni pogoji upogledajo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera vpošlje na zahtevanje tudi prepise. — C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je knežje stavbeno in komunikacijsko ministrstvo v Zofiji razpisalo na dan 6. velikega srpana t. 1. ponudbeno razpravo glede dobave brzojavnih materijalij z i bolgarske državne železnice. Razprava se vrši pri okrožnem finančnem oskrb-ništvu v Zofiji. Vrednost dobave iznaša približno 20.360 frankov, kavcija pa 1018 frankov. Natančneje dobavne ponudbe je moči vpogledati pri imenovanem oskrbništvu. Iz pisarne trgovinske in obrtniške zbornice se nam poroča: Pod pokroviteljstvom angleške kraljice in princa valeškga nameravajo meseca velikega travna leta 1901 v Glazgovu prirediti razstavo, na kateri naj bi se razstavile med drugim stvari naslednjih si rok: 1. Surovine, kmetijstvo, rudarstvo; 2. manufakture; 3. stroji; 4. transport in promet: 5. pomorstvo, inženerstvo in stavba ladij (>. razsvitljava in kurjava; 7. umetnost, znanstveni instrumenti, vzgoja in omika; 8. šport; ženski oddelek; 10. lepa umetnost, umetnost škotska in arheologija. Razstavni odbor računa na to, da se bodo skoraj vse stvari, ki so sedaj v Parizu razstavljene, poslale v Glazgov. Troški transporta niso veliki, ker je za take stvari znižana tarifa. Rok za zglasitev se konča pred koncem meseca velikega srpana t. 1. Ker dosedaj ni bilo čuti mnogo zanimanja med avstrijskimi podjetniki, sklenilo je c. kr. trgovinsko ministrstvo, da bo dalo nižje avstrijski trgovinski in obrtniški zbornici za izvršitev razstave 10.000 kron podpore : na razpolaganje. Zglasitve kranjskih razstavnikov je poslati trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, kjer so uzorci za zglasitev na razpolaganje. Glede na navedeni rok morajo se zglasitve vsekako do 20. velikega srpana t. 1. doposlati. O. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici: Neka domača tvrdka je v korespondenci z nekim c. in kr. konzulatom naslovila dopis na osebo uradnega vodjo in ne na urad sam, zato-se opozarja, da se vsled adresiranja na osebo uradnega voditelja namesto na urad sam izgubi ne samo mnogo časa, ampak tudi lahko korespondenca sama. Novičar. Nji Gorenjskem. Osebne vesti. Naučni minister je imenoval suplenta na cesar Franc Jožefovi višji gimnaziji v Kranju, gospoda dr. Valentina Kušarja, začasnim glavnim učiteljem na moškem učiteljišču v Kopru. Izžreban je porotnikov. Za tretjo dobo porotnih obravnav pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, ki se prične dne 3. kimavca, so bili izžrebani z Gorenjskega kot porotniki gospodje: Ivan Avsenik, gostilničar in trgovec v Begunjah; Josip Boncelj, posestnik v Železnikih; Josip j Dralka, knjigovodja v Kranju ; Josip Dornik, posestnik v Tržiču ; Franc Fischer, hotelir in trgovec v Kamniku ; ' Anton Jeglič, posestnik v Tržiču; Ivan Jesenko, usnjar v Skofji Loki; Adolf Kreuzberger, trgovec v Kranju; Lovrenc Kavčič, posestnik in poštar v Medvodah ; Karol Mally, posestnik in tovarnar v Tržiču ; Franc Omersa, trgovec v Kranju ; Antoîi Pintar, posestnik in trgovec v Kamniku ; Mihael Stare, graščak v Mengišu ; Alojzij Teršan, posestnik i in župan v Tacnu pri Ljubljani. Jour-fixe telovadnega društva »Gorenjski Sokol* I vrši se danes zvečer na gostilniškem vrtu Franca Jezerska (po domače «pri Knedeljnu»). Prijour-fixu sodelujeta iz prijaznosti slavni čitalniški godbeni klub in pevski zbor. Slavno občinstvo, osobito pa brate Sokole, opozarjamo na ta jour-fixe, kateri se bo gotovo vredno priklopil svojim prednikom, bodisi v godbenem, bodisi v zabavnem oziru. Ob neugodnem vremenu preloži se jour-fixe na prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. Počasi vozite ! Piše se nam : Promet v mestu Kranj je, kar vsak z veseljem opazuje, vsak dan bolj živahen. Ker pa ceste in ulice v mestu niso posebno široke, človek kar trepeče, če vidi tuje, pa tudi domače vozače, posebno ob tržnih dnevih, praznikih in nedeljah, ko se nahaja več ljudi na cestah kakor navadno, ko brez vsakega ozira pode konje z vozovi, bodisi praznimi, bodisi naloženimi, da kar brni. Vsak trenutek se je bati velike nesreče ! Take nesreče pa vendar ni treba čakati, temveč javni organi, posebno redarji, naj brez usmiljenja vsakega vozača, ki prehitro vozi po mestu, vstavijo in naznanijo pristojni oblasti, v eksemplarično kaznovanje. V Cerkljah se vrši jutri v nedeljo, dne 5. t. m. vrtna veselica, katero priredi učiteljstvo cerkljanske okolice na vrtu gospe Vavknovc v prid kranjski dijaški kuhinji in učiteljskemu konviktu. Spored: J. Žirovnik: Kaj pa I ti pobič. (Narodna); V. Lisinski: Prelja; J. Žirovnik: Pomlad. (Narodna); A. Foerster: Njega ni; J. Žirovnik: Po gorah. (Narodna) ; Dr. B. Ipavec : Oblak ; * * * : Junaki. Srečolov. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 40 vin. Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo. Redni občni zbor delegatov okrajne bolniške blagajne v Kranju se vrši jutri v nedeljo ob polenajstih dopoldne v mestni dvorani. Ko bi pa ne bil ob tej uri sklepčen, vrši se ob enajstih dopoldne drugi z ravno tistim dnevnim redom ob vsaki udeležbi. Dnevni red je naslednji: 1. ("lit a nje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora delegatov dne 28. velikega travna 1899; 2. poročilo načelnikovo; '/>. poročilo blagnjnikovo o računskem zaključku za leto L809; 4. volitev: a) načelništva, b) nadzira I nega odseka, C) razsodišča; 6. raznoterosti. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kranju je imela minulo soboto svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Peter Mayr, predsednikom; Anton Slamberger, blagajnikom; Rudolf Kokalj, tajnikom; Ferdinand Sajovic, Ivan Rakove in Janko Sajovic, namestnikom. Požar. V nedeljo 29. m. m. opoldne je na Priinsko-vem začelo goreti poslopje J. Remiea, kateremu je pogorela z opeko krita streha; poleg tega pa mu je požar napravil še večjo škodo, ker se je porušilo nekaj stropov. Škode ima približno 1000 kron, zavarovan pa je bil pri banki «Slaviji» za 600 kron. Da nima še večje škode in da mu ni zgorela še žaga in pa par vagonov lesa, poleg žage naloženega, zahvaliti se je gasilnemu društvu iz Kranja, ki je prišlo takoj pod spretnim vodstvom gospoda podna-čelnika Jakoba Killerja na lice mesta, nadalje pa tudi prebivalcem vasi Rupe in Primskovcga, ki so pač v tem slučaju pokazali ljubezen do bližnjega. Planinske izkaznice za dijake. Osrednji odbor slovenskega planinskega društva doposlal je tukajšnji podružnici deset izkaznic za dijake, koji imajo z istimi pravico za vstop in brezplačno prenočišče v kočah tega drufttva. Za izkaznice oglasiti se je pri predsedniku tukajšnje podružnice. Pri tej priliki pripomnimo, da se prav dobri nahrbtniki iz nepremočljivega blaga dobe po nizki ceni pri g. Ferd. Polaku, nekaj gorskih, dobro okovanih palic pa ima še v zalogi g. Karol Florian. Blagoslovljenje gasilnega doma v Cerkljah bo v nedeljo dne 19. t. m. Spored priobčimo prihodnjič. Iz Tržiča. Tu je bila od 28. do 80. malega srpana v šolskem poslopju razstava pismenih del, risarij in ročnih del, o kateri so se obiskovalci, med njimi več tujcev, jako laskavo izrekli. — Naš župan, gospod Karol Mallv, je šel na razstavo v Pariz, od koder se vrne tekom tega meseca. Zdravstvene stvari v političnem okraju kranjskem. Za ošpicami, ki so še poslednjem času razsajale v selški dolini, so bolni samo še v Soriei in Davči. Ondotni šoli so morali zaključiti. Obolelo je skupaj 12H otrok, eden je umrl, 42 pa se jih še zdravi. — V Šenčurju in v Srednji vasi leži 14 otrok vsled škrlatinke, ki je že terjala troje žrtev. Iz Radovljice se nam piše: Pretočena sreda je bila za Radovljico lep naroden praznik, Vse mesto si je nadelo praznično lice, in skoraj z vseh hiš so vihrale pisane zastave. Trije preprosti slavoloki pa so naznanjali pomen Blavnoeti. Pozdrav in sprejem na kolodvoru in v mestu je bil najprisrčnejši. V lepih senčnatih prostorih Iludovernikove gostilne se je razvila prav prijetna zabava. Gostje so bili preskrbljeni s točno in z najboljšo postrežbo. Razni govorniki, izvrstni pevci in domača godba pa so jim prirejali izboren duševen užitek, in mnogoštevilni streli iz topičev so tudi v daljavo razglašali, kaj se godi V Radovljici. Sploh se mora peči, da so se Radovljičani v polni meri potrudili, da bi mile goste zadovoljili v vsakem oziru, in mislim, da se jim je to tudi posrečilo. Vsa čast in hvala jim zato! Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda je bil, kakor že omenjeno, minulo sredo v Radovljici. Udeležencev je je bilo okrog 250, kateri so biii na postajah Otoče in . Radovljica presrčno pozdravljeni. V Radovljici so jih čakali : Gasilno društvo, bralno društvo in mestna godba. Pozdravil je došlece gospod dr. Vilfan v imenu obeh podružnic sv. Cirila in Mutoda. na glavnem trgu pa gospod župan Roblek 1 občinskim odborom. Potem je bila služba božja. Cerkveno petje, pod vodstvom nadučitelja Ign. Rozmana, je bilo izvrstno. — Ob polenajstih se je pričel 1 občni zbor v Iludovernikovi restavraciji. Prvomestnik mon-siguor Tomo Zupan se je pred vsem spominjal stoletnice Slomšekove. Tajnik župnik Zlogar poroča o društv. stanju. Družba vzdržuje 20 šol s 1500 otroci. V minulem društvenem ; letu sta se na novo ustanovili dve podružnici in otvorili j dve novi šoli. Poročilo blagajnika, gospoda profesorja Petelina izkazuje dohodkov K 111.1)76*7i, troškov pa K 114.414*48. — Gospod dr. Tavčar predlaga, da se društvenemu dobrotniku Vrečkotu, ki je volil 55.310 kron, vzida v poslopju na Muli spominska plošča. Dalje zahteva pojasnila, jeli res, da sta šoli v Velikovcu in na Muti vknjiženi na korist šolskim sestram. Prvomestnik obljubi, če le mogoče, ustreči prvi želji gosp. dr. Tavčarja, glede druge pa izjavi, da je vse v redu in da je premoženje pravilno vknjiženo na korist družbi sami. — G. dr. Štor predlaga, naj bo prihodnji občni zbor v Mariboru. Sprejeto. — Banketa se je udeležilo 120 oseb. Monsignor Zupan napije cesarju, na kar godba zaigra cesarsko himno. Govorili so še: notar Svetec, župan Roblek in dr. Hmiedski. Popoldne je bil izlet v Poljče, kjer se je razvila prav živah- ! na zabava. Na Bledu je letos prav mnogo čeških letoviščarjev, zlasti pri Županu gospodu Peternelu. Neurje. Pretočeni teden je treščilo v senik na Dan-jarski plani, občina Soriea. V seniku je bilo sedem oseb, katere je omamila strela. V ponedeljek opoldne seje pri-drvila huda nevihta nad Sorico. Med dežjem je padala 1 jako debela toča. ki je napravila jako veliko škode. Toča ji bila tako debela, da se je še drugi dan dobila po j planini, debela kot lešniki. V Spodnji Luži št. 7 pri Škof ji Loki je pogorela koča Janeza Štibela, po domače Petri Ček. Ker je bila koča docela lesena in s slamo krita, pogorela je v eni uri. Rešili niso mogli ničesar. Najbrž so se vnele saje in povzročile nesrečo. Škoda je za siromašnega kočarja znatna. Zavarovan je bil za 400 kron. V Vižmarjih je pričel inžener Wagenfuhrer z Dunaja z delom za vodovod. Kamniško Kneippovo zdravilišče letos prav pridno obiskujejo zlasti Hrvatje. Skupno število vseh tujcev je dosedaj že 500. Na štajerskem. Stoletnica škofa Slomšeka. Jutri bode v Ponikvi na Štajerskem velikanska slavnost, katere se nedvomno udeležilo več tisoč ljudij. Doslej je prijavljenih nad trideset društev in korporacij. Fantje iz Slovenskih goric pridejo na slavnost na konjih. -Tudi mi se pridružujemo čestilcem Slomšekovim: Slava velikemu Slomšeku! V Mariboru bo imela zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev XII. skupščino, in sicer dne 8. velikega srpana t. 1. — Dne 9. t. ni. se vrši občni zbor društva •Jubilejska samopomoč* V 'Narodnem domu», potem bo glavno zborovanj*! po sporedu, ki ga določijo delegatje. Zglašeni sta tile razpravi: 1. »Slomšek kot pedagog*, govori ravnatelj H. Sehreiner; 2. «Kako naj se | javi naša stanovska zavest ?» poroča nadučitelj Vekoslav Strmšek. Križem sveta. K umoru italijanskega kralja. Listi poročajo, da je italijanska vlada bila že dne 2. rožnika obveščena od avstrijske vlade, da Je neka tajna družba sklenila umorili kralja Umberta. V 1'ontebi je namreč avstrijska žandar-inerija prijela nekega človeka, ki je izjavil, da je določen za umor italijanskega kralja. Obenem je tudi izjavil, da so obsojeni na smrt te štirje drugi vladarji. JConečno je tudi povedal, da njegovo aretovanje ne bo preprečilo tega načrta, ker mu je že določen naslednik. Italijanska vlada je lakoj potem poskrbela za večjo kraljevo stražo, a kralj je hotel, da ostane pri starem. Napad na perzijskega šaha je hotel izvršili v Parizu nek Italijan. Darila. Dijaški kuhinji v Kranja so žalujoči prijatelji oh prehridki izpuhi g. Jan. Deisingerja, sodneg-i kancelista v Skolji Loki, namesto VOncn na krsto darovali 42 K, katere itfl nabrala gg. sotlni s\etnik IV. Mikuš ia učitelj SI. Flis. Zahvala. Podpisani odbor prostovoljnega gasilnega društva izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo slavnemu c. kr. orožmštvu ni tako izhornem postopanju povodom požara na Priinskoveni, oziroma na Mali Hupi dne '¿9. in. m., v.sled katerega je hilo gasilnemu društvu, oziroma njega vodju omogočeno lahko in hiti o delovanje. Istotako zalivalo izreka trgovskemu pomočniku gospodu Leopoldu Rudolfu Satranu in sedmošolcu Cirilu Kreku na neumornem delovanju pri brizgalnici in njih vstnijnosli ter sploh vsemu navzočemu slavnemu ohMnstui, ki je v kolikor pomoglo, da seje požar tako hitro omejil. Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, dne 4. velikega srpana 1900. Listnica uredništva. (!osp. .1. K—an: Vas podlistek «V železniškem vozu» ne moremo porabiti za naš list. (Josp. Fr. H. v S.: Vaši cenjeni želji hočemo, kakor hitro ho možno. Zdravi! Zahvala. Spodaj imenovani smo bili zavarovani pri c. kr. pri v. vzajemni v Gradcu in nam jo društvo resnično polno zavarovalne svote po svojem zastopniku v Kranju gospodu Ferdinandu Hlebšu izplačalo, za kar se javno zahvaljujemo. 1(57 V Drulovku, dne 2. avgusta 1000. Jožef Fajfer 8600 K Tomaž Šink 1900 » Lovrenc Hafner 1(100 K Luka Tome 1400 » Opomba. Prvemu zavarovancu *.* je izplačilo zakasnilo, ker je zavarovalnica potrebovan pojasnila 6d sodnije. Resničnost zgoranjega se potrjuje: Županstvo v Mpvčičah, dne 2. avgusta 1900. JO -*. NOVAK. Voz nI red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. rožnika do SI. vinotoka 1900. Vlak odhaja v Ljuhljano, in sicer z Jesenic ob 5*58 zjutraj, 9*27 dopoldne, i*81 popoldne, G*4f> zvečer in 3*22 ponoči; iz Lesec-Bleda ob r>*2l zjutraj, 963 dopoldne, 3*04 popoldne, 7*18 zvečer in 348 ponoči; iz Radovljica oh 6*27 zjutraj, 9*69 dopoldne, 3*10 popoldne, 7 24 zvečer in 3*54 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 3*48 ponoči; it Radovljice ob o' 27 zjutraj, 9*69 dopoldne, 3 10 popoldne, 7*24 zveč r in 3*54 ponoči; iz Podnarta-Krope oh 6*43 zjutraj, 10/16 dopoldne, 3*28 popoldne, 714* in 742 zvečer, 4*12 ponoči; iz Kranja oh 11*59 zjutraj, 10*31 dopoldne, 3*40 popoldne, 731* in 801 zvečer, 428 ponoči; iz Škofje Loke ob 7-11 zjutraj, 1043 dopoldne, 3*59 popoldne, 745* in 8-16 zvečer, 441 ponoči in pride v Ljuhljano (južni kolodvor) oh 7*45 zjutraj, 11*16 dopoldne, 438 popoldne, 8*20* in 8*61 zvečer, 515 ponoči. — Iz Ljubljane uaaej pa odhaja ob 7*17 zjutraj, 11*6} opoldne, 4*0(5 in 641* popoldne, 7*09 zve*, in 1*4*05 ponoči; iz Škofje Loke ob 7*56 zjutraj, 12 28 opoldne, 445 in 6*15* popoldne, 744 zvečer in 12 39 ponoči; iz Kranja ob 811 zjutraj, 12*41 opoldne, 4*57 in (5*31* popoldne, 7*57 zvečer in 1253 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 8*27 zjutraj, 12*57 opoldne, 5*13 in 6*45* pop., 8*21 zveč. in 1*10 ponoči; iz Radovljice ob 8*4»r> zjutraj, 1*14 opoldne, 5*30 popoldne, 8*41 zvečer in 1*27 ponoči; iz Le se c-Bled a ob 8*67 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne, 8*49 zvečer in 1*34 ponoči; z Jesenic ob 9*28 zjutng, 1*5*5 opoldne, 6*11 popoldne, 9*16 zvečer in 2.05 ponoči. Vlak odhiga v Ljubljano, in sicer iz Kamnika oh 5*30 zjutraj, 9*53 dopoldne, 4*55 in 8*40* zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 5*52 zjutraj, 10*12 dopolne, 515 in 9*00* zvečer; iz Domžal 606 zjutraj, 10*22 dopoldne, 5*2*» in 910* zvečer; in pride v Ljuhljano ob 6*49 zjutraj, lPOti dopoldne, (1*10 in 9*55* zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik in sieer oh 7*28 -gutraj, 206 popoldne, »i*60 in 10*26* zvečer in pride v Domžale oh 8*13 zjutraj, 2*60 popoldne, 7*37 in 1109* zvečer; v Jarše-Mengeš oh 8*23 zjutraj, 3*00 popoldne, 7*48 in 11*18* zvečer; v Kamnik ob 8*42 zjutraj, 3*19 popoldne, 8 07 in 11*37* zvečer. * Vozi kamo ob nedeljah in prazni kili. ^a h vala. Ker mi ni dana prilika se osebno zahvaliti vsakomur in vsem, ki so mi za časa mojega kratkega bivanja v Kranju izkazovali izredno prijaznost in ljubeznivost ter s tem povzročili, da ne bom nikdar pozabil tega prijetnega časa, se tem potom naj-topleje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem svojega rojstnega mesta Kranja iu kličem presrčni »Živeli!»: «Zivio vsi moji prijatelji iu znanci v Kranju, Zivio vsi prebivalci mojega dragega rojstnega mesta, Živin krasni čudežni deželi kranjski!» V Amstettnu, dne 2. velikega srpana 19(K). jGdalbert Queiser c. in k.r. dvorni tiskar in dvorni knjigovez trgovina s knjigami in papirjem urednik in založnik * jfmjtettner Wocfjen-b/atta*. Odlikovan od /fjega c. in kr. visokosti nadvojvode franča Salvatorja. častni član katoliškega rokodelskega iij 1GG delavskega društva v jJnjstettnu. Loterijska srečka dne 2K. mal. srpana. 1.1. Trst: 20 87 H 71 HL> Tedenski sejem v Kranju dne l.t. m. Prignalo seje 480 glav govejo živino, 24 telet, 200prašičev, 188ovac, 1 koza. 60 Ig stane: pšenice K 7-">0, prosa K 7*00, ovsa K 0-50, rži K 6*60, ajde K 10- — , ječmena K 7'--, fižola K 18' -, krompirja K 8*60, ■ Kmetijska podružnica v Selcah nad Škofjo Loko posreduje nakup Razprodaja. sodov za razpošiljanji* zelja, repe, rib; sodov za žroblje, cement, kakor tudi poaodfl za različno tekočino. 154—3 Karola Kavšeka nasl. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo l.anzovili poljedelskih strojev, uilalilnico, slainorezniee, gepclje, čistilnico (trijerjo), stroje za setev, košnjo in žotov, železne pluge, katerih ni treba držati. Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107 - 14 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi iu troiuho za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. MCene izvanredno nizke 11 Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča časliteuiu ohčiustvu za vsa v igegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. (lene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska hrek-voza, dva hrom in dve odprti kočiji. 106 14 <*j| h Proti malokrvnosti. Šiižt Zeleznato vino i^lflH^y lekarnarja G. PiCCOli-ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. t dtosti papeža 4 ima v sebi 90krat več železa kakor druga po reklami neiaslujno sloveča kina -železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sel)i, kakor vsako ceno namizno vino. lOlb— 2 Vslod tega n a j v o č j | j | m s t v o z a i z d a tu ost tega vina pri m a I o k i v n i h , nervoznih ali vsled bolesnl oslaholih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in holehavih »troeih. Oohiva si v steklenicah po pol litra za 1 gld. Ker hočem do jeseni razprodati vsa kolesa, tedaj prodajani taista za vsako ceno. Dobijo se pri meni tudi druge stvari, ki zraven spadajo. Kdor ne verjame, naj se prepriča, 158—3 PAVEL BIZJAK, razprodajalec koles, v Kranju, na glavnem trgu št. 132. obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinjo išče se z dnem 1. oktobra. ir,2 -2 Več so izve pri iipravnišlvu <(Joronjen. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja oh bolezni ter povodom smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in deda, gospoda 180 Valentina Prevca zasebnika in posestnik ti za obilo krasnih vencev tat M iniiogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zalivalo. 1'osehna zahvala gre pa še slavnemu pevskemu zboru «čitalnice kranjske« za ginljivo petje pred hi za častno udelcžho. liog plati! V Kranju, dne 2!». julija l!HM>. Žalujoči ostali. i o • Aneroid-haroiueter in -termometer v krasno izdelani omarici, 60 cm dolgi, gld. daljnogled (Peid* steehcr) v toki (Ktui) gld.5'60. fin, gld. H5<>, najfinejši, gld. 13' — naočnik, nikel-nastjin, gl.135 srebrna ženskina ura, fina, Douhle-zlato I natančno repasirana, gnan- gld. 3*80 tirana 1 leto gld. ('»• — enaka moška gld. t•."> posode, hišnega, poljskega in raznovrst-| nega rokodelskega orodja, pozlačenih ) grobnih križev in vsakovrstne železnine. \ Cene nizke. — Postrežba točna. Šivalni stroji # # ^ iu kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—21 Pri nakupovanju rfiiknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—21 IIL Špitalske ulice štev. 4 1 Velika, zaloga suknenih ostankov. Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—21 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400 —500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. Pravo 2 •*-> a S5 bo < plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—21 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA [aloaa in Lastna izdelavalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—21 zalogo sobne oprave vsake* vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. HODBOOE na peresih (Federmatratze), atole in Tsa v to stroko spadajoča dela izvrdujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kraji se datirajo stoli tri g. I. Aozeljcu na glavnem trg«. m m i i i i i i i § Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hdtel. 62—21 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - lil^h^l^l^hfJh^l^i^ A i Ha|ve6|a tovarniška zaloga sukna J. Grobelnik Ljubljana, Mostni trg 20 priporoma svojo veliko zalogo vseh vrst 77—20 euknenega blaga jagerndorfskih, lanskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega ma.iufakttjrnpga bi. ga hlaeevine in vse k oblekam potrebne oprave. Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki s t r ž i j o mnogo blaga, posebno z n i ž >l4 U i »v* iD f* U I V 2 Bogata zbirka vzorcev snkna se razpošilja na zahtevnnje. S? 3 «2. g "g < a IVAN KORD1K trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonov««) ulice št. 10-14 pripcroto svojo veliko znlogo n« drobno in hh debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in nlpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 tucat felie, navadnih k1< 1- 4-40. U7ki!i «1.1. t>'M 1 , „ za kuvo R 1*10, a i 2-00 1 . nožev ali vilic m »!• —. Ji.ltia velik.i Ilira /a mleko pld. —'HO, /a juho s;ld. — Noti in vilice /. rotenim, koščenim ali Irdn-lesenim ročajem : \t patov navadnih <>•! gld. ISO do gld. 3' — U . boljših ,, a 8*60 , a 7-.r.O Svečniki iz alpake visoki 2\ 24 26fA cm 84—19 gld. 2 — 2*80 2:60 Domača trgovina Cešnik & Milavec Ljubljana. Špitalskc (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske In meške po najnižji ceni. 86—19 Vzorci p'i pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modrece na peresa in posteljno opravo, zaloga p ohittva, priporoča v*ako vi»te modrocev, posteljne iiiooe, zrcal, podob, otroCjih vozičkov, naslonlaCev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sodno opravo 76—20 po najnižjih cenah. Canlke * 800 podobami poAlje tactonj m poštnina prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno« G.T&nnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamore/niee • in" žage. »i -20 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. ptipofoifa »vojo vttifio 82—20 &atoao pticeti^i in* i&d¿ta\ii4i toctti^t dtt in- asa v to tfofmO apoSajoJo. 2efti in «aAovoti imo -po niahi"ceni vedno v »afoai 108-14 čt> a> sy>iB\tiv c. kz. ptiv. jti.&n# i>ettt>n'\ce, £j*i6{j.aHa, 3wtta-j.3"lta eedta !>t. 15. o: o Pri ntivi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102-^15 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-|\y natega blaga in perila. Vedno novost! v suknji in modnem blagu za dame. HCene brez konkurence!! NaJraz/ičnejSl ostanki za polovico cene. ~M Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzoreev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. o io io io io io i© io :e Važno za kmetijstvo! Doktor Trnk6czy-a redilna in hranilna Stana za * prašiče. # Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašič«. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšce. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvena znamka. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 60 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Gospod pl. Trnk6czy v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni J0gip ZNIDARglC> Gradi skuta (Primoije), dne 12. junija 1896. Lekarna Trnk6czy v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Teršič-Vransko (Štajersko), dne 10.januvanja 1897. S spoštovanjem Pozor, kmetovalci! Kakor izhaja iz razpisa visoke deželne vlade z dne 18. julija 1899, št. 10.599, sme se ta prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Če ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom: 83—18 z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobite takoj po pošti. Dobro znana, že čez 80 let obstoječa stara gostilna ,,pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoč« občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 118—18 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 78—20 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski si roji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice ia mlatllriice, katere te dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. na dunajski cesti v Qyu&(jani \m tm * aaa p«ipo let star, se sprejme takoj kot milarski vajenec. Natančneji pogoji i>ri gospodu Ignaciju Focku, milarju v Kranju. 145 —5 ^c(»fe> ^Jv. c^^> fi^tš) cg^i? g?® štš) c^y> ^t^> vt^> -yfe^ ¥■ I* I* p- ¥ ¥ P- p P p p p tó; a*s> «f» ; «f» iff y¿ skrivnost ni več naplaviti si doma sam brez vsake priprave in težave najíineje likerje po francoskem /istemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 51 i t r o v likerjev: Tropiuovec, absint, pelinovec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Chartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po postni nakaznici; po postnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi piidenem navodilo, kako se napravi liker. Razproda jalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina 150-4 TRST, Via Belvedere št. 23. © i© i© i© i© i© i© Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gasper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju. 85