179 Letnik 43 (2020), št. 1 Ključne besede: Ant on Sedej, Dole nad Idrijo, f ot ogr afija, st eklene plošče, gr adbeni inženir , sodni pr oces. Key-words: Ant on Sedej, Dole abo v e Idrija, phot ogr aph y , g lass plat es, construction engineer , trial 1.04 Str ok o vni članek UDK 929Sedej A.:77 Pr ejet o: 19. 6. 2020 Življenje inženirja in ljubiteljskega fotografa Antona Sedeja iz Dol nad Idrijo DEJ AN HV ALA uni v . dipl. zgodo vinar in pr of esor zgodo vine, ar hi vist Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, Enota v Idriji, Pr elo v če v a 2, SI-5280 Idrija e-pošta: dejan.h v ala@guest .arnes.si Izvleček Članek obr a vna v a ži v ljenje gr adbeneg a inženirja Ant ona Sedeja (1887– 1959) iz Dol nad Idrijo, ki je v elik del s v ojeg a pr ost eg a časa namenil ukv ar - janju s f ot ogr afijo. Njego v a ži v ljenjsk a pot je bila izr edno zanimi v a, saj je bila r azpeta od zadnjih desetletij A v str o-Ogrsk e monar hije pr ek o burnih let prv e polo vice 20. st oletja: od mladostnih učenjaških let na idrijski r ealki in študija gr adbeništv a na Dunaju v se do njego v eg a vpoklica v prvi s v et o vni v ojni in obsodbe na pr ocesu po k oncu druge s v et o vne v ojne. P o njego vi zaslugi ima - mo danes ohr anjenih ok oli d v a tisoč f ot ogr afij, deloma na st eklenih ploščah, deloma na filmskih neg ati vih, ki so shr anjeni v Mestnem muzeju Idrija, kjer čak ajo na podr obnejšo obdela v o. Na domačiji, od k oder je Sedej izvir al, pr a v tak o hr anijo zbir k o njego vih f ot ogr afij. Obe zbir ki v sebujeta ne samo prizor e iz domačih kr aje v , ampak tudi iz r aznih k once v Slo v enije in celo tujine. Abstract ENGINEER AND AMA TEUR PHO T OGRAPHER ANT ON SEDEJ FR OM DOLE ABO VE IDRIJ A The article de als with the lif e of Ant on Sedej (1887-19 59) fr om Dole abo v e Idrija, a construction engineer w ho de v ot ed most of his fr ee time t o phot og - r aph y . His lif e w as spanned fr om the last decades of the A ustr o-Hung arian monar ch y t o the tur bulent first half of the 20 th century and w as ther ef or e e xtr emel y int er esting: fr om his y outh at the secondary school in Idrija and stud ying ci vil engineering in Vienna t o being dr aft ed in the First W or ld W ar and con vict ed at the end of the Second W or ld W ar . He left about tw o thou - sand phot ogr aphs, partl y on g lass, w hich ar e k ept b y the City museum in Idrija and w aiting t o be pr ocessed in detail. A collection of phot ogr aphs is also k ept at his home. Both collections consist of not onl y images of his home surr oundings, but also images fr om other sit es in Slo v enia and abr oad. 180 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections »Vsega so krivi gasilci« R azisk o v anje lok alne zgodo vine t erja od r azisk o v alca – poklicneg a ali lju - bit eljsk eg a – sist ematično in met odično delo, če želi, da trud in prizade v anja na k oncu obr odijo sado v e in prinesejo nek e (r ele v antne) zaključk e. 1 V časih v se t o ni do v olj in takr at je nad v se prikladno, če na pomoč pris k oči naključje ali slučaj . Pr a v ta k o nakl jučje je a vt or doži v el pri odkri v anju f ot ogr af sk e zapuščine Ant ona Sedeja, ki je bil doma na kmetiji »pri Sedeju« v Dolah nad Idrijo. Odkri v anje ži v ljenjsk e poti Ant ona Sedeja (»Tončk a« al i k ar »strica«, k ot so mu pr a vili po domače) se je začelo z r ednimi oper ati vnimi g asilskimi v aja - mi člano v Pr ost o v oljneg a g asilsk eg a društv a Dole, ki so pot ek ale 14. julija 2018 na dom ačiji » pri Sedeju « (hišna št e vilk a Dole 20). Sedanji gospodar domačije Simon R upnik se je po izgr adnji no v e hiše odločil, da star o podr e, še pr ej pa je domačim g asilcem omogočil, da so na objektu izv edli nek aj oper ati vnih v aj. Star a hiša je bila s s v ojimi št e vilnimi pr ost ori in sobami (»cimri«) k ot nalašč za ta namen, sploh pot em, k o so bili pr ost ori zadimljeni in je bila orientacija v hiši ot ežena. K o se je tist eg a sobotneg a popoldne v a (umetni) dim r azk adil in so bile v aje k ončane, je a vt or na podstr ešju opazil v eč starinskih pr edmet o v , ki so vzbudili njego v o pozornost . Nič nena v adneg a ni, da v eč st oletij star e kmetije in domačije skri v ajo r azlične zaklade, ki so pomembni za ohr anjanje k ulturne dediščine določeneg a pr ost or a ali pr ebi v alstv a. K er je bila hiša pr ed videna za rušenje, je bilo potr ebno hitr o ukr epanje, zat o je padla odločit e v , da po vpr aša Simona R upnik a, lastnik a domačije, ali bi do v olil, da si hišo še pr ed rušenjem og ledajo k ust osi Mestneg a muzeja Idrija, ki skr bi za ohr anjanje k ulturne dedi - ščine na Idrijsk o-Cer kljansk em pr ost oru. Obisk Mestnega muzeja Idrija T ak o so si str ok o vni dela v ci Mestneg a muzeja Idrija 13. no v embr a 2018 og ledali star o Sedeje v o domačijo. P odstr ešni pr ost ori in s šar o zapolnjene k a - mr e so r esnično skri v ali pr a v cat e »zaklade«, v endar v si, r azen najpomembnej - šeg a, niso t ema t eg a člank a, zat o jih na t em mestu puščam ob str ani. 2 Naj v ečjo vr ednost pr a v got o v o pr eds ta v ljajo st eklene f ot ogr af sk e ploš če (in negativi na filmu), ki so bile najdene pod r azmajano leseno st elažo, ki se je šibila pod r azni - mi deli f ot ogr af sk eg a apar ata in pripomočki za f ot ogr afir anje. St eklene plošče (v ečinoma v v elik osti cca. 15 cm x 10 cm) in filmi neg ati v o v (r azličnih f ormat o v , pr a viloma manjši k ot st eklene plošče) so bili zloženi v v eč k ot st otih k art onastih šk atlicah, zr a v en t eg a so bile plošče še v d v eh lesenih podolgo v atih 40-centime - trskih zabojih. Očitno je bilo, da je tu nek oč ži v el člo v ek, ki se je r esno ukv arjal s f ot ogr afijo; de jstv o, ki je a vt orja pr esenetilo, četudi mu je bilo že pr ej znano, da Sedeje vi pose dujejo zbir k o starih f ot ogr afij, saj mu je o t em pr ed leti pripo v e - do v al sin gospodarja domačije Andr až R upnik. Najdeno f ot ogr af sk o gr adi v o je bilo pr eneseno v Mestni muzej Idrija poleg drugih pr edm et o v , ki so bili pr e vzeti ob drugem obisk u pri Sedeje vih. Na t em mestu gr e posebna zah v ala Simonu R u - pnik u, ki je omenjene f ot ogr afije in druge pr edmet e podaril Mestnemu muzeju Idrija, muzej pa je s t em pr e vzel odgo v ornost , da se prid obit e v najpr ej primerno ur edi, ohr ani in sčasoma ustr ezno pr edsta vi zaint er esir ani ja vnosti. 1 Pričujoči član ek pr edsta v lja do polnit e v (z no vimi podatki) prv otneg a člank a, ki je bil obja v ljen v Oglarju , g lasilu K ulturneg a društv a Za vr at ec. V : Oglar 37 (2019), dec., str . 33–34. 2 P oleg f ot ogr af sk e zbir k e je med pr e vzetimi pr edmeti tr eba omeniti še zapr ašen, a dobr o ohr anjen »zapr a v lji v ček«, ki so g a v časih upor abljali k ot pr e v ozno sr edstv o in je bil najden na Sedej e v em sk ednju nad hle v om. Mestni muzej Idrija g a je pr e vzel in v letu 2019 poslal v r esta vr at orsk o dela vnico. 181 Letnik 43 (2020), št. 1 O življenju Antona Sedeja P oleg f ot ogr af sk eg a gr adi v a in pr edmet o v je muzej pr e vzel tudi dok umen - t e o Ant onu Sedeju v obsegu ene ar hi v sk e šk atle. Najdeni so bili v podstr ešni izbi, kjer je na star a leta bi v al. Pr a v ti dok umenti pr edst a v ljajo osno v o za r ek on - struk cijo njego v e ži v ljenjsk e poti. P omemben vir inf orm acij je tudi sodni spis iz leta 1949, ki dok azuje, da je bil Ant on Sedej na sodnem pr ocesu obt ožen med - v ojneg a sodelo v anja z ok upat orjem, pri čemer je med post opk om zaslišanja na - v edel kr at ek ži v ljenjepis. 3 Nadalje pri r azisk o v anju pomag a dejstv o, da je v elik o let pr eži v el v r azličnih izobr aže v alnih ustano v ah in g a zat o lahk o izbrsk amo iz (pr ed v sem šolskih) ja vnih e videnc. R ojen je bil 10. januarja 188 7 na kmetiji pri Sedeju v Dolah nad Idrijo (ta - kr atna hišna št e vilk a je bila Dole 9) ist oimensk emu očetu Ant onu Sedeju (r oj. 1859) in mami Mariji Pir c (r oj. 1864) iz Ja v orje v eg a Dola nad Žirmi. 4 Slednji - ma se je v zak onu r odilo k ar d v anajst otr ok, v endar so odr aslo dobo dočak ali le štirje, v ečina jih je umr la v zadnjem desetletju 19. st oletja. 5 K er je bil Ant on Sedej edini med (pr eži v elimi) sino vi, so domači od njeg a smiselno pričak o v ali, da bo pr e vzel v odenje kmet ije, v endar so že otr ošk a in zlasti mladostnišk a leta pok azala, da je bil t o r ačun br ez kr čmarja. Prit egnila g a je namr eč sla po izo - br aže v anju, k ar g a je od vrnilo od dela na kmetiji, četudi so domači upali, da si bo pr emislil in so v ta namen izpolnili marsik at er o Sedeje v o željo ali potr ebo. 6 Šolanje je bilo v tist em času dr ago in je pr edsta v ljalo nemajhno obr emenit e v za domači » grunt « . Kje je Ant on Sedej opr a vil osno vno izobr aže v anje, nam r azkrije zapis z zaslišanja z dne 4. julija 1949 na sedežu Upr a v e drža vne v arnosti Idrija, kjer priprti Sedej poda kr at ek ži v ljenjepis. 7 Šolo je najpr ej obisk o v al v bližnjem Za vr at cu, 8 saj takr at v Dolah še ni bilo šole, nadalje v al na Gor ah in zaključil na ljudski šoli v Idriji, v poslopju »star e šole«, k ak or danes Idrijčani pr a vijo zgr ad - bi, zgr ajeni v letih 1874–18 77. 9 V zv ezi s t em še izv emo, da je njego v o osno vno šolanje tr ajalo k ar 12 let . Šolanje je sprv a nadalje v al na ljubljanski gimnaziji, kjer pa ni dok ončal prv eg a letnik a, saj je močno obolel na želodcu in se je mor al vrniti domo v . 10 K er je bila v letu 1901 v Idriji ustano v ljena prv a slo v ensk a r ealk a, se je po oz - dr a vitvi odločil, da nadaljuje izobr aže v anje na idrijski r ealki, kjer najdemo o njem že v eč podatk o v . V šolsk em letu 1904/1905 je opr a vil spr ejemne izpit e za vpis v II. r azr ed, ocene »odlično« ali »h v alno« so potrje v ale njego v int er es za izobr aže v anje in učenost . 11 V sa leta dijaštv a je stano v al v Idriji pri r azličnih »odgo v ornih nadzir at eljih«, vikende je najbrž preživljal na domačiji v Dolah, ki so od Idrije oddaljene ur o in pol hoda. V t em času se je gmotno pr eži v ljal tudi 3 SI_P ANG/097 4, Okr ožno sodiš če No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79 /49. 4 SI_ZAL_ IDR/ 0102, Občina Dole, t . e. 44, Ljudsk o št etje iz leta 1890. 5 R upnik: Zgodo vina Sedeje v e domačije. V : Oglar 37 (2019) dec., s tr . 30. 6 Mat eja R upnik, žena gospodar ja kmetije Simona R upnik a, je po v edala, da so, če je bilo potr eb - no, za plače v anje izobr aže v anja mladeg a Ant ona Sedeja pr odali tudi v ola iz Sedeje v eg a hle v a, k ar na začetk u 20. st oletja nik ak or ni bila majhna žrt e v za sr ednje v elik o kmetijo. 7 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949. 8 P oslopje šole v Za vr at cu je bil o zgr ajeno na začetk u 20. let 20. st oletja, k o je območje Idrije in ostale Primorsk e spadalo pod Kr alje vino Italijo, šolski pouk pa je pot ek al že pod A v str o - -Ogrsk o, in sicer v tamk ajšnjem župnišču. T akr at je v ečino kr aja Dole spadalo pod župnijo Za vr at ec, manjši pa pod župnijo Gor e. 9 P a v lič: Zgodovina idrijskega šolstva , str . 95. 10 SI_ZAL_ IDR/0119, Okr ožno so dišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, u v odna str . 11 SI_ZAL_ IDR/ 0119, R ealk a v Idriji, t . e. 1, a. e. 1, Zapisnik spr ejemnih izpit o v v višje r azr ede. 182 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections s pouče v anjem drugih dijak o v . 12 Leta 1910 je zaključil VII. r azr ed idrijsk e r ealk e 13 in z odlik o maturir al. 14 Odločil se je za nadalje v anje študija na Dunaju, k er g a je zanimalo podr očje gr adbeni - štv a, se je vpisal na c. kr . T ehnično visok o šolo, smer gr adbeno inženirstv o. 15 Spriče v ala pričajo o njego vi za vz et osti za študij gr adbeništv a, ocene so se v es čas gibale med do br o (gut ) in odlično (vorzüglich ). 16 O zasebnem ži v ljenju na Dunaju lahk o v elik o r azber emo iz ohr anjenih pisem, ki jih je pošiljal s v ojim domačim v Dole in nek da - njim so šolcem z idrijsk e r ealk e. Med drugim si je dopiso v al s člani družine rudnišk eg a inženir - ja Jar osla v a Šotole , s k at erimi se je spoprijat eljil v dijaških letih. Sedeja je zanimalo, k aj se doma dog aja z nek danjimi sošolci, na drugi str ani pa so bili Šotolovi r ado v edni, k ak šno je ži v ljenje v pr e - st olnici monar hije. Kak o t eža vna je v časih mla - dost , lahk o ber emo v njego vih zapisih ob k oncu poletja 1912: »No, iz zopet sem jo izkupil! Bilo je v soboto, 24. avgusta t. l. S profesor- jem Baeblerjem 17 sva bila na Vrhu pri sv. Treh Kra- ljih, od koder sem poslal Miri razglednico s tole vsebino: ‚Draga punčka! Šele zdaj Ti vračam razgle- dnico, poslano mi iz Škofje Loke. Lepa hvala. Pre- mnogo pozdravov! Sedej‘. In danes pridem v Idrijo, pa sem jih bil kma- lu izkupil. Gospa Šotolova 18 mi je povedala, da je 12 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodi šče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79 /49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, se - sta v ljen dne 4. julija 1949, u v odna str . 13 SI_ZAL_ IDR/0119, R ealk a v Idriji, t . e. 4, a. e. 10, Gla vni k atalog VII. r azr eda, 1909–1910; SI P ANG 974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik za - slišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, u v odna str an. 14 D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. Gr adi v o je še neur ejeno, obseg a pa le eno ar hi v sk o šk atlo, zat o na t em mestu ne na v ajam posameznih dok ument o v . 15 Šola je bila pod t em imenom (Technische Hochschule Wien ) imeno v ana med leti 1872–1975, k o se je pr ei - meno v ala v T ehnično uni v erzo na Dunaju (Technische Universität Wien ), k ak or se imenuje še danes. Sedej je na t ej izo br aže v alni ustano vi obisk o v al Šolo za gr adbeno inženirstv o (Bauingenieurschule ): https://de.wikipedia. or g/wiki/T echnische_Uni v ersit%C3%A4t_Wien (do - st op 19. 6. 2020). 16 D Z MMI, zapu ščina Ant ona Sedeja iz Dol. 17 Baltazar Baeb ler , pr of esor (19 05–1917) in r a vnat elj (1917–1919) na idrijski r ealki. Njego v sin je bil zname - niti idrij ski r ojak Ale š Bebler (19 07 –1981). V : Ka v čič: Prva slovenska realka , str . 132. 18 Kar lina Šot ola je bila žena rudnišk eg a inženirja Jar o - sla v a Šot ole, s k at erim sta imela štiri otr ok e: Jar osla v a, Mir o, Boženo in Emila (Milana) F r anca T alerja, ki je bil Anton Sedej kot dijak na idrijski realki med leti 1904-1910 (avtor fotografije Anton Schmeiler, hrani Simon Rupnik). 183 Letnik 43 (2020), št. 1 Mira silno huda name, da se druge gospodične norčujejo iz nje, da je zaročena, da se v Idriji vse to povsod izve i.t.d. In Mira se je tudi pokazala, da je res huda. ‚Pa še punčka mi zapišete,‘ je rekla. Gospa: ‚Pa gospod Baebler je to videl!‘ Jaz revež sem se opravičeval napram gospe, opravičeval pri gospodični Miri, katera pa ni pokazala, da bi mi odpustila. Govoril sem ž njo zelo malo, ker je na- vadno le v stran gledala, kolikor je bila v moji družbi; z Boženo pa ta dan nisem govoril skoraj nič. Z gospodom celo nič, še videl ga nisem, bil pa je doma, najbrž seveda jezen na tega ‚‘paura‘‘. Iz tega sem pač razvidel, da se me Mira sramuje. Seveda, čimbolj se me sra- muje, temvečja je razžalitev. In ker sem jo s tem skoro neodpustljivo razžalil, iz tega sklepam, da smatra ona tudi to razžalitev za neodpustljivo. Sklenil sem, da ne prestopim praga Šotolove hiše, dokler ne absolviram teh- nike, ali če Bog da, dokler ne napravim doktorata na tehniki. To pa ne zaradi tega, da bi živel ž njimi v kakem neprijateljstvu, ne, temveč živeti hočem ž njimi v prija- teljstvu. To hočem narediti zaradi tega, da ne bo mogel kdo Miri očitati, da ima mor- da kaj z menoj in da ji ne bom pod kako pretvezo kaj škodoval na dobrem imenu. S tisto razglednico pač nisem hotel drugega doseči, kakor to, kaj bo ona rekla na to, ko sem ji zdaj prvikrat kot gospodični rekle ‚‘Ti‘‘. Seveda sem mislil, da bo to sprejela kot nedolžno šalo. 26. avgusta 1912 je bil minister Trnka 19 z Rysom v Idriji. Ministru je Mira dala šopek in odslej se najbrže ne bo dalo več tako po domače govoriti ž njo ... Bomo videli, kakšen bo položaj čez kaka tri leta!« 20 Aprila leta 1914 je bil Sede j še vedno na Dunaju, ko je ravno uspešno prestal izpit iz predmeta Ma tematika II. 21 Le d v a mesec a pozneje je prišlo v Sa - r aje vu do at entata na a v str o-ogrsk eg a pr est olonaslednik a F r anca F er dinanda in njego v o ženo Sofijo. Julijsk a mobilizacija in a v str o-ogrsk a v ojna napo v ed Kr alje - vini Sr biji sta za v eč let pr ekinili Sedeje v študij na T ehniki. Mobilizir an je bil v a v strijsk o v ojsk o, dodelili so g a k R dečemu križu v Gorico, kjer je v odil e videnco bolnik o v . 22 V zbir ki f ot ogr afij, ki jih hr anijo na Sedeje vi domačiji v Dolah, obsta - ja tu di f ot ogr afija Ant ona Sedeja v v ojašk em plašču in s tr ak om r dečeg a križa na le vi r oki, k ar dok azuje, da ni sodelo v al v neposr ednih spopadih, ampak je delo v al v zaledju k ot bolničar . 23 P o italijansk em pr est opu v tabor antantnih sil in italij anski v ojni napo v edi 24. maja 1915 so enot o R dečeg a kri ža iz ogrožene Gorice pr emestili v Ljubljan o, v endar je Sedej v pr est olnici dežele Kr anjsk e ostal samo nek aj t edno v , saj je bil dodeljen bolnišnici R dečeg a križa v K oče vju, kjer je opr a v ljal dolžnosti g la vneg a r ačuno v odje. 24 V letu 1917 je bil pr emeščen k t eh - ničnim četam in tam ostal do k onca v ojne, k o je pono vno ne v arno zbolel. Sam na v aja, da je obolel za »špansk o grižo« (tj. špansk o gripo) in da je ozdr a v el šele po štirih mese cih zdr a v ljenja. 25 Dok ument z dne 25. se pt embr a 1918, ki je bil Kar linin sin iz prv eg a zak ona. Z Milanom je Sedej ži v el na Dunaju, kjer sta sk upaj študir ala: www .m y heritage.si (dost op: 7. 2. 2020). 19 Dr . Ott ok ar v on T rnk a je bil t edanji minist er za ja vna dela. Gospo d R y s je bil član njego v eg a spr emstv a. V : Slovenec 45, št . 183, 12. 8. 1912, str . 4. 20 D Z MMI, zapu ščina Ant ona Sedeja iz Dol. 21 Pr a v tam. 22 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, u v odna str . V k ončni sodbi pr ocesa je zapisano, da je bil Sedej med prv o s v et o vno v ojno črno v ojnik, tj. pripadnik enot , ki so bile sesta v lje - ne iz pr emladih ali pr estarih f ant o v t er mož in ki so opr a v ljali r azlične naloge v zaledju. SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Sodba, u v odna str . 23 Zbir k a starih r azg lednic in f ot ogr afij, zbir k o hr ani Simon R upnik . 24 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, u v odna str . 25 Pr a v tam, str . 2. 184 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections izdan pri v ojašk em po v eljstvu v K oče vju, t o potr - juje, saj Ant ona Sedeja označuje k ot nesposobne - g a za v ojašk o službo (»Zum Waffendienste nicht geeignet. «) . 26 Čeprav se je v élik a v ojna k ončala no v em - br a 191 8, je Sedej kljub ozdr a vitvi ostal v bolni - šnici v K oče vju v se do aprila 1920, med t em pa je bil zaposlen s pouče v anjem fr ancoščine. 27 Kje ozir oma k og a je pouče v al, za enkr at še ni znano. Sam je na zaslišanju julija 1949 po v edal, da se je aprila 1920 vr nil domo v , v naslednjem letu pa na Dunaju k on čal svoj zadnji »študij«. 28 T a podat ek je sicer naspr ot en podatk u iz e vidence Registra prebivalstva (občine Dole) iz leta 1924, k o je An - t on Sedej še v edno na v eden k ot študent t ehnik e (»stud. tehn .«), 29 v endar se je pozneje pr ed nje - go vim imenom pr a viloma poja v ljala kr atica ing. Njego v a prv a zaposlit e v je bilo d v omeseč - no delo pri gr adnji hidr ocentr ale na Tir olsk em. 30 T ak e vr st e začasnih zaposlit e v so bile stalnica v ži v ljenju Ant ona Sedeja. R ed no zaposlit e v je do - bil šele po dru gi s v et o vni v ojni, k o je leta 1947 pr e vzel v odenje podjetja Zid gr ad Idrija, pa še tam je ostal le d v e leti, k er so g a t edanje oblasti kmalu ar etir ale. Iz Tir olsk e se je podal na pot o v anje po A v striji in delu Š vice t er se leta 1922 vrnil domo v v Dole. 31 Naslednji d v e desetletji je bi v al doma in risal gr adbene načrt e za r azne » tvr dk e « , ki so obna v ljale v v ojni porušene kr aje Primorsk e. Ob t em je pomag al pri delu na kmetiji. Njego v o če Anton Sedej je umrl leta 193 2, mama je umrla že leta 1912. Pri italijansk em popisu pr ebi v alstv a iz 26 D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. T udi sicer je imel Ant on Sedej v elik o zdr a v stv enih t eža v v se življenje, v zadnjem letniku na idrijski realki je bil denimo oproščen obiskovanja telovadbe ( SI_ZAL_ IDR/0119, R ealk a v Idriji, t . e. 4, a. e. 10, Gla vni k atalog VII. r azr eda, 1909–1910). 27 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodi šče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79 /49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, se - sta v ljen dne 4. julija 1949, str . 2. 28 Pr a v tam. 29 SI_ZAL_ IDR/0102, Občina Do le, t . e. 43, R egist er pr ebi - v alstv a. 30 SI_ P ANG/097 4, Okr ožno so dišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej An - t ona, sesta v ljen dne 4. julija 19 49, str . 2. Zapisnik ar zaslišanja je zapisal, da je Sedej sodelo v al pri gr adnji hidr ocentr ale v »Dolas na Tirolskem «, vendar avtor iz spletnega vira https://de.wikipedia.org/wiki/ Liste_%C3%B6sterreichischer_Kraftwerke (dne 10. 7. 2020) ni mogel ugot o viti, za k at er o hidr ocentr alo je šlo. Mor da je zapisnik ar nar obe r azumel izgo v orjeno tuje ime kr aja, lahk o pa je šlo za manj pomembno hidr ocen - tr alo, saj je Sedej tam delal samo d v a meseca. 31 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodi šče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79 /49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, se - sta v ljen dne 4. julija 1949, str . 2. Pogrebni sprevod proti cerkvi sv. Urha v Zavratcu. Podobni motiv večkrat srečamo na fotografijah Antona Sedeja. Danes na mestu zgradbe na levi, kjer je bila včasih mlekarna, stoji gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Zavratec (avtor fotografije Anton Sedej, hrani Simon Rupnik). 185 Letnik 43 (2020), št. 1 leta 19 36 32 je k ot g la v a družine že na v eden Ma - t e vž R upnik (iz No v eg a s v eta pri Hot edršici), ki se je por očil z mlajšo sestr o Ant ona Sedeja T er e - zijo Sedej (18 99–1970) 33 in na kmetijo prinesel priimek R upnik, četudi se tudi danes domačiji še v edno pr a vi » pri Sedeju « . Število portr etov, ki jih najdemo na prevzetih steklenih ploščah, kaže na to, da si je vsaj del dohodka Anton Sedej mor al prislužiti s f ot ogr afir anjem. V stari hiši je imel posebej za ta namen opr emljen mini at elje, kjer so portr eti nastajali. K ot visok o izobr ažena oseba je mor da opr a v ljal tudi k ak šne upr a vne zadolžitv e v občini Dole, do kler ni bila ta priključena občini Idrija ob italijanski k omasaciji manjših občin leta 1928. Njego v podpis ur adneg a popiso v alca (L ‘Ufficiale di censimento ) najdemo tak o pri (italijansk em) popisu pr ebi v alstv a iz leta 1931 k ot tudi iz leta 1936. 34 Na dom ači kmetiji je v odil izgr adnjo sodob - neg a hle v a, pot em k o je stari izginil v požaru leta 1916. 17. a v gusta t eg a leta je zgor elo v eč poslopij Sedeje v e kmetije, ogenj pa se je od tam r azširil tudi na čez cest o ležečo sosedo v o kmetijo »pri T r outu « . 35 V zv ezi z gr adnjo hle v a je tr eba omeni - ti še eno njego v o lastnost: v se, k ar je počel ali je imel namen početi, je zapiso v al na lističe ali hr b - tne str ani (zanj nepomembnih) dok ument o v , ki pr edsta v ljajo odlične inf orm acije za r azisk o v alca zgodo vine; če bi danes izbir ali njego v vzde v ek, bi bil »Lis tk ar « nedvomno najprimernejši. Prav po zaslugi ohran jenih listkov (in malo večjih listov oz ir oma dok ument o v) izv emo marsik at eri po - dat ek iz v sak danjeg a ži v ljenja. T ak o je ob gr adnji no v eg a hle v a zapisal kr atk o notico: »Kolavdacija hleva je bila dne 28. novembra 1942. Geometer Pangrazi iz Rima, en tenete goz- dne milice iz Gorice in 6 stražnikov gozdne milice iz Idrije.« 36 Dva dni kasneje je dodal še en listek z zabe- ležko: 32 SI_ZAL_ IDR/0129, Občina Idr ija, P opis pr ebi v alstv a iz leta 1936, Dole 9. 33 P odat ek je bil pridobljen z dru žinsk eg a gr oba R upnik o - vih (Sedeje vih) na pok opališču v Za vr at cu. 34 SI_ZAL_ IDR/0129, Občina Idr ija, P opis pr ebi v alstv a iz leta 1931 in 1936. 35 O požaru je poročal časopis Slovenec , ki je gospodarja kmetije pri T r outu napačno poimeno v al Bejc namesto pr a vilno Rejc . Pr a v tak o se požar ni dogodil v (sose - dnjem) Jeličnem V r hu, ampak v Do lah. V : Slovenec 44, št . 190, 21. 8. 1916, str . 4; l. 44, št . 191, 22. 8. 1916, str . 3. 36 Kolavdacija na v adno pomeni str ok o vni pr eg led opr a - v ljeneg a dela, zlasti v gr adbeništvu. Tenente je v ojaški čin v italijanski v ojski, ki ustr eza činu por očnik a. V : D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. Gradnja kozolca na kmetiji pri Mraku (danes Dole 25). Anton Sedej je sicer pri sovaščanih večkrat vodil gradbena dela, pri tej gradnji pa je objekt zgolj fotografiral (avtor fotografije Anton Sedej, hrani Simon Rupnik). 186 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections »Dne 30. novembra 1942 je zavraški g. župnik Janez Miklavčič blagoslovil naš novi hlev v navzočnosti domačih in šolskih otrok.« 37 Ant on Sedej je izdelal tudi načrt e za no v o šolo, ki so jo zgr adili na mestu star e k ašče pri Sedeju. V spodnjem pr ost oru je delo v ala mlek arna, zgor aj pa je imela v letih 1942–1971 s v oje pr ost or e Osno vna šola Dole. Med drugo s v et o vno v ojno je po daljši pr ekinitvi pouk a na šoli Ant on Sedej sam začel s pouče v anjem otr ok (43 učence v v petih r azr edih), in sicer od a v gusta 1944 do junija 1945, za k ar pa ni pr ejel nobeneg a plačila, k ak or je pozneje sam zabeležil. 38 Med dr ugo s v et o vno v ojno se je lotil pisanja knjige »gr adbene str ok e za ljudstv o«, ki jo je tudi dok ončal in upor abljal na s v ojih pr eda v anjih, ni pa znano, ali je knjig a tudi izšla ali je ostala v r ok opisu, saj nimamo ohr anjeneg a nobene - g a izv oda. 39 P oleg pisanja in pouče v anja otr ok g a je še napr ej zaposlo v alo delo na domači kmetiji, četudi sta kmetijo že od sr ede tridesetih let dejansk o v odila njego v a sestr a T er ezija in s v ak Mat e vž R upnik. Povojna usoda P o k oncu druge s v et o vne v ojne g a je leta 1947 Izvršni s v et Okr ajneg a ljud - sk eg a odbor a Idrija – Cer kno imeno v al za prv eg a dir ekt orja no v oustano v ljeneg a podjetja Zidgr ad, 40 ki še danes pr edsta v lja osr ednje gr adbeno podjetje na Idrij - sk em in širše. Delo je pr e vzel v s v ojem 60. letu star osti, poleg v loge upr a vnik a je opr a v ljal tu di delo t ehnič neg a inženirja. 41 S t em namenom si je tudi poisk al stano v anje v Idriji v R ožni ulici št . 16. 42 Na t em mestu pa je ostal le d v e leti, saj so g a 2. julija 19 49 ar etir ale t eda - nje oblasti. Priprt in od v eden je bil v zapor na idrijsk em gr adu, 43 kjer je pr eži v el mesec dni, do kler g a niso pr emestili v zapor Upr a v e dr žavne varnosti (UDV) v Postojni, kjer je čakal na sodni proces. P ost opek pr oti Ant onu Sede ju ni bil samost ojen pr oces, ampak sta bila na njem poleg njeg a soobt ožen a še t edanji idrijski dek an Jank o Žag ar in v elepose - stnik (»k ulak«) Iv an Lesk o v ec. Jank o Žag ar , doma s P ost ojnsk eg a, je k ot k aplan prišel v idrijsk o župnijo že leta 1922, bil po štirih let ih pr emeščen v župnijo Ledine, junija 1944 pa bil imeno v an za idrijsk eg a dek ana. 44 Z Ant onom Sedejem se je seznanil sr edi d v ajsetih let , podr obneje pa leta 19 37, k o je slednji izdelal načrt in v odil dela za no v o pok opališče v Ledinah. Od takr at napr ej sta ohr anjala r edne prijat eljsk e stik e. 45 Iv an Lesk o v ec je bil r ojen v so sednjem Jeličnem V r hu, lastnik v elik eg a posestv a, oče sedmih otr ok in oseba z v elikim vpli v om med so - v aščani. 46 Jank o Žag ar je bil v priporu že od mar ca 1949, medt em k o je bil Le - 37 Pr a v tam. 38 SI_ZAL_ IDR/0178, Osno vna šo la Dole, t . e. 1, a. e. 2, Šolsk a kr onik a, str . 5; D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. 39 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. juli ja 1949, str . 2. Očitno je šlo za knjigo v d v e delih, saj omenja: »… Pri teh dveh knjigah sem se zamudil …«. 40 V iler: Zidgrad: spreminjali smo podobo Idrije in sosednjih krajev , str . 11. 41 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, str . 2. 42 D Z MMI, zapu ščina Ant ona Sedeja iz Dol. 43 O bi v anju na gr adu pomenlji v o zapiše: »P o ar etaciji sem bil mes ec dni zaprt v idrijsk em gr adu, deloma v pr alnic i, deloma v t emnici pod st opnicami v se v er o vzhod nem st olpu. R azen štirih dni, k o se m risal načrt e za r azširit e v gr ajskih zapor o v .« V : D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. 44 SI_ P ANG/097 4, Okr ožno sodi šče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja de - k ana Jank a Žag arja, sesta v ljen dne 8. julija 1949, str . 2. 45 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, str . 6. 46 SI_ZAL_ IDR/0129, Občina Idr ija, P opis pr ebi v alstv a iz leta 1931 , Jelični V r h 18; SI P ANG 974, 187 Letnik 43 (2020), št. 1 sk o v ec ar etir an sr edi junija. Sodni pr oces do sedaj še ni bil pr edmet pog lobljene analize, k er obenem ni osr ednja t ema pričujočeg a člank a, g a na t em mestu pri - k azujemo samo z vidik a posledic, ki g a je imel za ži v ljenje Ant ona Sedeja. 47 Obt ožnica je Sedeja br emenila v eč k azni vih dejanj, st orjenih med v ojno (t očk a A) in tu di po os v oboditvi leta 1945 (t očk a B). P od t očk o A so bila na v e - dena dejanja, ki naj bi jih Sedej izv edel od pomladi let a 1942 napr ej, k o se je »... vključil v delovanje okupatorjevih pomagačev v namenu ovirati NOV s konč- nim ciljem njega likvidacije in zmago reakcionarnih sil ... « T ožilstv o mu je oči - talo po v ezo v anje z »znanima izdajalcema« dr . Jank om Kr aljem 48 in Leopoldom K emper lom, 49 pr enašanje so vr ažne lit er atur e (letak o v) in r azdelje v anje le-t e med pr ebi v alstv om, sesta v ljanje seznama sodela v ce v in podpornik o v Os v obo - Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja Iv ana Lesk o v ca, se - sta v ljen dne 16. junija 1949, u v odna str .; Iv an Lesk o v ec vpli v na so v aščane izpričuje sam (Pr a v tam, str . 12), potrjuje g a tudi Ant on Sedej pri s v ojem zaslišanju. SI P ANG 974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, str . 20. 47 Sodni spis, ki g a hr anijo v P okr ajinsk em ar hi vu No v a Gorica, je pr ecej obsežen, saj v sebuje v eč k ot 300 str ani r azličnih dok ument o v , ki zade v ajo pr oces in obdobje pr estajanja k azni v seh tr eh obsojence v . Pr oces je bil sicer neposr edno po v ezan z rušenjem župnijsk e cer kv e s v . Bar - bar e, ki je bila let a 1945 pošk odo v ana ob za v eznišk em r ak etir anju, po v ojni pa no v a oblast ni do v olila njene obno v e, ampak so jo mor ali župljani leta 1951 sami porušiti. 48 Dr . Jank o Kr alj (1898–1944), primorski pr a vnik, publicist , ur ednik in politik. Na drugem trža - šk em pr ocesu (19 41) je or g anizir al obr ambo obt ožence v . Med drugo s v et o vno se je opr edelil pr oti k omunizmu, po k apitulaciji Italije pa se je iz Gorice pr eselil v Rim. V : Slo v ensk a biogr afija (spletni vir): https://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi300702/ (dost op: 14. 7. 2020). 49 Leopold K emper le (1886–195 0), časnik ar in ur ednik, po drugi s v et o vni v ojni je leta 1947 v Gorici ustano vil Slo v ensk o demokr atsk o zv ezo in bil njen pr edsednik do s v oje smrti. V : Pri - mor ci.si (spletni vir): http://www .primor ci.si/osebe/k emper le-leopold/656/ (dost op 14. 7. 2020). Sodni proces 30. avgusta 1949 na Okrožnem sodišču Postojna v Idriji. Obtoženi so bili (od leve proti desni): idrijski dekan Janko Žagar, posestnik Ivan Leskovec in inženir Anton Sedej (fototeka Mestnega muzeja Idrija, F_1404 b). 188 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections dilne fr ont e, zbir anje podatk o v o gibanju akti vist o v NO V in partizanskih enot t er pos r edo v anje podatk o v v Gorico (dr . Kr alju) ozir oma na V r h S v etih T r eh Kr a - lje v (četniškemu štabu) . Nadalje je bil Sedej obt ožen, da je po k apitulaciji Italije sk upaj z Žag arjem načrt o v al ustano vit e v domobr ansk e post ojank e v Ledinah, ki bi bila po v ezana z že obst oječo post ojank o v R o vtah. P od t očk o B pa je t ožilstv o Sedeja dolžilo prikri v anja inf ormacij o »v ojnih zločincih «, ki so se po k oncu v oj - ne skri v ali pr ed oblastjo. 30. a v gusta 1949 je bil na okr ožnem sodišču P ost ojna v Idriji obsojen na 14 let in d v a meseca zaporne k azni s prisilnim delom, zaplembo pr emoženja in z od vze mom drža v ljanskih pr a vic za dobo tr eh let . 50 V so osebno lastnino, ki jo je imel v stano v anju v R ožni ul ici št . 16 v Idriji, mu je najpr ej pr eisk ala UD V – Idri - ja, po obsodbi k onec a v gusta pa tudi zaplenjena. 51 Zaporno k azen je pr estajal v Centr alnih zaporih UD V v Ljubljani, kjer je no v embr a 194 9 začel delati v t ehničnem bir oju Minota. Ukv arjal se je z izdela v o statičnih izr ačuno v in risan jem načrt o v železobet onskih k onstruk cij, pozneje tudi pri podjetju Krim, ki je imelo na Žalah s v oj t ehnični bir o. V sesk ozi so Ant o - na Sedeja spr emljale zdr a v stv ene t eža v e, po v ezane z njego vim r e vmatizmom, ki g a je dobil v zaporu na idrijsk em gr adu. V maju 1952 se mu je pripetila še de - lo vna nezgoda, pri čemer sta bili pošk odo v ani obe očesi, zat o je mor al pr estati v eč očesnih oper acij. T ak o je v eč mesece v zaporne k azni pr eži v el v bolnišnicah, zdr a v stv eno stanje pa je bilo tudi g la vni r azlog, da so na k oncu ugodili v eč pr o - šnjam za pomilostit e v . Od 14 let in d v eh mesece v je tak o v zaporu pr eži v el štiri leta in d v a meseca, 2. sept embr a 1953 je bil izpuščen iz Kazensk o poboljše v al - neg a doma v Mariboru. 52 P o prih odu iz zapor a je nek aj časa pr eži v el na domačiji pri Sedeju, delal je še v Ajdo v ščini, nazadnje pa se je nastanil v T olminu, kjer je leta 1959 tudi umr l. P ok opan je v družinsk em gr obu na pok opališču cer kv e s v . Ur ha v Za vr at cu. 53 Anton Sedej kot fotograf K daj se je začel Ant on Sedej ukv arjati s f ot ogr afijo, zaenkr at še ni po v sem jasno. Da bi ugot o vili ta podat ek, bi bila potr ebna t emeljita analiza v seh njego - vih f ot ogr afij, tj. tistih, ki jih hr anijo na domačiji pri Sedeju k ot tudi tistih, ki jih je pr e vzel Mestni muzej Idrija v no v embru 2018. P o tr enutni oceni se je mor al začeti zanimati za f ot ogr afijo že v času dijaških let na idrijski r ealki ozir oma k ot študent na Dunaju, tj. na pr ehodu iz prv eg a v drugo desetletje 20. st oletja. Iz življenjepisnih podatkov sodnega spisa procesa iz leta 1949 ni moč nikjer zaslediti, da bi se Anton Sedej ukvarjal s f ot ogr afijo, pa najsi je šlo za ljubit eljsk o ali poklicno f ot ogr afir anje. Šele seznami zaplenjenih pr edmet o v , 54 ki jih hr ani Mestni muzej Idrija, nam r azkrijejo, da je Sedej posedo v al f ot ogr af sk o opr emo. Na seznamih tak o med drugim najdemo: • f ot ogr af sk o knjigo, • knjigo Osno vne f ot ogr afije, 50 SI_ P ANG/097 4, Okr ožno sodiš če No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79 /49, Sodba, str . 6. 51 D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. Zapisnik k omisije, ki je ocenila vr ednost pr emoženja, je datir an s 7. 12. 1949. 52 O zdr a v stv enem stanju in pr es tajanju zaporne k azni g l.: D Z MMI , zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. 53 R upnik: Zgodovina Sedejeve domačije . V : Oglar 37 (2019), dec., s tr . 31. 54 D Z MMI, zapuščina Ant ona Sedeja iz Dol. V zapuščini najdemo v eč seznamo v zaplenjenih do - k ument o v . Cenilna k omisija Okr ajneg a sodišča v Idriji je popis in cenit e v opr a vila dne 7. 12. 1949 v na vzočnosti T er ezije R upnik, sestr e Ant ona Sedeja, dok ument je nastal na pisalni str oj in je slabo ohr anjen. P ozneje je bil napr a v ljen pr epis taist eg a dok umenta na r ok e, ki je dobr o ohr anjen. P oleg t eg a je ohr anjen (delno pošk odo v an) seznam (r ok opis), ki g a je – sodeč po pisa vi – napr a vil Sedej sam po spominu, k o je bil zaprt . 189 Letnik 43 (2020), št. 1 • 3-kr at s lepo st eklo dimenzij 18 cm x 24 cm, • posodo za r azvijanje f ot ogr af skih plošč, • 14-kr at okvirje za f ot oplošče, • f ot oapar at , • 6 k omplet o v malih filmo v , 24 plošč in 4 šk atle filmo v br ez vr ednosti, k er so bili že pr ej odprti, • 1 k aset o za slik anje na magn ezije, • 1 k omplet za k opir anje slik na soncu, • 1 usnjeno t or bico za f ot oapar at . Očitno so bile Sedeju zaplenjene v se stv ari iz stano v anja na R ožni ulici 16 v Idriji, ne pa tudi lastnina, ki jo je imel na s v oji domačiji v Dolah. T ak o je Mestni muzej Idrija v letu 2018 na leseni st elaži podstr ešja Sedeje v e star e hiše lahk o našel nek at er e dele f ot ogr af sk e opr eme sk upaj s f ot ogr afijami na st eklenih plo - ščah in na filmu. Ant on Sedej je upor abljal t ehnik o f ot ogr afir anja na st eklo, delno pa je f o - t ogr afir al tudi na film, k ot k ažejo ohr anjeni filmski neg ati vi. Prv a zbir k a ohr a - njenih f ot ogr afij, ki jo hr anijo na Sedeje vi domačiji, obseg a gr adi v o v tr eh manj - ših k o vinskih šk atlah in ne v sebuje st eklenih plošč. F ot ogr afije in r azg lednice so po v sem pomešane med sabo, dodanih je tudi nek aj f ot ogr afij, ki so iz časa po smrti Ant ona Sedeja, t or ej po letu 1959. T eža v a t eh f ot ogr afij ozir oma starih r azg lednic je, da so le r edk e označene s k akršnimi k oli oznak ami ali pripisi, ki bi pojasnje v ali v sebino f ot ogr afije ozir oma r azg lednice ali njiho v čas nastank a. Za f ot ogr afije, ki so bile posnet e na Sedeje vi domačiji ozir oma v bližnji ok olici, se da ugot o viti, k aj pr edsta v ljajo, t ežje je pri f ot ogr afijah, ki jih je Ant on Sedej po - snel izv en s v ojeg a kr aja ozir oma na pot o v anjih. Pr esen eča dejstv o, da f ot ogr a - fije v v ečini primer o v niso opr emljene z opisi, k o pa je bil njiho v a vt or v endar le natančen, sist ematičen in v est en člo v ek. T udi r azg lednice so v elik okr at po v sem pr azne, iz česar lahk o sklepamo, da jih je Sedej k upil za spomin na s v ojih pot o - v anjih. Želja avtorja prispevka in Sedejevih, ki omenjeno zbirko posedujejo, je, da se fo tografije in razglednice uredijo in primerno tehnično opr emijo. Izhodi - šče za ur ejanje bosta pr edsta v ljala pr a v ta prispe v ek in nadaljnje r azisk o v anje ži v ljenja Ant ona Sedeja, saj bo na ta način pojasnjena marsik at er a f ot ogr afija. Drugo zbir k o, ki jo danes najdemo v Mestnem muzeju Idrija, tv orijo st e - klene plošče in neg ati vi na filmih. Zbir k a tr enutno ni do st opna za r azisk o v alce, saj čak a na post opk e ur ejanja, k ar obseg a podr obno čiščenje, popisovanje in digitalizacijo. Celotna zbir k a je bila sicer na gr obo očišč ena že k onec leta 2018, izdelan je bil prvi, sumarni popis. K ot že zapisano, st eklene plošče najdemo v majhnih k art onastih šk atlic ah, 55 v v saki je ena do 20 plošč. Nek at er e šk atlice namest o st eklenih plošč v se bujejo neg ati v e na filmu. V primerja vi s prv o zbir - k o tuk aj pride mo na sled Sedeje vi natančnosti. V se šk atlice so namr eč na r obu opr emljene z naslo v om, ki r azkri v a v sebino f ot ogr afij. Spodnja tabela prik azuje popis v seh šk atlic po naslo vu in št e vilu st eklenih plošč ozir oma neg ati v o v na filmu ( g l. Tabelo 1 ). Naj v ečkr at so zapisana imena kr aje v , pri čemer je r azumlji v o, da pr e v la - duje napis dom ačeg a kr aja Dole . Šk atlic s t em naslo v om je k ar 27, k ar pr edsta - v lja sk or aj četrtino v seh šk atlic. V ečino drugih (32 šk atlic) pr edsta v ljajo bližnji kr aji: Gore, Idrija, Logatec, Vojsko, Zavratec, Ledine, Godovič, Trate, Rovte, Jelični Vrh, Vrsnik, Spodnja Idrija, Veharše, Žiri, Črni Vrh in Medvedje Brdo. 14 šk atlic z v sebino Kočevje, Novo mesto in okolica ter Bela krajina se naj v erjetneje nanaša na obdobje prv e s v et o vne v ojne, saj je bila Sedeje v a enota stacionir ana v K o - če vju, z got o v ostjo bomo lahk o t o tr dili šele po ur editvi celotne zbir k e. Dunaj 55 Gr e za majhne k art onast e šk at lice, ki so bile embalaža ob v sak em nak upu no vih st eklenih plošč. 190 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections (3 šk at lice) v erjetno pr edsta v lja obdobje Sedeje vih študijskih let . Štiri škatlice z naslovom Gorica, Vipavsko in Miren se nanašajo na Sedeje v e pogost e obisk e v kr ajih V ipa v sk e doline, pr ed v sem v Gorici, kjer se je v elik okr at mudil zar adi de - lo vnih ob v ezn osti. 56 Svete Višarje (danes v Italiji) in Sveta Gora (nad Gorico) sta star a r omarsk a kr aja, ki ju je Sedej k ot v er en kristjan 57 got o v o obisk al na s v ojih izletih, k ak or tudi Blegoš, ki gospodari nad P oljansk o dolino in je priljubljena izletnišk a t očk a za pohodnik e. Kar 12 šk atlic nosi naslo v Domači , ki se nanašajo na člane širše Sedeje v e 56 SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949, str . 2. 57 Iz zapisnik a zaslišanja je r azvidno, da se je r edno udeleže v al nedeljskih maš in da je tudi sicer imel dobr a poznanstv a in pristne odnose z duho vniki idrijsk e dek anije. V : SI_ P ANG/0974, Okr ožno sodišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej Ant ona, sesta v ljen dne 4. julija 1949. Tabela 1: Preglednica steklenih plošč in negativov na filmu Antona Sedeja, ki jih hrani Mestni muzej Idrija. Naslov škatlice (št. škatlic) Št. steklenih plošč Št. negativov na filmu Dole (27) 321 78 Dunaj (3) 18 / K oče vje (12) 114 19 Idrija (6) 47 36 Log at ec (1) 5 / V ojsk o (1) 3 / Za vr at ec (6) 74 14 Ledine (z ok olico) (4) 46 14 Bela kr ajina (1) 11 / Gorica (2) 18 / Godo vič (1) 12 2 No v o mest o in ok olica (1) 5 14 T r at e (1) 7 6 S v et e Višarje (1) 5 26 Gor e (4) 38 14 R o vt e (1) 4 5 S v eta Gor a (1) 2 5 Vipa v sk o (1) 3 6 Jelični V r h (2) 27 4 Blegoš in P oljansk a dolina (1) 10 7 V rsnik (1) 8 12 Spodnja Idrija (1) 3 1 Mir en (1) 10 9 V eharše (1) 7 5 Črni Vrh (1) 10 11 Med v edje Br do (1) 12 2 Domači (12) 115 26 Tilk a Pi v k (1) 6 19 Mil. (3) 38 6 Prijat eljstv o (4) 44 8 Br ez oznak e (10) 96 5 Lesen zaboj (mali) 150 / Lesen zaboj (v eliki) 275 / Skupaj: škatlice (113) + zaboji (2) 1544 354 191 Letnik 43 (2020), št. 1 r odbine. Škatlica z naslovom Tilka Pivk izst opa med dr ugimi, saj je edina, ki je poimeno v ana po osebnem imenu. Tilk a Pi v k (1904–1936) je izvi - r ala iz Idrije, po poklicu je bila učit eljica in je po - uče v ala na v eč šolah na Kr anjsk em, med drugim na začetk u d v ajsetih let tudi v Za vr at cu. T am se je mor ala seznaniti s Sedejem, tr enutno pa še ni ja - sno, k ak šen je bil njun odnos. Namr eč, ob obisk u Muzeja na Sedeje vi domačiji v letu 2018 je bila na pods tr ešju (poleg sobe Ant ona Sedeja) opaže - na nagr obna plošča Tilk e Pi v k. Slednja je umr la pri 31 letih v letalski nesr eči, ki seje zgodila 15. julija 1936 pri Bizo vik u pri Ljubljani. 58 P osebej zanimi v e so tri škatlice z oznako Mil ., k ar označuje f ot ogr afije z v ojašk o v sebino. Le str eljaj daleč od Sedeje v e kmetije je namr eč med obema v ojnama stala italijansk a obmejna post ojank a finančne str aže (danes na lok aciji hiše Do le 26) , tak o da so se »financarji «, kakor so italij anskim v ojak om pr a vili domačini, v ečkr at znašli na Sede je vih f ot ogr afijah, pa najsi je šlo za portr et e ali sk upinsk e slik e. Na k oncu je 10 šk a - tlic, ki nimajo naslo v a, nek at er e v sebujejo f ot o - gr afije, ki si v sebinsk o niso sor odne. Pri prv em čiščenju gr adi v a so se na st ekle - nih ploščah od krile nena v adne, celo skri vnostne pošk odbe, ki odpir ajo v eč vpr ašanj. St eklene plo - šče, ki niso bile spr a v ljene v šk atlicah, ampak v d v eh podolgo v atih lesenih zabojih, so domala v se pošk odo v ane do t e mer e, da so osebe na njih nepr epozna vne. Nek do je z ostrim pr edmet om spr ask al podo be portr etir ance v . Da bi t o st orili otr oci med igr o na podstr eš ju, je malo v erjetno, saj je očitno, da je t o st oril nek do sist ematično in natančno, manjk ajo namr eč pr a viloma samo obr azi. Mor da je t o po v ezano s po v ojno usodo Ant ona Sedeja? Če bi bila d v a zaboja st eklenih plošč lahk o na k akršen k oli način obr emenilna za Ant ona Sedeja, mar ne bi bilo lažje, če bi jih odnesel v goz d in jih tam r azbil ali zak opal, k ot pa da jih je spr ask al? Obstaja tudi možnost , da je t o st oril sam f ot ogr af, v r azočar anju nad s v o - jo neprijazno po v ojno usod o. Mor da se odgo v or skri v a na še enem listk u, kjer je Ant on Sedej zapi - so v al s v oja r azmišljanja in opažanja: »Pri fotografiranju se zavedaj, da je lahko fotografija več kot pisan dokument. Zato ne delaj slik, ki bi te v kakšnem oziru obtoževale … « 59 58 O nesr eči so mno žično poroča li tedanji časopisi. V: Slo- venec 64 , št . 160 a, 16. 7. 1936, naslo vna str .; 162 a, 18. 7. 1936, str . 3; V : Slovenski dom 1, št . 159, 15. 7. 1936, naslo vna str .; št . 160, 16. 7. 1936, str . 1–2, 4. 59 D Z MMI, zapu ščina Ant ona Sedeja iz Dol. Grabljači in grabljice po opravljenem delu ali med počitkom. Spravilo krme je še stoletje nazaj zahtevalo angažiranje mnogih pridnih kmečkih rok (na fotografiji je kar 18 oseb), danes lahko s pomočjo kmetijske mehanizacije isto delo opravita dve ali tri osebe (avtor fotografije Anton Sedej, hrani Simon Rupnik). 192 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Pomen fotografske zapuščine Antona Sedeja Pr e vzet o f ot ogr af sk o gr adi v o v Mestnem muzeju Idrija se bo post opoma ur edilo po načelih muzejsk e str ok e. Standar d ur ejeneg a gr adi v a je danes tudi digitalizacija. Da je t o potr ebno, potrjuje dejstv o, da gr e za star o gr adi v o (prv a polo vica 20. st oletja), k o f ot ogr afije še niso bile tak o pogost e spr emlje v alk e v sak danjeg a ži v ljenja, k ot so dandanes. V ečina f ot ogr afij še ni bila obja v ljenih, k ar za r azisk o v alce zgodo vine pr edsta v lja bog at in dr agocen vir inf ormacij. T u mislimo tak o na r azisk o v al ce, ki se zanimajo za kr aje vno zgodo vino na Idrij - sk em, k ot tudi širše, saj nam je Sedej zapustil v elik o f ot ogr afij, ki jih je napr a - vil med bi v anjem na Dolenjsk em, Gorišk em, na Dunaju it d. Za posamezne kr aje tudi ne poznamo tak o starih f ot ogr afij, k ar gr adi vu pr a v tak o daje posebno vr e - dnost . Obenem je pomembno, k er gr adi v o prik azuje v elik o prizor o v s podeželja (kr aje in ljudi pri r aznih opr a vilih), k ar niso pr e v ladujoči moti vi ohr anjeneg a f ot ogr af sk eg a gr adi v a tist eg a časa. ARHIVSKI VIRI PANG – Pokrajinski arhiv Nova Gorica • SI_ P ANG /0974, Okr ožn o so dišče No v a Gorica, f asc. 50, spis K 79/49. ZAL IDR – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Idriji • SI_ZAL_ IDR/0102, Občina Dole, t . e. 43, R egist er pr ebi v alstv a; t . e. 44, Ljudsk o št etje iz leta 1890. • SI_ ZAL_ IDR/0119, R ealk a v Idriji, t . e. 1, a. e. 1, Zapisnik spr ejemnih izpit o v v višje r azr ede. • SI_ ZAL_ IDR/0119, R ealk a v Idriji, t . e. 4, a. e. 10, Gla vni k atalog VII. r azr eda, 1909–1910. • SI_ ZAL_ IDR/0129, Obč ina Idrija, P opis pr ebi v alstv a iz leta 1931, Dole; Jelični V r h; P opis pr ebi v alstv a iz leta 1936, Dole. • SI_ ZAL_ IDR/0178, Osn o vna šola Dole, t . e. 1, a. e. 2, Šo lsk a kr onik a. DZ MMI – Dokumentarna zbirka Mestnega muzeja Idrija • Dok umentarna zbir k a M estneg a muzeja Idrija, zapušč ina Ant ona Sedeja iz Dol. LITERATURA Hv ala, Dejan: Fotografska zapuščina Antona Sedeja . V : Oglar 37 (2019), dec., str . 33–34. Ka v čič, Janez: Prva slovenska realka , Idrija 1901–1926. Idrija: Mestni muzej Idri - ja, 198, str . 132. R upnik, Mat eja: Zgodovina Sedejeve domačije . V : Oglar 37 (2019), dec., str . 30. P a v lič, Sla vica: Zgodovina idrijskega šolstva . Idrija: Založba Bog ataj, 2004, str . 95. Viler , Dar k o ( g l. ur): Zidgrad: spreminjali smo podobo Idrije in sosednjih krajev . Idrija: Zidgr ad, 1997, str . 11. ČASOPISNI VIRI Minist er za ja vna dela dr . T rnk a v Kamniških alpah. V: Slovenec 45, št . 183, 12. 8. 1912, str . 4. VIRI IN LITERA TURA 193 Letnik 43 (2020), št. 1 P ogor ela sta dne 17. t . m. posestnik a Sedej in Bejc pri Jeličen vr hu pri Idriji. V: Slovenec 44, št . 190, 21. 8. 1916, str . 4; V Doleh pri Idriji je dne 17. a v gusta t . l. nastal ogenj, ki je popolnoma upepelil hiše in gospodarsk a poslopja d v ema posestnik oma. V : Slovenec 44 , št . 191, 22. 8. 1916, str . 3. Sedem žrt e v letalsk e nesr eče. V : Slovenec 64, št . 160 a, 16. 7. 1936 Zadnja pot letalskih žrt e v. V: Slovenec 64, št . 162 a, 18. 7. 1936. Krv a v o jutr o nad Ljubljano. V : Slovenski dom 1, št . 159, 15. 7. 1936 P etnajst žrt e v kliče po zadoščenju. V: Slovenski dom 1, št . 160, 16. 7. 1936. INTERNETNI VIRI T ehnična uni v erza na Dunaju: https://de.wikipedia.or g/wiki/T echnische_Uni v ersit%C3%A4t_Wien (dost op 18. 6. 2020). Jar osla v a Šot ole: www .m y heritage.si (dost op 7. 2. 2020). Elektr arne v A v striji: https://de.wikipedia.or g/wiki/List e_%C3%B6st err eichischer_Kr aftw er k e (do - st op 10. 7. 2020). Jank o Kr alj: https://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi300702/ (dost op 14. 7. 2020). Leopold K emper le: http://www .primor ci.si/osebe/k emper le-leopold/656/ (dost op 14. 7. 2020). ZBIRKA FOTOGRAFIJ IN RAZGLEDNIC Zbir k a starih f ot ogr afij in r azg lednic, zbir k o hr ani Simon R upnik. ENGINEER AND AMA TEUR PHO T OGRAPHER ANT ON SEDEJ FR OM DOLE ABO VE IDRIJ A The article de als with the lif e of Ant on Sedej, engineer and amat eur pho - t ogr apher fr om Dole abo v e Idrija. Documents of his lif e and w or k ha v e been f ound r ecentl y and ha v e still not been r esear ched in w hole. His phot ogr aphic leg acy , w hich has been f ound during the demolition of his old house, gi v es him a special r ole in local hist ory and wider . A part of this leg acy is still k ept at his home in Dole. The City museum in Idrija k eeps g lass plat es and film neg ati v es, w hich w er e f ound in the attic in 2018. These finds led t o a thor oug h r esear ch of his lif e. Ant on Sedej w as born in 1887 in Dole, w as oft en ill and lost most of his siblings in his y outh. Aft er primary school, he w as among students of the first Slo v ene secondary school in Idrija. Lat er , he studied construction in Vienna. As a medical or der l y , he serv ed in the First W or ld W ar . Since most of his phot o - gr aphs origina t e fr om the period betw een both w or ld w ars, his lo v e f or phot og - r aph y pr obabl y alr ead y start ed at that time. His int er es t in politics beg an in the Second W or ld W ar , w hen he support ed the “tr aditional” side. Aft er the Second W or ld W ar , ther e w as a lack of pr of essionals in Idrija and Ant on Sedej t ook o v er the management of the new l y established Zidgr ad compan y . In 1949, he w as SUMMAR Y 194 Dejan Hv ala: Ži v ljenje inženirja in ljubit eljsk eg a f ot ogr af a Ant ona Sedeja iz Dol nad Idrijo, str . 179–194 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections arr est ed and, t ogether with dean Jank o Žagar and Iv an Lesk o v ec, con vict ed of collabor ation with the occupier . He spent f our y ears in prison, passing his time b y dr a wing construction pl ans. He w as gr ant ed amnesty in 1953 and died six y ears lat er in T olmin. He is buried in Za vr at ec. Pobiranje krompirja na njivi kmetije pri Sedeju. Svetle lise v spodnjem levem kotu fotografije pričajo, da krompirja niso pobirali sproti, ampak so ga najprej zmetali na manjše kupe, nato pa ga med sortiranjem pobrali v lesene gajbe (avtor fotografije Anton Sedej, hrani Simon Rupnik).