Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 19. oktobra 1937
Štev. 238. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERN1K
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
fiziognomija
Maribora
•Stari — tiovi Maribor.
Velika razlika, ki si jo patriarhalna duševnost bolj starih Mariborčanov le težko ii&vaja in maja z glavo, češ, kam da ho to prišlo. Razvoj pa gre preko tega ouvstvenega gledanja, ne ozira se na Preteklost, na njen vnanji ali notranji Pečat in si brezobzirno kuie svojo zgodovino. To so nam naložile nove politi-C1>e meje, ki so zarezale v naše gospodarstvo močne spremembe. Prav gospodarstvo pa ne pozna slučajev, marveč le konsekvenco in realnost ter zahteva vsakokratne pogoje od ene in druge strani — v proizvodnji in vnovčenju njenih Produktov. Maribor prihaja v poštev °d proizvajalne strani, kateri proži take ugodnosti kakor malokatero mesto v naši državi. Industriji je treba pred vsem yode in električne energije. Tega imamo toliko, da moremo postreči še mnogim 'abriškim dimnikom.
Naglo se je razmikala ta gospodarska veja — tekstilna industrija, najbolj pa v letih od	1922.—1928.	s prvo tkalnico
Predilnico in barvarnico Doctor & drug, ki predela letno v bombažno predivo nad 2 milijona kg bombaža in zaposluje pad 1000 delavcev. Najpomembnejše pod ietje v vsakem pogledu pa je Hutter in drug, prva domača tvornica klotov in silhov ter hlačevine, ki je urejena po liaj-»ovejših načelih dovršenega obratovala in lahko tekmuje s priznanimi podjetji te vrste v inozemstvu. Prav tako pa ie ta tvorba znana po svoji socialni Usmerjenosti, ki vključuje razmeroma Najboljše delavske plače in reformo stanovanjskega problema.
Te in druge industrijske celice dajaio bivšemu obrtuo-trgovskemu Mariboru novo zunanje in notranje lice. Naša nabija in ulice so v nagli preobrazbi. Kot Potegne zobovje centralnega kolesja v gibanje stotine stranskih koles, tako je tudi v javnem življenju. To nazorno vidimo v našem mestu, kjer je dominanta v tekstilni industriji. Sedmina prebivalstva gre na račun industrijskega delav. stva. Računajmo povprečen dnevni zaslužek 20 Din, torej skupno 100.000 Din ®ji mesečno (25 delovnih dni) 2.500.000 “in kateri zaslužek doseže 30,000.000 D. 'asi je to razmeroma nizka vsota, vendar je za naše mestno gospodarsko in udi ostrlo življenje izredno učinkovita.
Razumljivo, da reže ta razvoj svoje ^uačilne brazce proti obodu in preko
c>da mesta ali v bližnji okolici, kamor spuščajo delavske družine, katerih °ostoj gre vzporedno z onim fabriških Celic.
A je še drugi pojav kot vere.i sprem-Jevalec teh celic. In če bi bila še taka Drosperiteta. še vedno bi našli — »mrtve foke«. Cim več fabriških svečnikov, tim , ec teh mrtvih rok. Pri nas jih je že ne-
ka
rast
J stotin in skoro bi trdili, da gre njih
v geometrično pregrešijo. Zbirajo
z vse naše zemlje, od vsepovsod pri-
$e
J|ajajo semkaj s skritimi sanjami, živ-Jeriiskimi in neživljenjskimi načrti.
jn tukaj se vrinja vprašanje: Pa če se ,s ayi del kolesja in se tem pridružijo ‘‘"rtve roke« izpod tvorniških dimni-
KO V?
j- tern primeru bi se pojavila n>ova .JOgnomija, o pa sna mestu in podeželju.
ee
SlOVilKkB
Na Madžarskem se nekai pripravlja
BUDIMPEŠTA, 19. oktobra. Vodja stranke malih kmetov T‘bor Eckhardt je imel v mestu Mako pred 4000 poslušalci govor, v katerem je naglasil, da vidijo v legitimizmu, ki je edini cilj stranke, vsi demokratski ustavili krogi v državi najboljšo garancijo da se odvrne nacistična diktatorska nevarnost. V Segedinu pa je na nekem zborovanju govoril socialistični poslanec Payer, ki je zatrjeval, da se meščanska opozicija bori za red v državi in za ustavo ter da legitimisti v vsakem slučaju lahko računajo na pomoč socialnih demokratov, če pride do izbire med ustavno svobodo ali diktaturo. Madžarski politični krogi vidijo v tej Payerjevi izjavi sklep, da se bodo socialisti v bo-dobe borili na strani legitimistov pro ti diktaturi.
BUDIMPEŠTA, 19. okt. Sinoči je bilo v Budi zborovanje takozvane na-
LoatUU
Vsedržavni sadjarski kongres v Mariboru
Ob priliki 1. banovinske sadjarske razstave in sadnega sejma v Mariboru, priredi srbsko kmetijsko društvo dvodnevni sadjarski kongres in sicer 24 in 25. t. m. po tem-le sporedu: l. Otvoritev kongresa 24. oktobra ob 10. dopoldne. Obravnave: 1. Trgovina s svežim in predelanim sadjem in njeni iz-gledi za bodočnost. Poročevalca gg. Djor-dje Perin in Voja Petrovič. 2. Obnova sadovnjakov in plemenjenje sadnega drevja potom precepljanja. Poročevalec dr.
cionalne fronte, v kateri so zastopane vse ekstremistične desničarske skupi- Mladen Jesifovic. 3. Načini propagande
ne. Vodja rctcionaJne fronte novinar Franjo Rainiss je imel govor, v katerem za uporabo insekticidov in fungicidov.
ie ostro napadal Žide. Glede zunanjepolitičnega položaja je Rainiss dejal: »Mi nacionalni Madžari stojimo v 'stih vrstah z Nemčijo, Italijo in generalom Francom. Kot politično formo želimo edino nacionalni socializem. Sestanek Hitlerja z Mussolinijem predstavlja veiliki zgodovinski dogodek in ob tej priliki padla odločitev o bodočnosti Evrope«.
BUDIMPEŠTA, 19. oktobra. Vodje madžarskih legitimistov grof Szipray Nikola Grieger in grof Csiraty so odpotovali v Belgijo, kjer bodo nadvojvodo Otona informirali o stanju ligitimizma v Madžarski.
U SfMtkiji je GO.OOO Uotojouskik
fmstwafytev!
RIM. 19. oktobra. Italijanska uradna agencija poroča, da so vse vesti o številu italjanskih prostovoljcev v Španiji močno pretirane ter trdi, da je v Španiji vsega skupaj »samo« 40.000 italijanskih prostovoljcev. Ta številka se baje lahko ugotovi. Nadalje pravi uradna agencija.
da ima valencijska vlada mnogo več pro stovoljcev.
PARIZ, 19. oktobra. Italijanski predlog glede odpoklica enakega števila prostovoljcev iz obeh španskih taborov je ostal brez vsakega izgleda, da bi bil sprejet v nevtralnostnem odboru.
AtMti im$& UoHiakske (tantaH
LONDON, 19. oktobra. »Daily Herald« poroča iz Jeruzalema, da namerava veliki mufti. ki je pobegnil v Sirijo, odpo-
tovati od tu v Italijo po pomoč za borbo prava bitka. Atentati na urade in policij
Palestini je slej ko prej izredno napeto in nevar-no. V severni Palestini se je med Arabci in angleškimi posadkami razvila
Arabcev z britanskimi palestinskimi ob-lastvi. Veliki mufti izjavlja, da se se bo radi te svoje akcije skušal čiinprcj sestati tudi z Mussolinijem.
PARIZ, 19. oktobra. Semkaj so prispele vesti, da je bil na sirijski meji aretiran veliki mufti iz Jeruzalema, vendar ta vest doslej še ni potrjena. Po drugih informacijah se skriva veliki ufti po libanonskih vaseh in namerava v najkrajšem času odpotovati z letalom v Italijo.
JERUZALEM, 19. oktobra. Stanje ^
ske stražnice so na dnevnem redu.
JERUZALEM, 19. oktobra. Zadnje dni se je pričelo širiti gibanje za pomiritev sedanjega stanja v Palestini na ta način, da bi se Palestina vključila kot redna kolonija v angleški imperij.
RIM, 19. oktobra. Iz Napulja in Ta-rante odhajajo dan za dnem novi transporti vojaštva v Libijo. Snoči sta zapustila luko Napulj parnika »Sannio« in »Toscana« s skupno 5.600 vojaki, ki pripadajo 20. in 28. diviziji. Parnika sta odplula'v Tripolis.
svoja
Poročevalca gg. dr. Pavle Vukasovič in dr. Željko Kovačevič. 4. Smoter in naloge načrtnega sadjarstva. Poročevalec ravnatelj g. Josip Priol.
11. Nadaljevanje 25. oktobra ob pol 9. 1. Preusmerjenje (preorientacija) obstoječih banovinskih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Poročevalec g. Milutin Nikolič. 2. Vprašanje plo-doreda (kolobarjenja) v drevesnicah. Poročevalca gg. Štefan Lukič in F. Mežan. 3. Možnosti in organizacija dela v sadjarstvu na banovinskih kmetijskih ustanovah. Poročevalec gosp. Milan Marsič. 4. Kratka zgodovina slovenskega sadjarstva. Poročevalec g. Franc Vardjan. 5. Drevesnice v Sloveniji. Sedanje stamje in njihov pomen za napredek sadjarstva. Poročevalec g. Ivan Dolinšek.
fnac
PARIZ. 19. oktobra. Sinoči so bili objavljeni končni volilni rezultati v okrožne im okrajne svete, ki kažejo, da so radikalni socialisti ohranili svoje dosedanje postojanke. Najbolj so napredovali socialni demokratje, ki so pridobili 31 mandatov. Tudi komunisti so pridobili 14 mandatov, toda pričakovali so mnogo več. Listi naglašajo v svojih komentarjih, da so ožje volitve potrdile vtis pj;-
Potrošnja bencina v Jugoslaviji. V letu 1936-37 je znašala naša potrošnja bencina 9.8 milijona kg, potrošnja mešanice pa 13.3 milijona kg, kar da skupaj 23.1 milijona kg pogonskega goriva. Dohodki od državne trošarine pa so znašali 96.6 milijona Din. Glede na znižanje trošarine se bodo ti dohodki zmanjšali na 63 milijonov Din, vendar je pričakovati, da se bo potrošnja naglo zopet dvignila in bodo s tem narasli tudi dohodki.
Izvoz moke in žita. Za izvoz sposobnega žita je v Vojvodini okoli 25.000 vagonov ter je od te količine odkupil Prizad že 10.000 vagonov. V zadnjih treh mesecih so izvozili 5614 vagonov žita in moke ter 17.000 vagonov koruze. Največ koruze gre v Avstrijo, Dansko in Češkoslovaško.
Otvoritev postaje Dobova. Z dnem 17. oktobrom 1937 se je otvorila postaja Dobova za celokupni blagovni promet.
Zagrebški glavni kolodvor urejujejo in
popravljajo. Posamezne perone bo vezal predor in bodo znašali gradbeni stroški okoli 2 in pol milijona Din. Premestili bodo tudi nekaj tirov.
Omejen lov na morske ribe. Nekatere obmorske države polove in porabijo toliko morskih rib, da so sklenili ribji lov omejili. Deset držav — Belgija Danska, 'Anglija, Nemčija, Islandija, Irska, Nizozemska, Norveška, Poljska in Švedska ie sklenilo in podpisalo posebno pogodbo, ki prepoveduje lov nekaterih manjših rib in določa množino nekaterih večjih, da ho tudi za pozinejše rodove še kaj ostalo.
Letošnja bombažna žetev je bila iz-, redno dobra, poleg tega pa so ostale ke in že pridobile. Radikali ostanejo slej t velike zaloge bombaža še iz prejšnjih ko prej najmočnejša stranka. Izid voli- j let. Skupno se ceni, da bo za prihodnjo tej je ugodno vplival tudi na francoski sezono na razpolago okoli 50 milijonov frank in sta včeraj angleški funt in ame- j bal bombaža, dočim bo znašal konsum riški dolar na borzah že znatno popusti- 1 največ 31 milijonov. Zato je tudi cena la. kar kaže, da se zaupanje v frank zo- bombaža zelo padla ter dosegla najnižji pet dviga.	'nivo cen v I. 1933.
vih volitev, ki so že kazale na to, da bodo stranke ljudske fronte kljub združeni akciji opozicije ohranile svoje postojan-
Utrinki iz Ormoža
»Kmetski list« poroča v št. 41:	»Or-
moški meščani, so se obrnili name, s pismeno prošnjo, v kateri me prosijo, naj se obrnem kot ugledna osebnost na tvrd ko Bata ter prosim za brezplačno poklonitev 50 parov do kolen segajočih gumastih čevljev, katere nameravajo mestni očetje razdeliti med socialno šibkejše meščane, da bodo ti lahko gazili po ormoških ulicah do kolen segajoče mlaku-2e. Prosili pa so me tudi za nekaj plinskih mask. Zakaj jih bodo rabili, mi ni znano — mislim si pa, da se gre tukaj za kak navaden domač smrad, ki ga imamo dovolj v vsaki vasi, zlasti pa tam, kjer se skriva kak smrdljiv dobur.«
Božja fronta — hudičeva fronta
V	»Novi dobi« št. 42 beremo: Zborovanje JRZ pri evharističnem križu na Humu. Na vrhu Huma okrog evharističnega križa so preteklo nedeljo zborovali naši klerikalci. Da je bila udeležba številna, sledi že iz tega, da je bil ves prostor okrog križa natlačeno poln. Govorili so kaplan, Kolšek in Deželak. Sled nji je govoril o dveh frontah, o hudičevi in božji. Ne vemo, ali je v hudičevo fronto štel one dopisnike »Slov. doma«, ki zadnje čase na tako satansko zloben način prav po hudičevsko kradejo čast in poštenje, če je to storil, se vsekakor ni zmotil.
Koroška raiav
200 — 80
_ V št. 41 »Kmet. lista« citatno: »Krompir gnije. Nekemu kmetu na Dolenjskem po imenu Urban, je začel v letošnji-dolgi deževni dobi gniti krompir, tako, da je bil v skrbeh, da mu zgnije ves s krvavimi žulji pridobljeni pridelek. Ker si Urban ni vedel, kljub dolgemu posvetovanju s svojo ženo, pomagati, je šel vprašat k sosedu za nasvet, kaj naj stori. Sosed mu je svetoval kot prijatelju, naj obesi v shrambo nad krompirjem gugajočo sejeterno z rdečimi šipami, še bolje pa je, če gre do gospoda Janeza Vodopivca iz Fabcov in da nekaj za vonga, pa bo po njegovem mnenju krompirju pomagalo kakor bi odrezal. Urban, dasjsuh kot cerkvena miš, gre res takoj po‘nasvetu soseda h gospodu Janezu Vodopivcu na Fabce in naroči proti gnitju krompirja vonga. Ko je bil od strani gospoda Janeza Vodopivca Iz Fabcev vonga 'pošteno v seznam zapisan, je vprašal Urban gospoda Janeza Vodopivca, koliko bo vonga proti gnitju krompirja stal. (jospod Janez Vodopivec iz Fabcev malo pomisli, se prime za suho kosmato brado in pove, da stane taka reč kakor je vonga (De intentione dantis) na kredit 200, proti takojšnjemu plačilu pa samo SO dinarjev. Urbanu se je stemnilo v
Beljaško okrožje koroškega Heimat-bunda je izdalo za plebiscitno zbirko na Koroškem poseben letak, v katerem na očiten način navaja važnost zbirke in s katerim poziva k veliki požrtvovalnosti. Da bi imela propaganda več efekta, navaja v letaku finančno in organizatori-čno moč »domoviinizvestih« Korošcev in narodnozavednih Slovencev. Korošci trpijo na pomanjkanju kredita, medtem ko imajo Slovenci 43 hranilnic in posojilnic s 3 milijoni šilingi kapitala. Korošci imajo eno hišo domovine (v Doberla vasi), med tem ko imajo Slovenci 14 narodnih domov in društvenih lokalov. Domovini zvesti imajo samo eno gospodinjsko šolo, medtem ko imajo Slovenci dve in morejo nuditi posebne olajšave in razpolagajo s posebnim štipendijskim fondom za viso-košolce. Domovini zvesti imajo samo gibanje domovinskih okrožij, Slovenci pa 40 prosvetnih društev, Slovensko prosvetno zvezo in dvonadstropno hišo v Celovcu. Prvi se morejo opirati samo na prostovoljno delo Heimatbunda in njegovih sotrudnikov, Slovenci pa imajo privatne tečaje in svoj list.
Neverjetna so sredstva, s katerimi skušajo koroški Nemci uničiti vsako sled slovenstva na Koroškem. K tem podatkom samo nekaj pripomb: Leta 1930 jc dala avstrijska zveza 3 milijone šilingov kredita samo za plebiscitno ozemlje. Od tega so dobile slovenske posojilnice malenkostno vsoto, katero pa so morale kmalu vrniti. Ves ostali denar pa se je porabil v germanizacijske svrhe, in so se s tem zidale in popravile nemške in utra-kvistične šole, ki so samo ponemčevalni-ce. Zidale so se ceste, ki jih morajo sedaj z velikimi stroški vzdrževati slovenske občine, ne da bi imele kakršnihkoli gospodarskih koristi. Podprle so se nemške banke in posojilnice ter gospodarske zadruge v slovenskem ozemlju, ki so nato pokupovala posestva in jih prodajala priseljenim Nemcem, Koroškemu Iieimat-bundu so finančni viri na razpolago, tako, da more prirejati tečaje s 400 do 500 udeleženci, da more na tisoče ljudi dovesti iz mest na deželo, kadar jih potrebuje za stražo pri kaki »heimattreue« slavnosti im more v par mesecih izvesti popolno organizacijo »heimatkreisov« po vsem slovenskem ozemlju. V teku kratkega časa je mogel Heimalkreis« sezidati »hišo domovine« v Doberli vasi, v par mesecih je bil postavljen spomenik v Št. Jakobu v Rožu
Razen gotovega dela duhovništva je
vsa inteligenca na deželi v službi Heimatbunda, ki konsekventno dela na to, da se slabijo politične, gospodarske, kulturne in socialne pozicije narodno-zavednih Slovencev. S posebno spretnostjo se jim je posrečilo, strniti v organizacijah Heimatkreisov vse elemente od najradikalnejšega komunista do najbolj zagrizenega narodnega socialista, samo z namenom, da stojijo v borbi proti Slovencem pod enotnim vodstvom.
Koroški Slovenci nimajo niti enega okrožnega ali občinskega vodja domovinske fronte; pač pa nastopajo nekateri izmed njih kot agitatorji in govorniki Heimatbunda in Heimatkreisov. Koroški Slovenci 'nimajo niti enega zastopnika obrtni kov, niti enega zastopnika delavcev in razen v pliberškem okrožju so tudi kmetij-
Nesreča rudark.. Rudarju Zdolšaku Ludviku v rudniku Stanovsko se je pripetila pri delu v jami nesreča, ki ga bo nekaj tednov onesposobila za delo. Ko je kopal premog, se je z desne strani sesula nanj večja plast zemlje s premogom vred. Zgrabilo mu je desno nogo pod kolenom in mu jo strlo. V bližini nahajajoči delavci so. ko so čuli krik. priskočili ponesrečenemu tovarišu takoj na pomoč ter ga rešili iz nevarnega objema.
Avto ubil konja. Na banovinski cesti med Lovnikom in Poljčanami se je pripetila prometna nezgoda, ki je zahtevala za žrtev lepo rejenega konja. Trčila sta skupaj tovorni avto posestnika D. A., iz Lovnika ter dvovprežni voz pos. Habjana Antona iz Draževasi pri Ločah. —
! evorni avto je zadel levega konja s tako silo, da mu je razparal trebuh. Konia so morali na icu mesta ubiti. Lastnik je na licu mesta izplačal za povoženega konja odškodnino 4.500 Din.
Himen. Poročila sta se preteklo nedeljo tukajšnja poštna uradnika, gospodična Anica Krašovic, začasna upravnica ter gospod Virant Mirko. Bilosrečno.
ski okrožni voditelji nasprotniki.
Siidmarka, koje zastopnik za Koroško je obenem tudi poslovodja Heimatbunda, je sezidala v enem letu dve novi šoli v I slovenskem ozemlju, v Zavrhu r.r.d Bistrico v Rožu in na Obirskem pri Železni Kapli. Tej Siidmarki je na letošnjem občnem zboru vodja društva za inozemske Nemce iz Berlina, dr. Steinacher. znan iz plebiscitnega boja na Koroškem in v Zg-Šleziji, izrazil popolno solidarnost in ji zagotovil vsako pomoč. Ako pade ta izjava spričo avstrijskih ministrov, potem je samo ob sebi umevno, da avstrijska vlada ne bo delala skupnemu delovanja nobenih ovir.
Koroška slovenska raja pa stoji sama v boju za svoj obstanek proti disciplinarnemu 80 milijonskemu narodu. -oc-
ma. V gosp. dr. R. Klasincu je imel idealnega spremljevalca, ki je na. klavirju dovršeno dopolnjeval umetniško čelisto-vo igro. Dr. Roman Klasinc je prispevali! koncertu tudi samostojno točko. Igral je Brahmsovi Dve rapsodiji op. 79. Po tej odlični igri si želimo, da gospoda pianista kmalu čujemo v samostojnem klavirskem koncertu. Prepričani srno, da bodo taki lepi večeri vedno napolnili našo intimno dvorano Glasbene Matice.
Mmmg mdi
glavi — padel je v nezavest in se zgrudil kakor klada na zemljo. Ko pa jc prišel po dveh debelih urah zopet k sebi, se je ozrl okrog in zastokal »bomo krompir raje pošteno prebirali, pa bo šlo brez rdeče luči in tu . brez vonga!««
mum
Kencert čelista C. Šedelbauerja. Po
daljšem odmoru je nastopil dne 15. X. 1937 v dvorani Glasbene Matice naš znani čelist g. prof. Č. Šedlbauer s samostojnim čelokoncertom. Na sporedu so bile skladbe Brahmsa, Boccherinija, Brucha, Glazunova in Davidova. V prvem delu sporeda nam je podal Brahmsovo e-mol sonate in Boccherinijev koncert v B-dtt-ru, v drugem pa Bruchov Kol Nidrei, Gla zunoyo Špansko serenado in Davidov Vodomet. Prof. Šedlbauer je pokazal v mojstrski igri vse svoje veliko znanje, svoj fin muzikalni čut in navduši! publiko posebno z drugim delom progra-
PREDSEDNIK VLADF. ZOPET V BEOGRADU.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ie dopotoval včeraj zjutraj v Beograd, kjer so ga na postaji pozdravili člani vlade.
ODKRITJE KRALJEVEGA SPOMEN. KA NA RAKEKU.
V	nedeljo je bila na Rakeku lepa manifestacija; Notranjska jc postavila kralju Zedinitclju na Rakeku lep spomenik-Slovesnosti so se udeležili zastopniki raznih društev, Nj. Vel. kralja je pa zastopal divizijski general L. Tonič, vojnega ministra brigadni, general D. Dodič, prisostvovali so tudi: ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič in francoski konzul Remerand. Slovesnost se jc začela s pesmijo, »Slovan na dan«, ki jo je zapel moški zbor »Sloge«, nakar je predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Fr. Tavčar pozdravil zastopnike in občinstvo. Očrta! je zgodovino priprav za postavitev spomenika, ki je delo kiparja L Sajovica. Potem je spregovoril tajnik pripravljalnega odbora T. Gaspari, nakar je zopet povzel besedo predsednik Tavčar in odkril spomenik, ki ga je izročil v varstvo domačemu županu Modicu. Kon čno so pevci še zapeli »Buči morje Adrijansko«. Ob odhodu večernega vlaka je vojaška godba igrala na peronu in v vlaku »Himno sokolskih legij«.
t JOSIP ŠINKO :
Moji spomini
(Sličice iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno).
L. 1915. je ukazalo glavarstvo, da mora občina se nemške dopise sprejemati in tudi nemški reševati, ker bo sicer obč. odbor razpuščen in postavljen komisar. Bali smo se razpusta, ker bi komisar z našim lepim občinskim premoženjem samovoljno razpolagal, tisočake vftjnega posojila podpisal itd. Zato smo sklenili, da bo županstvo vse dopise, ki bi se tikali vojne, za čas vojne sprejemalo in nemški reševalo. S tem smo glavarstvo pomirili.
*	*
Tačas pa je namestnija v Gradcu ukazala, da mora Jredišče kot obmejna občina za ormoški okraj postaviti na meji osamnico (izolirnico) z 10 do 20 posteljami. Stroški so rekli — bodo vrnjeni. Temu ukazu se je odbor uprl, češ da mu je neumljigo, kako je mogoče od občine terjati, da sama za celi okraj postavi osamnico. Namestnija naj to naloži okraju, ki bo stroške na posamezne občine repartiral, prostor za stavbo pa odstopi Središče brezplačno. Da bi se občini Središče — smo pisali nadalje — stroški kedaj vrnili, odbor ne verjame, ker je 1. 1892. rad nevarnosti kolere na. prigovarjanje okr. glavarja in zastopnika namestnije,* ki sta s častno besedo zagotovila vrnitev stroškov, opremila osamnico, ki je stala težke tisočake. Ko pa je občina od dežele tirjala povračilo stroškov, je dobila odgovor, da je tu državna meja, naj občina torej tirja državo! ministrstvo, pa jc zopet trdilo, da je deželna meja ir! da mora dežela plačati. Občina je torej vkljub zagotovilu ostala pri stroških, česar pa ponovno ne more. Opravili smo potem — brez osamnice.
Okrajno glavarstvo je klicalo župane celega okraja v Ormož, kjer je komisar dr. Schrey po številu perutnine v vsaki občini (na podlagi popisa!) določil za vsako občino število jajc, ki jih mora vsak teden dobaviti vojaški upravi. Središču je za 2574 glav perutnine predpisal 1200 jajc v tednu. Temu sem ugovarjal, trdeč: 1. da se je od navedenega števila perutnine rekvi-riralo že 100 kokoši, 2. da je med popisano perutnino 186 petelinov, ki ne nesejo jajc, 3. ker rekvizicija ni za prehrano perutnine pustila zrnja, kure pri pičli hrani še toliko jajc ne znesejo, da bi bilo dovolj za domače potrebe, in 4. ker je vojna uprava rekvirirano perutnino po 3 K kilogram plačala, goveje meso pa stane 10 K kilogram, so posestniki poklali za lastno hrano skoro polovico perutnine. Uprli so se tudi vsi drugi župani, in — jajc nam ni bilo treba oddajati. Potem pa nas je komisar še vabil, naj naročimo znake »zlatega klasa«. Kazal nam je dva' vzorca,’ seve z nemškim napisom. Klical je občine po abecednem redu in vsak župan je nekaj naročil. Ko jc poklical Središče, mu pravim, da ne naročim, kajti znakov nihče v Središču ne bi kupil, ker so nemški. »Zlatih klasov« s slovenskim besedilom pa naročim 400. Vsi župani so potem zahtevali samo slovenske.
Tako sem si nakopal jezo mladega komisarja, kar sem kmalu čutil. V Ormožu se je vršilo izbiranje konj, nekaj dni pozneje pa v Središču. Na teh naborih sem branil domačine pred brutalnim nastopom vojaštva. Glede nabora v Ormožu so me tožili ormoški nemškutarji in orožniki, da sem se uprl vojaškim odredbam in domačinom rekel, naj svojih konj za vojaštvo ne dajo in naj gredo domov z njimi. V Središču pa je' bilo prepičlo število konj in vozov na izbiro, konji so bili slabi, itd. Vojaštvo je vpilo in razgrajalo in zmerjalo posestnike. Stopil sem h komisarju in ga prosil, naj
ščiti posestnike pred tako robatim ravnanjem. Pa dr. Sehrey mi smehljaje odgovori, da me poslovanje komisije nič ne briga. Ker pa je židovsko vojaštvo vedno Joolj ljudi zmerjalo, sem vmes posegel. To mi je naprtilo tožbo po § 3. cesarske naredbe (3 mesece do treh Iet ječe!). Obravnava se je vršila pri okrožnem sodišču ^ Mariboru. Vladni komisar, orožniki in nemškutarji vsi enako govorili, toda njihove lažnive trditve sem z dokazi ovrgel in — bil oproščen.
*
V	tem času se je razvilo vohunstvo po Središču in internirali so šest oseb. Značilno, kakšne malenkostne govorice so orožnikom zadostovale. N. pr.: pri posestnici K. so žanjice dokončale delo in sedle k južini. Neko dekle po južini zagrabi svoj srp in ga vrže v zrak z besedami: »živio srp!.« Drugo jutro so že šli z njo. sebno piko so oblastva imela na občinski odbor. V hiši nekega Zasebnika se ga je orožniški vodja nasrkal m izdal gostitelju, da je dobil zaupni ukaz, naj pazi na občinski odbor, češ da je »srbofii«. Ko sem to izvedel, sem šel na glavarstvo. Glavarju povem, da vem iz gotovega vira za ukaz, da treba paziti na srbofilni-občinski odbor v Središču, in ga prosim, naj pove, na kakšen način je občinski odbor to pokazal. Glavar taji ukaz, ko mu pa povem, kdo je ukaz dobil, mi nekam zmedeno pravi, da je dr. Kukovec na shodu v Središču Srbe hvalil, čemur je obč. odbor burno pritrjeval. To je res, gospod glivar, mu pravim, ob času srbsko-turške vojne nismo samo mi Slovenci, tudi Nemci — celi svet je hvalil in občudoval junaštvo Srbov. — Ne razburjaj e se — mi pravi glavar — odkrito vam povem, da sem trdno prepričan, da je občinski odbor središki lojalen. — Jaz: Hvala, gospod glavar! Tudi jaz sem. trdno pre pričan, da bodete to izjavo, če bo trebalo, na pris o.
nem mestu ponovili!	,
(Sledi konec.
mm&m mmaiši
Pal« Basmi
V proslavo sedemdesetletnice znamenitega in popularnega čeSkega pesnika Petra Bežruča, nam je pretekli petek priredila tuk. Ljudska univerza lep slovanski Večer, s katerim je naš obmejni Maribor s' svojim toplini čustvom manifestiral svojo slovansko solidarnost. S tem literarnim večerom, ki ga je uvodoma otvoril prof. Bunc ia ki je bil prav dobro obiskan zlasti po tukajšnjih Čehih in narodno zavednih Mariborčanih, smo se pridružili proslavam širom bratske čeho-slovaške republike in s tem izkazali odličnemu jubilantu povsem zasluženo spoštovanje.
Učitelj A. Debenak nam je v svojih izvajanjih, podkrepljenimi z, osebnimi vtisi, ki jih je doživljal ob letošnjem nje-SOvem sestanku s pesnikom in uprav romarski pešpoti križem šlezijske zemlje, pričaral veličasten lik ljudskega pesnika, ki je simbol šlezijske-Češke zemlje, ui njenega odpora proti zatiralcem in ki ie zlil vsa svoja čustva v edinstvene verze o narodnem zatiranju. Petr Bezruč je tisti pesnik, Iti ;e splel svoje verze iz narodovega čustva. Gledajoč umiranje sv-ojih krvnih bratov, je vse kar ie čutil, vpijal vase ter izoblikoval iz te-sa celoto, v katero je raztopil svoj lastni jaz. V njegovih pesmih je našla izraza sila njegove tvornosti, ki je izraz celokupnosti. Iz njega go vori nrnsa, oseba je odmaknjena popolnoma v ozadje Zatirana šlezijs-ka zemlja je rodila pesnika brez imena, trdega in ostrega v izražanju, a mehkega po srcu. Enajst let je ostal pesnik nepoznan po pravem imenu, šele leta 1910 se je razvedelo, da je oesnik Petr Bezruč sin šlezijskega voditelja Antona Vaška. Mladi Vladimir Vašek, ki mu je .stekla zibelka 15. dec. 1867 v Opavi, odkoder ga je vodila pot v Brno in Prago, kjer je študiral, katerih •študij pa ni dokončal. Kot strasten turist se je »potepal« po Ostravskem, Tišin-ske.n in Moravskem, zbiral material in vtise, ter zrl poteptanemu narodu v dušo in srce. Nadel si je ime nekega muzikanta Petra Bezruča, ki mu jc bil vzor.
V	svetovni vojni ga najdemo kot »veleizdajalca« v dunajski ječi. Po prevratu je Postal pravni doktor, v svoji skromnosti Pa se je odpovedal vsemu, kar sam potrjuje z svojim izrekom: »Sam sem, ljudi ne ljubim«. Peter Bezruč je oni sin svojega naroda, ki je dojel in razumel stisko svojega človeka. Pred seboj vidi izpodrivanje češkega človeka, teptanega, v bedi in pomanjkanju, ter oropanega svoje lastne govorice. Ekonomski, odvisnosti sledi nacionalna. Iz njegovih verzov zvenita skepsa in nihilizem. Vsa beda ljudstva je tipizirana v verzih in je vsa njegova lirika podrejena tem motivom. Vsa resničnost se dviga v širok krog, njegova pesnitev »Simbol« je šlezijski simbol. Kot privid prikazni je združil v svojih pesnitvah zatiranje svojega rodu na Ostravskem, Tišinskern in Moravskem. V mnogili njegovih pesmih prevladuje ton narodnega pritiska in socialne bede. Lirični, nacionalni in socialni ton. v tem se združuje vse, kar ve povedati o svojem bednem ljudstvu. Vso svojo bolest, je \ verzih izpel v samoti. Poglobil se je in zajel socialne prilike, ta veliki socialni pesnik. ki lomi roke nad vsem. Njegov izliv maščevanja je le vera v pravico. On sam trdno veruje v , končni obračun. Med njegovimi verzi pa n- samo brutalnih, temveč naletimo tu tudi na nekatere pesnitve, ki so polne žen-sk’- nežnosti. Toda tudi ti nežni stihi so vklenjeni v neko večno tesnobo. Vprašamo se: kaj je porodilo Petru Bezruču |° grenko razpoloženje in njegove, s frPkim pesimizmom prepletene verze, 'zlite v*Bezručevi elegiji? Na to nam pesnik ogovarja sani z besedami: »Ena Je struna na mojem škripalu«. Iz te nje-Sove strune vrejo dvojni toni. socialni 1,1 nacionalni. Bezruč odklanja vsako Pr'znanje ter pravi: »Jaz sem vendar samo iz šlezije, iz te ubite zemlje svo-K■" I'n -vendar stoji vse ljudstvo za njim p >nu ostane za večne -čase kot simbol.
Oezfja življenja, čeprav ji je smrt inspi-rirana. Predavateljeva izvajanja so izdala topel aplavz ter priznanje, nakar s|a. nn;n pesnikovo besedo občuteno režirala v nekaj pesmih v originalu ter
Kakor smo že včeraj poročali se je vršila razprava proti Jakobu Rozmanu, bivšemu posestniku v Pavlovskem vrhu. Rozman je bil oktobra 1932 obsojen na 15 let robije, ker je skupno z Mihaelom Ivamušo umoril prevžitkarico Ano Tomažičevo v Pavlovskem vrhu pri Ormožu. Morilci, morala sta biti najmanj dva, so ponoči prišli po lestvi skozi podstrešno okno v zaklenjeno hišo. Žrtev so našli zadavljeno, psa čuvaja oo-leg nje zastrupljenega, sredi sobe pa knp tlečih cunj, ki so gotovo imele namen ustvariti videz, da se je Tomažičeva iz neprevidnosti zastrupila. Aretirana sta bila Ivanuša in njegova žena Ljudmila, ker sta ta imela interes na smrti Tomažičeve, ker bi po njeni smrti pripadalo njeno posestvo njima in ker sta tudi bila vedno z njo v večnih prepirih in sovraštvu. Ivanuševa pa sta zvračala krivdo aa Rozmana češ, da se je ta ponudil Iva-
VES. KA KAVARNA
KONCERT-VARSJ ETE
najboljši spored od dosedanjega
nuši, da bo za Din 500 umoril Tomažičevo in da je v noči’ umora 26. 4. 1932 sam prišel ponoči ob dveh trkat na okno k njima in povedal, da je prevžitkarico umoril. To slednje sta tudi potrdila otroka Ivanuše, ki sta bila takrat stara 10 in 12 let. Na tej podlagi je bil Rozman prvotno obsojen. Ivanuša ž njim pa na 20 let robije.
Dočim je Ivanuša vložil samo priziv radi orevisoke kazni, v prizivu pa po svčiem branilcu priznal krivdo, se je Rozman, ki je od vsega početka zanikal vso krivdo, krčevito branil. Vložil je revizijo in ko ta ni uspela je vlagal na sodišče en predlog na obnovo za drugim, loda vse brez uspeha. Med tem časom mu je bilo Za stroške prodano vse njegovo imetje. Vsi predlogi na obnovo so bili zaman. Končno pa mu je neki sojetnik Zollner izročil neko pismo, ki mu ga je Ivanuša izročil s prošnjo, naj ga nese njegovi ženi, ker je bil Zollner ene dni izDuščen. Zollner pa je pismo izročil Rozmanu, ta pa upravi ietnišnice. Obenem se je Rozman obrnil* na odvetnika dr. Žnuderla, da prevzame njegovo zastopstvo. V nadalnjem postopanju pa so se pojavile mnoge nove okolnosti, na podlagi katerih je mogel branilec doseči obnovo postopanja. Ivanuša, ki je Rozmanu na dan po umoru priznal, da je on umoril Tomažičevo, je tudi v kaznilnici mnogim kaznjencem o tem pripovedoval in tudi priznal, da je Rozmana obdolžil zato, ker mi hotel pričati za njega in pomagati -obdolževati deklo umorjene Ru-ganovo in neko Špešičevo, ki se je pečala s »coprnijo«. Na dan-je prišlo, da je pisal Ivanuša iz zapora Rozmanu, ko je bil še prost, pismo v katerem ga je prosil naj odvadi krivdo na imenovani dve in naj jima pomaga iz zapora. Ivanuša je sedaj sam priznal, da je pismo pisal, vsebino pa so potrdile priče Julijana Meznarič, ki je pismo nesla, Rozmanova žena in njena .sestra. Orožnik, ki je ekskor-tiral jetnike iz Ormoža v Maribor je potrdil. da je Ivanuša na njegovo opazko, zakaj se ni pustila z lepa zvezati, kakor Rozman, odgovoril, da je Rozmanu lahko, ker ni nič kriv. Toda izkazalo se je vendarle, da pismo, ki ga je skušal izti-hotapiti Ivanuša po Zollnerju ni zanesljivo. ker sta grafološka izvedenca izpovedala, da vstavkov in vrinkov, ki so vsebovali za Rozmana ugodno vsebino, ni pisal Ivanuša, ampak najbrže Zollner. Na tej podlagi se je vršila včerajšnja raz prava.
Zaslišanje obtoženega Rozmana je trajalo skoro tri ure. Predsednik senata g. dr. T u r a t o je z 'natančnostjo in z iz-
prevodu, učitelja gg. Drly in Vičar. — Skioptične slike so ob zaključku lepo uspelega literarnega večera podkrepile predavanje in recitacije v proslavo velikega pesika svete češke Šlezijske zemlje, ki se junaško upira tujemu navalu in katere boj spremljamo tudi mi z vsemi našimi simpatijami. Bezručev duh naj osvoji tudi naša srca!
'miški MWB$ finem zaprt
redno spretnostjo vodil zasliševanje obtoženca. Zlasti je predsednik z vso ostrino raziskoval vprašanje zakaj ni Rozman Ivanuše ovadil ,ko mu je ta priznal, zakaj ga je še v zaporu ščitil, zakaj ni pisma, ki ga je prejel od Ivanuševe shra-»iil in poprej povedal, da je ponujal kaznjencem Din 300.— če bi ga spravil iz zapora, zakaj je na dan po umoru z morilcem šel domov in celo pri njemu spal. Vendar pa je Rozman na vse te stvari odgovarjal mirno. Prav senzaciomalen obrat pa je prineslo zaslišanje vseli Iva-nuševih. Kaznjenec Mihael Ivanuša je zbujal salve smeha, ko je označeval celo svoje lastno pismo za laž. O najvažnejšem dogodku ponoči je izpovedal že v prejšnjem postopanju vedno drugače. — Pri razpravi pa je zopet opisal dogodek čisto na novo in z drugo vsebino. Povedal je namreč, da je Rozman prišel le enkrat ponoči ob dveh, ga poklical ven, in mu tam povedal, da je umor izvršil, on pa o tem ženi sni ničesar povedal. Nasprotoval si je še v drugih več ali manj važnih trditvah. Priča Ivanuša Ljudmila pa se je zapletla še bolj; dočim je poprej izpovedovala, da je prišel Rozman enkrat ponoči, da je mož šel ven in ji je povedal, ko se je vrnil, kaj je Rozman storil s Tomažičevo, je pa pri razpravi postavila vso stvar na gl^vo. Začela je izpovedovati, da je prišel dvakrat to noč Rozman k njim. Prvič da je prišel, poklical moža in mu povedal, da gre sedaj Tomažičevo umorit. Ob dveh pa je prišel drugič in se skozi okno zadrl v sobo, da je sedaj umoril Tomažičevo, tako da so to slišali vsi. Enako sta govorila otroka sedaj čisto drugače. Hčerka je prej povedala, da je Rozman po-
'OGLEJTE SI NA J NOVE JŠF. MODELE HO H N S R HARMONIK v izložbi
V. W E I X L
trkal na okno in poklical očeta, je pa sedaj po petih letih vedela, da je tudi ona vstala, šla za očetom v kuhinjo poslušat, kaj govorita. Slišala pa je le, da je Rozman zahteval cunje, da bi si noge omotal. Pri sami razpravi pa je v kleščah predsednikovega zasliševanja ponovno-krat prišla do nasprotja tako glede časa, glede luči itd. Zagovornik je mogel zato povdarjati, da je razprava podrla vse one temelje, na podlagi katerih je bila izdana prva obsodba. Neglede na to so še priče potrdile, da je Rozman bil s pokojnico v dobrih odnosa j ih, da je bila njegova delodajalka, tako da sploh ne bi imel Rozman motiva, zakaj bi jo naj bil umoril. Izkazalo se je tudi, da Ivanuševa nikoli nista ponujala Rozmanu nikakega denarja za umor, da pa tudi denarja nikoli .nista imela in da je narobe, Rozman dajala Ivanuši zaslužiti kot pomočniku pri njegovem sodarskem opra vil«. Tudi zaslišani kaznjenci so potrdili, kaj je vse Ivanuša govoril v kaznilnici in razbremenjevali Rozmana. Na tej pod lagi je po govoru državnega tožilca g. dr. Hojnika ter po obširnem, izčrpnem in podrobnem razmotrivanju dokaznega materijala po branilcu dr. Žnuderlu veliki senat ob ploskanju mnogoštevilnega občinstva izrekel nad Rozmanom oprostilno razsodbo.
Opozorilo trgovskim krogom in ostali Javnosti. Med nepoučenimi krožijo netočne vesti o višini povišanja plač, državnim uslužbencem, ki stopi v veljavo dne 1. novembra t. 1. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev daje tem potom v vednost in blagohotno upoštevanje ugotovitev, da znaša ta povišek pri največjem številu državnega uslužbenstva od 50 do 150 Din mesečno in le redki uslužbenci (s številno družino) dobe do 200 Din mesečnega poviška. Oblastni odbor UJNŽB.
Izlet v Haloze z obiskom Poljčan, Makol Ptujske gore. Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Sv. Vida, Leskovca, Sv. Barbare in Ptuja prireja Putnik v nedeljo 24. tega mes. Cena s kosilom Din 85.—; prijavite se takoj pri »Putniku«.
KuM
Kino »Union«. Danes zadnjič dunajska veseloigra. Sredo svečana premije-ra »K novim obalam« Žarah Leander.
Torek, 19. oktobra ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Red C.
Sreda, 20. oktobra: Zacrto.
Četrtek. 21. oktobra ob 20. uri: »Rev!-
zor«. Red A.
V	soboto je premiera »Sodnika 2&h •
mejskega« v Župančičevem prevodu in / Kovičevi režiji. Glavno vlogo igrajo K: • vič Pavle, Košuta in Grom, nastopi p . skoro ves dramski ansambl in velika šf: • tisterija. Gledališka delavnica izdelu. povsem novo inscenacijo.
Uredništvo in uprava »Večem*ka« h tuk. podružnice »Jutra« imata odslej Li mo telefonsko številko 24-55 (ne vce 24-40).
Ruski tečaji. Nadaljevalni tečaj zač; ? v sredo 20. tm. ob 19. uri, začetni i torkili ob IS. uri v dekliški meščan:-šoli. Cankarjeva ul. (vhod iz Razlagove ul.) soba štev. 44, II. nad.
Na Dunaj z luksuznim avtokarom (Potnika od 4.—7. novembra. Vožnja in vizum Din 2fj0.—.
Veliko Martinovanje priredi v vseh prostorih Narodnega doma 6. novembra Sok. društvo Maribor III,
Društvu Nanos je daroval špediter Fr. Milavec 100 Din to Prunk Jožef 50. Din. Prisrčna hvala!
S posebnim vlakom v Berlin na svetovno lovsko razstavo. Vožnja, prenočišče, zajterk Din 1.575.—. Obenem ogled Miinchena, Potsdama, Hamburga, Dres-dena in Prage. Izredno ugodna prilik;'. Prijave sprejema Putnik, Maribor, Celje, Ptuj,
Angleški krožek (Aškerčeva 6, Vesna) sporoča članom, da je knjižnica ob torkih od sedaj naprej' odprta do 19. uro. Konverzacijski tečaj se vrši od 19. do 20. ure.
Za azilski sklad Protituberkulozne lige v Mariboru je uradništvo sreskega načelstva Maribor levi breg darovalo 125 Din kot preostanek zbirke za vence na grob pokojnega sreskega načelnika g. dr. Marka Ipavca.
Veliko zanimanje v Berlinu za naša
lovišča. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru >e naprošena, da organizira
v Mariborskem okrožju nekoliko lovov večjega obsega za skupino 30 lovcev iz Berlina. Naša lovska društva v'Maribo-ru, Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti so prav rada obljubila svoje sodelovanje, tako da bo za lovske goste iz Berlina koncem oktobra pripravljenih več bogatih lovov. V manjših skupinah lovijo nem ški lovci že nekaj časa v Karavankah Julijskih alpah in tudi v bogatih hrvaški: in bosanskih revirjih. Velika mednarodna lovska razstava v Berliinu, ki se vr začetkom prihodnjega meseca in na kr • teri bo častno zastopan tudi naš lov, h > brezdvomno v še večji meri priporno«; k temu,, da bo postal lov vpoštevan vreden činitelj našega tujskega promet
Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovale, mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24.— din. Naročite ga pr; Pedagoški centrali v Mariboru.
Vložitev davčne napovedi za zgradb rino. Davčna uprava Maribor-mesto je i.: dala poziv k vložitvi davčnih napove'i Jugoslavija na novi poti, ki jo bo peljalo za odmero zgradarine za davčno ]. 193. . Davčna napoved se mora vložiti v času od 1. do 30. novembra t. I.
Sreča v nesreči. V Slov. Konjicah je neki avto trčil pred Cotlovo hišo v cesi no ograjo. Hotel se je namreč izogr nekemu kolesarju im pri tem treščil sosednjo hišo. Človeških žrtev ni bilo, pač pa se je vozilo znatno poškodovalo.
Pozor pred sleparji! Mariborska pol ciia je prejela iz Beograda obvestilo, da so se polastili trije trgovski potniki, izmed katerih je eden Slovenec, legitimacij in tiskovin Udruženja vojnih inv.'' -do v v Beogradu, nakar so odpotov;. najbrže v Slovenijo, kjer ‘bodo skuša slepariti na škodo omenjene organizacije. Svarimo javnost pred sleparji. Kdor bi kaj vedel o njih, naj obvesti varnost-ne oblasti.
SIlaJ^SI^Marlborazopetvstai^
Gostovanje ISSK Maribora v Murski Soboti
Mariborski »Večernik« Jutra
■BMMnBHBKS	TrVijTgr	ViMIM
Moštvo ISSK Maribora je pridružilo seriji pomembnih zmag še eno nad vse prepričevalno zmago nad SK M>uro. — Pred sodnika Vrhovnika iz Ljubljane sta SK Mura in ISSK Maribor postavila svoje najboljše moči. Tudi rekorden obisk, predvsem domačinov, je potrdii, da se je celo Prekmurje, staro in mlado, interesiralo za to srečanje. Mura je prišla radi zadnjih zmag upravičeno do renomeja kot nevaren konkurent za ugoden placement v mariborski skupini LNP. Prvi polčas je potekel v znamenju napetega preiskuševarnja medsebojnih sil in si navzoče občinstvo v zelo napeti in lepi igri nikakor ni moglo še ustvariti jasne slike, kdo bo izšel iz borbe kot zmagovalec. V kolikor je Mura nadkri-ljevala Maribor z izredno požrtvovalnostjo in silovitimi streli ii daljave, je Maribor prevladoval s svojo staro preizkušeno in uspešno kombinacijsko igro kratkih pasov, katere sad je bil gol v prvem polčasu. S to napetostjo je pričel drugi polčas, toda kaj kmalu se je slika bistveno izpremenila. Vrata Mure so bila neprenehoma ogrožena in se ima Mura zahvaliti, le vratarju, da ni bil poraz katastrofalen. Z neverjeto lahkoto so igralci Maribora preigravali Murine vrste ter stavili na ta način vrata Mure v stalno nevarnost. Številni pristaši Mure, ki so ves čas prvega polčasa vneto in žilavo spodbujali svoje igralce, so v pričetku drugega polčasa pod vtisom odlične igre Mariborčanov deloma začeli spontano navijati za Maribor. Igralcem Mure je poznati, da so v stalnem kondicijskem treningu, da upravičeno igrajo v prvem razredu, manjka jim le potrebne sigurnosti in rutine. Odlično so pri Muri igrali srednji in desni branilec ter vratar, ki bi uspešno lalvko nastopali tud: v vsakem Iiginem moštvu.
Maribor jo poslal v iborbo anajstorico, W mu je do sedaj priborila že 8 točk. Svetišče ISSK Maribora je »branil nadebudni Marguč. Nezrušljiv zid sta tvorila Gomol in Korent. Duša moštva je bil tudi tokrat neutrudljivi Kirbiš, ki je z odličnim pregledom igre mnogo pripomogel do lepe zmage. Z leve in desne sta mu zvesto pomagala mlada Radolič in Kornfeld. Napadalni kvintet so tvorili prodorni Ogrizek, zviti Vesnaver, najboljši tehničar Maribora Vodeb, nevarni čarostrelec Priveršdk ter brzi Podku-bovšek. Moštvo tvori vigrano celoto, ki nam jamči, da bo Maribor tudi v ostalih srečanjih izpolnil svojo nalogo.
Posebno je omembe vredno športno navdušenje publike v Murski Soboti. Športnemu klubu Mura moramo zavidati, da ima tako veliko in navdušeno športno družino, ki ga podpira v moralnem in gmotnem oziru. Vsako moštvo v našem Mariboru bi si lahko čestitalo, če bi imelo tako veliko število vztrajnih in navdušenih pristašev. So pa vrhu tega posebna specijaliteta ti navijači v Murski Soboti. Na nobenem športnem prostoru se ne eujejo tako sočni in pristni domači izrazi kakor v Murski Soboti. Panonski idiom v vseh svojih prleških odtenkih pride do veljave. Izrazi so sicer močni in bojeviti, vendar pa vsebina še ne kaže, da navijači tudi tako mislijo. Preko prostora se čujejo bojni klici, kakor »Viižgi ga, včesni ga itd.« Seveda zraven mnogo veselja in krohota.
Športno publiko pa tvori celokupen narod od najvišje elite do bosonogih ci-gančičev in vse se zanima za rezultat, in ni čudno, če smo po tekmi srečali ciganskega bosonogega fanta, ki je depri-mirano potožil »Nejsem rnislo ka de Maribor Muro nasejko.«
Športnemu klubu Mura pa je čestitati, da se tako intenzivno in resno bavi z gojenjem nogometa in potrjuje njihovo udejstvovanje pravilo, čla ne sme biti športno udejstvovanje privilegij večjih mest, temveč da je te vrste športno udejstvovanje lahko možno v zelo usj>3-šni formi tudi v provinci.	v.
Šoštoiti
Krasno uspeli koroški večer. V torek zvečer je priredila tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda v Sokolskem domu večer, posvečen obletnici koroškega plebiscita. Spored je bil lep in bogat, slehrr.u točka je rezala v živo, spominjala in opominjala. Uvodno besedo je govoril učitelj g. Vreže, ki je v globoko zasnovanih besedah prikazal tragiko naše razdvojenosti. Brez prizanašanja je izprašal vest nam vsem, ki na tej strani meja le premalo mislimo na brate na severu in zahodu. Izvajanju g. Vrežeja je polna dvorana pazno sledila. Učiteljski pevski oktet je zapel »Gor čez izaro« in še nekaj drugih koroških pesmi. Učinkoviti sta bili zborni deklamaciji »Ubiti zvon« in »Žeb-ljarska«, odobravanja pa so bile deležne tudi vse ostale deklamacije in recitacije, izmed katerih je bila za naš čas nadvse aktualna Cankarjeva o naši domovini. Predavanje o slovenski kulturi je imel akademik g. Rock. Poudarjal je, da mora biti resnična kultura vedno in povsod najtesneje povezana z ljudstvom. Sodelujoči zaslužijo za tako lepo uspeli večer, ki je že drugi v dobi dveh let, zahvalo in priznanje. Niso se zbali ovir od raznih strani. Pribijemo še enkrat, da so slične prireditve zlasti v Šoštanju in njegovi bližnji okolici nujno potrebne.
tiUuitotske navite
Smrtna avtomobilska nesreča v Brester nici pred sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti 361etneinu grofu Ivanu Z a-b e u iz Fale pri Mariboru, ki ga je državni tožilec obtožil, da je dne 27. maja t. 1. v bližini gradu Viltuž v Bresternici trčil s svojim avtomobilom v dvokolo, na katerem se je vozil monter falske elektrarne Herman Hostnikars svojo 11 letno hčerko Ivanko. Hostnikarja in njegovo hčerko je udarec vrgel sedem metrov daleč s ceste ter je Hostnikar obležal s strto lobanjo in z zlomljenim prsnim košem mrtev, njegova hčerka pa je zadobila težke poškodbe po vsem telesu. Na včerajšnji razpravi je nudil grof Za-beo Hostnikarjevi ženi 40 tisoč dinarjev odškodnine, vendar žena te ponube ni sprejela ter je zahtevala 150.000 dinarjev odškodnine za pokojnega moža. Sodnik je predlagal, naj se zedinita na 50.000 dinarjev, vendar ni prišlo do sporazuma in je bila razprava v svrho zaslišanja na-
Zodfcje &e&e#GMCM vesti
RtaU Bom pojde v. £mim
LONDON, 19. oktobra. Veliko zanimanje Velike Britanije na problemih južno-vzhodne Evrope je prišlo do izraza z obis kom jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v Londonu. To zanimanje pa bo v še večji meri prišlo do izraza ob priliki obiska bolgarskega kralja Borisa, ki prispe v kratkem v London. Kralj Boris, ki se poda v sredo na daljše potovanje skozi Evropo, bo v Londonu gost angleškega kralja. V tukajšnjih po-
litičnih krogih pripisujejo temu potovanj« veliko važnost. Kralj Boris se bo mudil v Londonu štiri dni, in se bo sestal z vodilnimi osebnostmi angleškega javnega življenja. »Daily ExpreB« poroča, da se bo vsebina razgovorov nanašala na vojaško enakopravnost Bolgarije. Ob tej Pn liki se bo razpravljalo tudi o razveljavljenju določb neuillyske mirovne pogodbe, ki prepoveduje Bolgariji večji razmah nje nih vojaških sil.
dalnjih prič preložena na dan 8. novembra.
Kolo sreče. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršila na Trgu svobode tombola Narodne odbrane v korist obmejne šole pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom. Sreča se je nasmehnila Tereziji Veber, ženi vratarja v Fali, ki je zadela prvo tombolo 1000 Din v gotovini. Karl Brunčič, delavec pri Sv. Trojici je dobil drugo tombolo, Din 1000,— v gotovini. Ostale tombole so dobili: Katarina Lešnik, prevžit-karica, Selnica ob Muri, žensko kolo; Li-puš Lavoslav, uradnik, Delavska 33, moško kolo; Skok Mara, zasebnica, balo naj finejšega platna; Gutsmandl Marija, hišnica, špecerijo za en mesec; Verbanjšek Jože, vpokojenec, veliki sobni lestenec; Komac Anton, vpokojenec, dve prešiti va-tirani odeji; Kalin Adolf, ključavničar, 2 koži; Munda Franc, dijak mešč. šole, servis za vino s tremi buteljkami; Gpbec Bariča, kuharica, 10 vstopnic I. prostora Union kina; Ribič Ivan, trgovec, blago za moško obleko; Babič Marija, pletilka, fini servis iz porcelana; Knuplež Marija, šivilja, blago za žensko obleko; Miklavc
Ana, tkalka, blago za moško obleko; D*' kavčič Antonija, delavka, otroški voziček; Vrvenak Alojz, strugar, 10 vstopnic I* prostora Grajskega kina; Šprah Franc, slikarski vajenec, kuhinjsko garnituro; Pinterič Jurij, usnjarski pomočnik, jedili1 pribor; Čuš Martin, posestnik, boks-kožo. Razdelila se je še ena tombola več in to vreča moke in palma, ki jo je dobil delavec Maroh Franc.
Nočno lekarniška službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna.
im— m«« immu— n ———■ —ji
Uspeh.
A.: »No, ali si že ustrelil kakega zaj-ca?«
B.: »Ustrelil ga sicer še nisem, a streljam že tako dobro, da frče moje krogle zajcem že prav blizu ušes!«
A.: »Devet otrok.«
Prijatelj prirode.
A.: »Ali si bil na Bledu?«
B.: »Da!«
A.: »No, in kaj ti je tam najbolj ugajalo?«
B.: »Da ni bilo moje žene zraven!«
Razno
BOLJŠI IN CENEJŠI
ie Čeboklijev suhor, pekarna, Glavni trg 9.	5942
BRIVSKI IN DAMSKI CE-SALNI SALON
v Mariboru, na prometnem kraju, se: proda; sposobnim strokovnim zakoncem ali dobremu strokovnjaku eksistenca sigurna. Ponudbe pod šifro »Eksistenca« na upravo lista.	š‘j36
posojila;
kratkoročna, proti poroštvu ali vknjižbi, in sicer na odplačevanje v mesečnih obrokih, tako da je dolg v enem letu plačan — daje Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z o. z. v Mariboru Kralja Petra trg 6.	5934
Posest
PARCELA
1494 n»- ob državni cesti ugodno na prodaj. Poizve se v trgovini Mavrič Počehova 6.	5944
Radi izselitve prav poceni prodam novo zidano DVOSTANOVANJSKO HIŠO
z vsemi pritiklinami. Vprašati v gostilni »Sever«. Ptujska cesta Tezno.	5935
ENONADSTROPNA NOVA DVODRUŽINSKA VILA
ugodno naprodaj. Anton Kranjc, Pobrežje, Dr. Ver-stovškova ulica 40.	5947
Kupim
MIZNI ŠTEDILNIK,
v dobrem stanju, se kupi. Po= nudbe na pekarno Čebokli-5941
Prodam
CVETLIČNI MED
prvovrsten po Din 17.— za kg, pri večjem odjemu po= pust. Kmetijska družba, Ma-ribor. tel. 2083.	5796
LOVSKA PUŠKA
kal. 16 z naboji poceni naprodaj. Meljska cesta 41-1.  	5910_
»ZUNDAPP« - motorno kolo,
250 cctn, skoraj novo, se radi vojaščine proda. Josip Mer-daus, Trstenjakova 24, Mari= bor.	.	5948
Stanovanje
— "1	  11.	■	«n	.	■
Zimske
dečve
novo dospele v največji izbiri
Maribor, Gosposka ul. 14
DVA- PREPROSTA GOSPODA SPREJMEM NA HRANO
In stanovanje takoi ali s 1. novembrom. Orožen. Jezdar-ska ulica 8, 11. objekt. 5931)
SOBO IN KUHINJO
oddam 1—2 osebama. Vpraša se Dalmatinska 28.	5938
Odda se v novi zgradbi DVOSOBNO STANOVANJE,
kabinet veranda s pritiklinami, kopalnica s 1. novembrom 1937. Naslov v upravi »Večernika«.	594*>
Službo dobi
TRGOVSKO UČENKO
za specerijsko trgovino sprejme g. Lackner Ana, Magda5 lenska ulica 91.	5949
Zgubljeno
V nedejo zvečer sem zgubila SREBRNO ZAPESTNO URO
od koroškega kolodvora pro*1 gozdu. Najditelj naj jo odda v upravi lista.	5945
Spomnite se CMD1
i
za zavese dobite pri I. TrpjVU. Maiibor, Vetrinjska ulica 15.
Skrivnosti
48
Da dostojno sprejmejo gosta, so sklenili, da prlrede na krovu ene izmed ladij, ki so bile v luki, velik ples.
Res je bil tako sijajen, da ga tisti, ki so ga videli, vse življenje niso pozabili.
Srednji krov ladje so spremenili v plesno dvorano.
Na prednjem delu je stal pred ozadjem iz belega platna velikanski orel, ki je Širil svoje mogočne peruti nad množico pušk, karabinov, sider, zastav in raznih drugih znamenj vojaške moči na morju in na suhem.
Na levi in desni sta se dvigali dve palmi, katerih široki listi so bili sestavljeni iz sabelj jn nožev.
V	sredini je stal velikanski koš, ves bel in pozlačen, zx:lo prikupne oblike; -zakrit je bil z celim gozdom rož in zelenja in je služil za prostor izborni vojaški godbi.
Na obeh straneh ladje so stali tisoči bajonetov in na vsakem sveča; poleg teh pa je trideset lestencev, obešenih na plat nenem stropu razsipalo razkošno luč na krov ladje.
Predstavite si to dvorano, razsvetljeno od več kot štiritisoč sveč, polno »odličnega občinstva.
Poslušajte to prikupno valovanje glas-
be, med katero se prijetno meša smeh in živahen razgovor.
Poglejte, kako žarko odsevajo Luči na zlatu rdečih in modrih vojaških uniform, ali kako se leskečejo dijamanti na prsih in rokah blagorodnih plesalk — in zdelo se vam bo, da ste prestavljeni v svet sanj in čarov, toliko lepši je bil prizor od vsega, kar si lahko najdrznejša domišlja zamisli.
Ob ladji je bil poleg plesne dvorane, hodnik, poln tihih kotov, kjer so stali majhni divani.
Sem so se plesalci zatekli, da se oddahnejo od hrupa in vrvenja v dvorani, da se navžijejo miru in svežega zraka ter se v tihoti pogovore o stvareh, ki sc
ne obravnavajo pred občinstvom.
Ko je prišel Leon na ples, je bila dvorana že vsa polna odličnega občinstva.
Le s težavo se je preril do prostora, kjer so sedele plesalke.
V	začetku je bil tako zmeden radi žarke svetlobe luči in skoro pijan od tnno" gih opojnih vonjev, da sploh ni vedel, kam se naj obrne.
Vendar pa je s pomočjo čudovitega nagona, ki ga imajo ljudje, kadar ljubijo, takoj spoznal, da je tista, ki jo išče. tukaj, in med tisoč pogledi, ki so se upri vanj, je takoj našel Armandin pogled.
Pet minut pozneje je že sedel poleg JS° spodične Lauson. Iz nasmeha, s' katei n> ga je sprejela, je spoznal, da tudi njen ljubezen še ni ugasnila.	alJ.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
Bfcastavoik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.