Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo \t v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopisi «e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. Štev. 105. Sreda 25- decembra 1929. Leto IV. Socializem brez papeža. Borba cerkvene gosposke proti zahtevam delavstva po socialnih pravicah. Poročali smo, da .je papež na spomenico katoliške delavske inter-nacijonale iz Nemčije prav jasno odgovoril, da katolištvo in socializem ne spadata skupaj. V Nemčiji je namreč pričelo novo gibanje katoliških socialistov, ki je imelo namen sodelovati v delavskih vprašanjih tudi z neodvisnimi strokovnimi organizacijami. Zato so prosili papeža, da prizna »katoliške socialiste«. Papež jim' je na to vprašanje kratko in jedrnato odgovoril: »Na temelju večnih resnic, ki vodijo socialni nauk cerkve, se v pravem času borite zoper zmotne sklepe tistih, ki evangeljski nauk o zemeljskem življenju ini dobrinah sveta napačno razumevajo in zato mislijo, da morejo istočasno biti dobri katoliki in socialisti ali pa, da morejo ali celo morajo s socijalisti simpatizirati.« Papež povdarja v svojem odgovoru cerkvena hierarhična načela (cerkveni absolutizem), ki naj zasleduje sporazum z delodajalci na podlagi sodelovanja. Načela cerkve niso nova. Katoliška cerkev priznava samo avtoriteto od zgoraj, zato nas prav nič ne preseneti, če priporoča, da naj delavstvo v okvirju cerkvene akcije skuša poboljšati izkoriščevalce delavstva, dasi vemo, da je to nemogoče in da cerkev dejansko podpira vedno le izkoriščujoče sloje in z njimi vodi politiko! »Slovenec« pa gre še dalje. On trdi, da socializem (zaradi lepšega dostavlja tudi komunizem), oziroma socialistična ideologija propada in da socialisti zaraditega love delavstvo z namenom, da sedejo na mesto kapitalistov in se vdajo nasladi življenja. To je pa zgodovinska laž. Socializem je znanost, veda, gospodarski problem, ki ne more propasti, dokler obstojajo družabne razlike v krivičnih socialnih razmerah. Znanost, ki ima namen te krivice odpraviti, je postala gospodar-sko-politična veda, ki brez pridržka priznava, da pomeni socializem pre-rojenje človeštva k novemu svetovnemu naziranju. Te zgodovinske resnice ne more nihče odrekati socialistični znanosti in mje tezam. Zato je boj za socialne pravice utemeljen prav tako kakor vzgoja k novemu svetovnemu nazoru. Laž je tudi, da je socialistična veda odrekla. Resnica je le, da so nasprotniki socializma, med' katerimi je tudi katoliška cerkev, postavili neke nove (ki niso nove) teze, gospodarskih diktatur, da z njimi preprečijo vpliv delavstva in narodov sploh na razvoj gospodarsko-Političnih dogodkov. Gospodarski Pariamentarizmi in parlamentarizem dostojanstvenikov, kakor ga imajo v Italiji, ki ga tudi papežodobrava, ima zgolj namen, preprečiti zahteve po boljših socialnih razmerah in vzgojo naroda v socialno pravičnejši ideologiji. To stanje pomeni samo, da bo borba za socialne pravice hujša, ne odpravlja pa vede o socializmu in tudi ne pravičnih zahtev po socialnih pravicah. »Slovenec« je s tem zopet dokazal. da je nasproten zahtevam delavstva po socialnih pravicah. Mednarodni urad dela in revizija socialne zakonodaje v Jugoslaviji. Mednarodni urad dela v Ženevi delegira ravnatelja Alberta Thomasa v Jugoslavijo. Iz Ženeve prihaja vest, da pride ravnatelj Mednarodnega urada dela v najkrajšem času v Jugoslavijo. — Njegov prihod je v zvezi s pred-stoječo revizijo socijalnega zakono-davstva. Predvsem hoče Thomas na licu mesta proučiti prilike in se se- znaniti z načrti, oz. s stališčem vlade in delavskih organizacij v pogledu revizije. Mednarodni urad dela je zelo interesiran na tem. da ne pride do poslabšanja socijalne zakonodaje v Jugoslaviji. Briand za politično in gospodarsko zbliianje balkanskih drZav. Balkanske države naj urede svojeodnošaje. Francoski zunanji minister Briand je dal dopisniku beograjskega vladinega lista »La Yougoslavie« sledečo izjavo: »Balkanskim narodom je potreben mir. Mir na Balkanu pa je mogoč le tedaj, če bo med balkanskimi narodi vladalo medsebojno zaupanje. Treba je medsebojnega vza- jemnega sodelovanja balkanskih narodov na gospodarskem in političnem polju. Balkan tvori gospodarsko in socijalno enoto in bi lahko v kratkem času dosegel lep razvoj svojega blagostanja. Vsa ta vprašanja naj bi balkanske države uredile s posebnimi konvencijami političnega in gospodarskega značaja.« Razdvojenost v avstrijski vladi — en minister vleče sem, drugi tja, eden s Heimwehrom, drugi proti. Zvezni kancler Schober je izjavil povodom razprave o ustavni spremembi, da kakor hitro bo sprememba ustave sprejeta, bo treba misliti na razorožitev takozvanih samoobrambnih organizacij, torej Heimwehra in Schutzbunda. Nasproti temu pa Schoberjev namestnik in vojni minister Vaugoin ne pusti nobene prilike, da ne bi hujskal Heimvvehre. Pred kratkim se je o-menjeni udeležil nekega političnega shoda v Hernalsu, kjer je pozival Heimwehre na vztrajanje, rekoč: »Le vzdržite, vi morate rdečo fronto prebiti!« Ne glede na to, da se nikjer na svetu minister na tak na- čin ne udejstvuje, se mora človek vprašati, kakšna disciplina je to in ali ne trpi ugled take vlade v javnosti? Toda to še ni vse. Ravnokar poročajo iz Avstrije, da je notranji minister Schumy izključen iz Heim-\vehra, katerega član je bil. Schu-my je predsednik stranke »Land-bunda«, ki je po njem v vladi zastopana. Iz tega dogodka se jasno vidi, da Heimwehr vodijo višje sile, ki nimajo svojih korenin samo v domači državi, marveč tudi zunaj iste. Z o-zirom na to se vpliv in moč kanclerja Schoberja ne more pravilno preceniti. Avstrijska reakcija duši svoboda tiska. Reakcijonarni projekt tiskovnega zakona v Avstriji uzakonjen. Druga Schoberjeva »zmaga«! O sprejetju ustavnih sprememb je vse avstrijsko meščansko časopisje kričalo hosana kanclerju Schoiberju in ga slavilo, češ, da je edini mož, ki je rešil Avstrijo. Ob enem je časopisje ugibalo, kako bi se naj Schoberja najbolj primerno počastilo ter njegovo ime ovekovečilo. In predlagalo se je, da se giai imenuje »Gross-kanzler«. To je bil Schoberjev triumf ali cvetna nedelja. Toda hitro za tem je prišel veliki petek. Zgodil se je čudež, da lahko trdimo naravnost prevrat. V avstrijskem parlamentu je bil sprejet novi tiskovni zakon, ki bi delal vso 'čast kakemu Metternichu pred sedemdesetimi leti. Čudež je v tem, da celokupno meščansko časopisje obsoja meščanisko večino, ki je za tak zakon glasovala. Celo najbolj reakcijonarni listi pišejo silno raz-borito in zamerjajo socijalnim demokratom, češ, da niso znali večini iz-podnesti tal. Med tern pa to isto časopisje v svojem solidarnem obsojanju poslancev, popolnoma molči o kanclerju, kot da bi se bil v zemljo pogreznil. Iz tega bi se dalo sklepati, da se jim je »Groisskanzler« hudo zameril. Burja v madžarskem parlamentu. Socialni demokrati branijo občinskoavtonomijo. V madžarski zbornici se že nekoliko časa razpravlja o vladnem predlogu glede spremembe mestnega štatuta mesta Budimpešte. Beth-lenova grofovska vlada hoče mestno avtonomijo odpraviti in mesto opravljati na pristno madžarski način, tako kot se opravlja deželo, kjer imajo samo grofje pravico komandirati, ljudstvo pa samo molčati, delati in plačevati. Občina Budimpešta še ni v neposredni nevarnosti. da bi prišla v roke »rcvoluci-jonarjev«, toda Bcthlen skrbi že za naprej, ker se zaveda, da je glavno mesto srce vsakega pokreta. V seji parlamenta dne 19. dec. je ponovno prišlo do viharjev, ker je ne- ki Csandos, poslanec kluba malih posestnikov, grdo napadal opozicijo, češ, da je ona kriva, da je Madžarska izgubila tri četrtine svojega ozemlja. Nadalje je isti poslanec o-čital socialistom1, da so falzifikator-sko afero izrabljali v strankarske svrhe. Socijalistični poslanec Pro-per je izjavil, da je pač žalostno slišati, da brani reakcijonarni vladni predlog potomec tlačana, katerega oče je še leta 1848 ležal privezan na klopi, kjer so se mu odštevale batine. Te besede so izzvale silen vihar v zbornici, ker večina ne sliši rada, kadar se govori o madžarski grofovski, azijatski kulturi. Delavska vlada je zmagala. Macdonaldovai zmaga v spodnji zbornici. — Rudniški zakon sprejet. Zakon o rudnikih je bil z večino 8 glasov sprejet, dasi je cel svet pričakoval, da bo delavska vlada doživela prvi poraz v tem1 principi-jelnem vprašanju. Zakon je bil sprejet z 281 proti 273 glasovom. Večino je tvorilo 279 poslancev delavske stranke in dva liberalca, medtem ko je manjšina bila sestavljena iz 228 konzervativcev, 41 liberalcev in štirih neodvisnih. HaaSka konferenca bo burna. Snowden za energične ukrepe. ■ Nova haaška konferenca prične zborovati dne 6. januarja 1930. V Angliji domnevajo, da bo Nemčija delala pri plačevanju reparacij težave, zaraditega bo angleški zakladni minister Snovvden zahteval popolnoma konkretne določbe in garancije, da se Youngov načrt izvede, ker sicer bi nastali novi za-pletljaji, ki bi razdrli započeto delo za svetovni mir. Nemčijo bo zastopal na1 konferenci tudi dr. Schacht, predsednik narodne banke, poleg vladnih zastopnikov. Dr. Schacht bi rad omilil obveznosti, je pa mogoča tudi devalvacija miarke, zato Anglija z ozirom na druge države ne more popustiti. Teroristična akcija raditevcev v Zagrebu Dr. Vladimir Maček aretiran. Uradno se poroča, da je zagrebška policija odkrila teroristično akcijo, ki bi se bila imela izvršiti dhe 16. oziroma 17. decembra v Zagrebu v katedrali pri slovesni maši oziroma na Svečanem plesu v hotelu »Esplanade«. Aretirani so glavni krivci, člani bivše Radičeve stranke, med njimi tudi dri Vladimir Maček, ki je po označbah dveh aretirancev pomagal zarotnikom z denarjem. NemSki finanfni minister odstopil. Nemški finančni minister odstopil. Dr. Hilferdingov finančni program ni našel odobravanja. Iz Berlina prihaja vest, da je finančni minister dr. Hilferding podal ostavko. Z njim vred je odstopil tudi državni tajnik dr. Popitz. Proti finančnemu programu dr. Hilferdinga je nastopil predsednik nemške državne banke dr. Schacht, ki so se mu pridružile tudi vse izrazito kapitalistične stranke. Ker Hilferdingov finančni program tudi v socijalnodemokratičnih vrstah ni našel popolnega odobravanja, je minister izvajal konsekvence in odstopil. Socijalni demokrati so odklonili njegov načrt predvsem radi predvidenega povišanja nekaterih konzumnih davkov, zlasti davka na tobak in na pivo, dočirn so meščanske stranke nezadovoljne z od Hilferdinga predlaganim znižanjem, direktnih davkov znatno pod ono mero. ki jo je predvidel dr. Hilferding. V normalnih razmerah bi imel odstop Hilferdinga za posledico de-misijo celokupne vlade. To pa v sedanjem trenutku, ko se bližajo važne odločitve, ne bi bilo pametno. Lahko rečemo, da je predstoječa otvoritev haske konference, ki bo odločala o reparacijskem vprašanju, preprečila izbruh vladine krize v Nemčiji. Tone Maček: * Legenda. Prelepa si, o legenda! Ljubezen je meso postala, duplino revno si izbrala za svoj kraljevski grad. p Ponižala se je k ponižanim, da radosti prinese žalostnim, da iskro nade vžge obupanim, da najzadnjemot bo bratu brat. Od takrat je že devetnajststo rojstev praznovala, in devetnajststokrat zaman se je rodila; še danes čakamo rešilne zvezde. Herodov meč do danes ni še skrhan, še danes bratstvo skriva se v duplinah, ljubezen spi nekje v srčnih globinah, pravica pa zbežala je v Egipt. Prelepa si, a vendar le legenda, dokler ne prerodiš se v naših srcih, dokler Herodu ne primanjka hlapcev, dokler za zvezdo nam ne vzide solnce.__________________________ 70 letnica Zamenhofa utemeljitelja esperanta. Znani ustvari te lj mednarodnega jezika, esperanta, je bil rojen 15. decembra 1859. leta v Bjalistoku na ruskem Poljskem, kot .sin revnega učitelja jezikov. Ker je že v svojem rojstnem mestu, kjer žive poleg Rusov in Poljakov še Nemci, Židje in Litvanci, videl težkoče in anarhijo, ki jo povzroča tolikšna množica jezikov, se je že v zgodnji mladosti pečal z mislijo, kako bi se temu odpo-mcglo z ustvaritvijo mednarodnega jezika, ki bi se ga lahko vsi narodi naučili. In leta 1887 je izdal svojo prvo učno knjigo esperanta, dve leti pozneje pa že svoj prvi esperantski časopis »La Esperantisto«. Njegov jezik se ije potem naglo razširjal po vsem svetu in danes je že v več državah ■oibligatno uveden v šolah; na mednarodnih konferencah in prometnih ustanovah se uporablja kot službeni jezik. Dr. Zamenbof je umrl 14. junija 1917. leta. Esperantisti vsega sveta slovesno praznujejo sedemdesetletnico njegovega rojjstva. Novo leto se bliža, ali si ie pridobil novega narotnika za našo „Delavsko politiko11? Posledice bede pri železničarjih. Tretjina železničarjev boluje na tuberkulozi. Pod gornjim naslovom prinaša »Slovenec« z dne 13. novembra poročilo o konferenci, ki jo je sklical prometni minister in ki se je vršila v Beogradu dne 12. novembra v svr-ho, da bi se podvzeli koraki za pobijanje tuberkuloze med železničarji. Iz poročila sledi, da je na konferenci .zastopal prometnega ministra Josa Popovič, generalni inšpektor prometa. G. Popovič je potrdil, da se med prometnimi osobjem zlasti širijo: tuberkuloza, spolne bolezni ter obolenja po zastrupljenju z alkoholom. Prometno ministrstvo je sklicalo konferenco ravno radi tega, da se enkrat intenzivno posvetuje, kaj je treba storiti za pobijanje teh bolezni. Nato je podal šef saniteta dr. Dobrodolac izčrpno poročilo o stanju tuberkuloze pri prometnem osobju. Na podlagi njegove statistike je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta med 305 komisijelno pregledanimi 115 bolnih na tuberkulozi, kar znaša 37 odstotkov. V drugem četrtletju je bilo med 762 bolnimi 204 tuberkuloznih, kar znaša 26.6 odstotkov, do-čim bo v tretjem četrtletju 29 odstotkov tuberkuloznih obolenj. Na to se je šef-zdravnik bavil z vprašanjem zgradbe sanatorijev in uporabe drugih preventivnih sredstev za prepre-čenje razširjanja tuberkuloze med železničarji. Toda dr. Dobrodolac tudi pri tej priliki ni pozabil naglašati potrebo po zboljšanju življenskih pogojev železničarjev in to predvsem glede hrane, obleke in stanovanja. Pripominjamo k temu, da je ravno ta g. dr. Dobrodolac bela vrana med faktorji uprave naših železnic, ki si upa z resnico na dan. Ta gospod je že ponovno na glavnih skupščinah bolniške blagajne povidarjal, da je potrebno dati našemu železničarju ne samo. zdravil, ampak in to predvsem dobre hrane in počitka. Žal je njegov apel do danes bil glas vpijočega v puščavi. Konstatacija gen. inšpektorja prometa Popoviča, da je največ železničarjev bolnih na tuberkulozi in zatem spolno bolnih ter obolelih na zastrupljenju po alkoholu, je dovolj značilna ter obenem žalostna, obenem pa potrjuje ono, kar so predstavniki železničarjev že neštetokrat povdarjali in vsa leta sem prepričevali upravo naših železničarjev, da železničarji stradajo, da je nujna potreba, njihove prejemke urediti, da bodo odgovarjali današnjim prilikam, ker je to končno tudi v interesu države. Toda odmeva ni ibilo, nasprotno ! je državno prometno osobje zadel nov hud udarec z odpravo zaščite stanovanj. Železničarjem poštene plače, ako hočemo zboljšati njihovo zdravje. Značilno je, da je poročilo o tej konferenci prinesel baš »Slovenec«, katerega predstavniki so imeli svoj-čas lepo priliko, položaj železničarjev zboljšati, pa tega niso storili. Železničar. Doma in po svetu. Visok sneg in hud mraz v južnih delih države. Letošnja zima je posebno ostro nastopila v južnih predelih države. Vi južni Srbiji, po Bosni in Hercegovini in severnem delu Dalmacije je zapadel silno visok sneg. — Ponekod leži že dva metra visoko. — V Hrvaškem Primorju pa razsaja burja. Na Sušaku je burja prevrnila več vagonov, nekaterim ie odnesla streho. V mestu je prevrgla vpreženo kočijo s konji vred. Koči-jaž, ki se je zvrnil s kozla, je dobil težke poškodbe. Cel vlak obtičal v snegu. Nedaleč od bolgarske obmejne postaje Dra-goman je zadnje dni obtičal v snežnih zametih beograjski brzovlak. — Sneg je zapadel tako visoko, da je vlak izginil pod snežno odejo. Da ni prišla pravočasno pomoč, bi zmrznili vsi potniki, ker je na lokomotivi zmanjkalo kuriva za ogrevanje vagonov. — Na planinah ob jugoslovanski meji je zmrznilo pet bolgarskih orožnikov. Božične počitnice na vseh šolah, na osnovnih, meščanskih, srednjih in na učiteljiščih, trajajo od vštevši 23. decembra do vključno 31. decembra. Težave s sestavo poljske vlade še vedno niso premostene. Predsednik republike. Moscicki, je poveril sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Bartlu. Politična kriza na Poljskem se je ublažila). Vrše se poigajanja za reformo ustave med strankami na inicija-tivo predsednika države Koszinske-ga. Pilsudski ima pa1 velik vpliv. Predsednik nove vlade pa Svvitalski ne bo več. Belgijska Jasparjeva vlada je dne 18. t. m. dobila v parlamentu zaupnico. iZa zaupnico 'je glasovalo 100, proti 72 poslancev. Socijalisti so glasovali za nezaupnico zaradi finančnih in socijalnih reform. Flamsko jezikovno vprašanje pa še ni rešeno. Umrl je v Lizaboni bivši prvi portugalski diktator maršal Gomez da Costa. Bivši pariški odpravnik poslov ruskega poslaništva Besedovski odkriva o boljševikih »zanimiva« razkritja, ki jih s slastjo objavlja razno časopisje. Besedovski poroča tudi o boljše viških akcijah na Balkanu. Verujemo, da so Rusi uganjali propagando po vsej Evropi s političnim namenom, da razburjajo evropsko javnost in s tem odvrnejo pozornost na domače razmere. Ves efekt propagande v Evropi pa je jako majhen in se ši-rokoustna poročila »nezvestih« bolj-ševikov prav po nepotrebnem zlorabljalo kot politična — špekulacija. Mnogo praznih palač na Dunaju. Med tem ko vlada po vojni v vseh mestih več ali manj pomanjkanje stanovanj in trgovskih lokalov, imajo na Dunaju v najboljših delih mesta preobilico sicer ne malih stanovanj, ampak vellikih. Tako stoji dvajset krasnih palač na sredi mesta praznih, samo radi tega, ker se za iste zahteva naravnost blazne najemnine. Tako se zahteva za en ogelni lokal na Grabnu 70.000 S, to je 560.000 Din letne najemnine. Za stanovanja, ki niso zaščitena, zahteva poleg najmanj predvojne najemnine še odkupnino, k'i jo je treba plačati hišnemu posestniku. Odkupnina znaša za štirisobno stanovanje 10 do 12.000 S, za 5 sobno stanovanje 12—15.000 in za 8 ter več sobno 20—25.000 S. Pod takimi razmerami ni čudno, če stoje mnogi objekti prazni in neizrabljeni, in to imenujejo kapitalisti: umno gospodarstvo! Raje v ječi kakor v zakonu. Neki Peter Markovič je bil leta 1920 radi umora obsojen na 18 let ječe. Leta 1926 je pa ušel iz ječe in se tako dobro skril, da ga niso našli. Medtem se je pa seznanil z neko žensko in se je oženil. Najbrž pa je že v prvih medenih tednih imel z zakonom tako slabe izkušnje, da se je dva meseca po poroki .sam vrnil v ječo v Beograd in izjavil, da je raje še 12 let v ječi kakor pa 12 tednov pri ženi. Stara človeška glava. Blizu bivšega kitajskega glavnega mesta Pekinga so nedavno izkopali človeško glavo, o kateri pravi kanadski paleontolog Davidson, da je stara en milijon let. Potemtakem je človeški rod, ki je živel na zemlji že pred enim milijonom let, silno star prebivalec te doline solz. Chicago je jako zabavno mesto. Nedavno je eksplodirala nenavadno močna bomba v delavski četrti ter porušila štirinadstropno poslopje. Dvajset oseb je bilo hudo poškodovanih. Zanimivo pa je, da je bila ta bomba 104., ki je letos eksplodirala v Chicagu. Alek*ander Nev ero v: iftnt — kruha nosato mesto. (Rušita povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.) 13 Misel, da bo prihodnjo pomlad lahko sejal, je budila v Miški prijetna čuvstva. Suho, gladno Jo je objemala sladka utrujenost. Serjoškai si ni priboril niti koščka kruha. Zgrabil je košček, a še tega mu je iztrgal kri-anogi Vanjka z velikim trebuhom in mu s svo-ni velikimi nohti opraskal obraz. Sedla sta za postajo. Miška je preštel nalovljene koščke m rekel: — Pet! Tri meni, dva tebi. Serjoška je hlastno pogoltnil kruh. Glad se )e glasil še silneje. . , , — Mišak daj še nekoliko. Nisem se najedel. — Za sedaj dovolj. Napiješ se vode in ležeš P>at. , . — Glej, ta košček še daj. —. Kateri? — Ta . . . na kolenih ti leži. Tudi Miška se ni najedel. Potipal je košček, ki a je ukradel mužiku. . ... —■ Vedno govoriš daj in daj! A ti, kdaj mi bos i vračal? — Dal sem ti žebelj. —. Izžrebal isem ga. Serjoška je utihnil. Vzel je Miška iz ižepa iprižrebani žebelj in ga rrgel k nogam. Pojej ga, če nočeš moje družbe! Doldo sta oba molčala. —t Koliko koščkov mi dolguješ? Tri. — Glej ga, glej! — Koliko? . — Izračunaj! Medpotoma, ko sva počivala, sem ti dal en košček. Na postaji, ko sva se odpeljala dva. Sedaj zopet diva koščka, Tor&j štiri. Nisem, da bi ti rekel več, kot je v resnici bilo. Serjoška je zaplakal. — V črevih ga je zaviilo . . . 11. Po noči je deževalo. Preplavilo je ves prostor z muziki in babami. Zakadila so se ognjišča, zaslišalo se je srdito zmerjanje. Nekdo je kričal v temi: — Tam je krompir! —• Kje je krompir? Cele čete so zbežale na postajo, zbežale pod vagone. Samo baba, ostavša na prostoru, je jezno zmerjala: , —• Nikolaj, kam: so te odvlekli hudiči. Dolgo sta brodila Miška in Serjoška po lužah, spodtikala se ob jame. Prišla sta pozno na kolodvor. Sesti ni bilo kam. Stisnila sta se k steni na hodniku, se spustila na tla. Serjoško je bolel trebuh. — Miška, »na stran« moram. — Zopet »nastran«! Beži hitro. — Pojdi z menoj. Miška je nejevoljen pljunil. Ujezil se je. — Kako čuden si, Serjoška! Tebi je potreba, i pa kličeš mene. Saj tu ni volkov . . ., ne ugriz- ! nei° *e- Menda dieseterokrat je Serjoška tekel, se kr-j čil, jokal in zopet govoril z upadlim, razburjenim ci.lasom: Miška, kar teče iz mene . —• Ne krči se! — Ne krčim se . . . Samo teče . . . — Požiraj isline! — Čreva se mi obračajo. Miški se je za malo zdelo, ukvarjati se s takimi stvarmi. Rekel je z lenim glasom: — Miine, samo ne misli na to. Grižo imaš vsled slabe vode. Serjoška ni mislil. Trepetajoč se je stiskal k tovarišu, da bi se nekoliko segrel. Zapiral je oči. —. Zebe me! V mračnem svitu svetilk -so padale debele kaplje dežja, pljuskale v lužah, bobnjale po strehi postaje. Pnibežal je človek v usnjatem suknjiču, v hodniku trčil s peto ob peto, stopil Serjošku na nogo. Serjoška je zajokal. Miška je nategnil star očetov suknjič do ušes in gledal utrujeno. — Zakaj jokaš, Serjoška? — Zebe me. Glava me boli . . . Da bi ise kaj ne zgodilo. Miška se je preril med ljudi in zakričal: — Sodrugi, naj se pogreje bolan deček! Nikdio ni odgovoril. Tedaj je Miška posegel po zvijači. Prijel je Serjoška za roko in zakričal še glasneje: — Pustite! — Kdo je? — K mami greva. Preri-la sta se v kot k vreči kmetice. Zakričala je: (Kam sta se stisnila? Mislita rntar, da sem vaju čakala? Velika je razlika med čevlji in čevlji Priporočamo Dam najboljše 3(arO čevlje jttaribor, koroška cesta št. 19 obnašal«, saj je imel v ječi posebno luksuzno opremljeno sobo in so zanj posebej kuhali. Za tako ječo bi menjal z njim vsak delavec. Če bi bil ta-le Sinclair kak proletarec •brez milijonov, stavim, da bi ga bil na električnem stolu hudič vzel. Radio. Radio-delavske ure. Prenos ljubljanske oddajne postaje. Z nekakim pomilovanjem gledamo danes na one čase, ko človek še ni poznal ne železnice, ne elektrike, ne brzojava, ne telefona — ničesar, kar bi ga hitro in uspešno vezalo v skupno delovanje. Danes pa stopa tehnika z nečuveno brzim korakom iz sedanjosti v bodočnost, in kar je še bilo pred leti epohalnega in občudovanja vred- nega, je danes že zastarelo in nadomeščeno z novim, popolnejšim. Radio-telefonija prav gotovo spada med najvažnejše in najbolj koristne izume zadnjega desetletja. Električna iskra je zavojevala svet in danes širi že nešteto radio-oddajnih postaj po vsem svetu z besedo in zvokom vse dobrine svetovnih kulturnih pridobitev. Delavec se mora že po svojem položaju, ki ga zastopa kot avantgardist v svetovnem kulturnem stremljenju vedno in povsod zanimati za vse, karkoli lahko si pridom uporabi za uresničenje svojega stremljenja. Zato mu bo tudi radio služil kot izborno sredstvo za širjenje svoje bogate kulturne svojine. Delavstvo ima svoje stanovske težnje, ima svojo literaturo, ima svojo pesem. Toda zbog slabih gmotnih razmer se ne more naš delavec posvetiti z vso silo svoji samoizobrazbi. Knjige so drage, prireditev malo — tako, da razen svojega časopisja (ki pa tudi ne more vsega nuditi) naš delavec nima zadostne prilike, poglabljati se v svojo lastno1 kulturo. Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani je s sporazumom ljubljanske ra-dio-oddajne postaje osnoval posebne, tako-zvane delavske radio-ure. Kakšen namen naj imajo te delavske radio-ure? Nuditi slovenskemu delavstvu vsaj v drobcih to, kar pogreša. Poljudno znanstvena in za delavca važna predavanja, ga seznanjati z zakoni, ki so važni za delavca — namen pa ima tudi skrbeti za srčno izobrazbo našega delavstva. Recitacije del naših in tujih delavskih pisateljev, moderna in lepa glasba ter petje naših pevskih zborov, bo blažila naše žulje ter nas dvigala k vztrajnosti. Poročila o gibanju delavstva vsega sveta nas bodo krepila in nam dajala moči za naše delo. Pomislite, kako čudovito vpliva na nas že dejstvo, da poslušajo napr. naše delavske pesmi istočasno naši v Ljubljani, v Trbovljah, v Mariboru — na Westfal- @10 „PRODUKTA“ TOVARNA KISA — JEŽICA PRI LJUBLJANI nudi najfinejši špiritov in vinski kis. ©t©I©!©I©t©;©t©t©I©I©i©l©]©I©t©I©!©I©t©l©:©t©l©i©i©M@ I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36—38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno In hlgijensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pedvo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pr.karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. skem, v Franciji, na Holandskem — povsod, kjerkoli biva naš delavec. Seveda je malo tako srečnih delavcev, ki bi imeli svoje radio-aparate. Zato je nujno potrebno, da si vsi delavski domovi nabavijo aparate z močnimi zvočniki — in delavska ura se lahko priredi za delavce v obliki predavanj. Namesto predavatelja bo stal na odru aparat, ki bo prinašal program iz Ljubljane. Nastavite malenkostno vstopnino in aparat bo kmalu plačan. Delavske radio-ure se vrše vsak petek. Prično vsakokrat točno ob 20. uri in trajajo 60 minut. Po vsaki uri je radio-koncert. Prva delavska ura se je prenašala v petek, 13. t. m., s sledečim programom: 1. Prelo-vec: Slava delu, pel moški zbor »Slavca«. 2. Filip Uratnik: Delavstvo in prosveta, predavanje. 3. Seliškar: Rudnik. Sedmoro-jenčki, recitiral t. Skuk. 4. Prenos obratovanja strojev iz tovarne »Saturnus« 5. Radio-koncert. Kakor vidite, je program zelo pester iu zanimiv. ainjlt H IH Silil! MALA NAZNANILA. Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccarius urar, Maribor, SlomSkov trg 5 LIPUŠ IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90. \ ulkanizir anj e Gumi ji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. TEBBUC, Hnribor, Rimini trž 4. Mehanična delavnica za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkutenčne cene, JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR TATTENBACHOVA ULICA 14 Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom. ČITAJTE! novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha KRIZA. Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo. Elaktrolehnlina delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg it. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnnlscnes Lexixon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. In 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Tvornica Štampiljk ln prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica St. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe. D. ROSINA Maribor, Vetrinjska ulica 26 nudi najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d. EUsportno hišo ..LUN A" Maribor, Aleksandrova cesta 19 Brezkonkurenlne cene za vsakovrstno galanterijsko robo In Igrače. Spedjalna trgovina s nogavicami, kakor tudi pletenin, telovnikov, oblek, ieplc, dokolenk etc. lastnega Izdelka. Damske nogavice la angleško melirane od Din 13'— dalje; Rokavice vseh velikosti, trikot in pletene od Din 15-— dalje; Damske trikot hlače od Din 20 — dalje; Otroške nogavice od Din 5 — dalje Moške nogavice od Din 5 — dalje Damske nogavice od Din 7-— dalje Damske nogavice s svilenim robom od Din 10'— dalje; Prima flor nogavice od Din 15'- dalje; Damske nogavice melirane od Din 10'— naprej Nova zaloga igrač za BOŽIČNA po znatno znižanih cenah. Q SpecIJelno Izložbo zo okraske božičnih drevesc. Q Velika zaloga moškega, damskega in otroškega perila. Ovratniki in samoveznlce od Din 10-- dalje. DARILA Ravnokar je zopet dospel vagon pristnega dalmatinskega vina, katerega bom točil po najntžjlh cenah. Pridite in poskusite. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosil, »Vetrinjski dvor“. Ljudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din 58000-— 9 na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo I ! Poceni božično darilo kupite v Trpin ovem tekstilnem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica štev. 15. G^\QXVl(D)\er/d\GXQ\6X9lQKd Pristni Varstvena znamka Altvater (zeliščni liker) Gessler Jagerndor! se dobi zopet povsod Vino opolo zajamčeno pristno, za praznike 'oziroma ves december, čez ulico po Din 10*—, v hotelu »Bellevue“. Ne zamudite ugodne prilike! TVORNICA KIM.IN On.BARZUUOVJIRNliAlMSTIKJdUA | DRUŽBA Z.OZ.L3UBL3ANA ,y ORIENT TERPENti c Prodajalna DUNAJSKA C. 14 LJUBLJANA SCHNEIDER tVERO ll| PRVOVRSTNI materijal-nizke ceneii Tovarniška zaloga perila in volnenih pletenin zato pri največji izbiri izredno nizke cene Samoveznice, klobuki, čepice itd. itd. Jos. KarnUnlk, Glavni trg 11. naročujte ln širite ..Del. Politiko”! m Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih m odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke .Patria*, Zagreb. JAKOB PERHAVEC MflDORftp f.ntpntkfl in g TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIN VIN IN SIRUPOV. Na drobno! Na debelo! 1*1 Tiska: Ljudska tiskala (tlv Mariboru, prešhtavftelj Josip OflaE v Mariboru - Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru Delavci in mariborski obiinski proračun. Skoro 18miIijonski proračun za leto 1930 sprejet. — Iz nekdanjih velikih nasprotnikov davkov so postali navdušeni prijatelji novih davkov. Mariborski občinski svet je torej rešil mestno občinsko upravo za leto 1930 s tem, da ije v proračunski seji dne 19. decembra sprejel proračun, ki se odlikuje v dveh ozirih: prvič, ker je bil sprejet pravočasno, kar se je letos prvikrat zgodilo in drugič se ta proračun odlikuje z mnogimi novimi davki, če tudi ne z vsemi napovedanimi davčnimi načrti, ker se je 'mestna občina še le v zadnjem trenutku rešila v dveh ozirih večjih bremen: policija Se bo prihodnje leto še vzdrževala iz državnega proračuna, a na drugi strani se je u-kinilo maksimiranje občinskih dav- v v« sem. Redni proračun je višji od letošnjega za 4,133.131 Din in znaša 17 milijonov 857.915 Din. Uvedle so se sledeče nove občinske davščine: Davek na nezazidane gradbene parcele (zelo omejen in skromen), davek na cehe v gostilnah in kavarnah; uvede se zopet svoje-časno zelo razkričan davek na ponočni obisk gostiln in kavarn, ki pa bo pavšaliran; enodstotni davek na hišno najemnino; za malenkost zvišana davščina na avtomobile; pač pa za cele tri odstotke zvišana go-staščina, ali najemniški davek, ki ga je hotela večinai celo zvišati na pet- deset odstotkov, pa so ga delavski zastopniki zbili na 30. Zvišali se bodo klavniški tarifi za 50 odstotkov in obenem se bo izvedlo od večine že dolgo zaželjeno povišanje tariiov v mestnem kopališču. Glede izrednega proračuna, ki znaša 26,499.000 Din, ni vredno, da se govori, ker ta ni resno mišljen, marveč figurira samo kot nekakšna olepšava proračuna, saj je vse eno, ali znaša ta proračun toliko ali toliko, ki se pa nikoli ne izvede. Iz poročila se končno tudi razvidi, da sta samo dve mestni podjetji aktivni, in sicer električno podjetje in pa vodovod. To ni čudno: V Mariboru je menda voda najdražja v celi Evropi, saj stane kubični meter cele tri in v okoliških občinah še več dinarjev. V Zagrebu je do pred kratkim stala voda 60 para in se jo namerava podražiti na Din 1.20. V Berlinu se je cena vode šele sedaj povišala, je mestno gospodarstvo v hudi krizi, od 15 na 20 pfenigov (Din 2.70). Vi proračunu ise je pač govorilo, da se bodo plače mestnih uradnikov zboljšale, niti besede pa se ni spregovorilo, kaj bo z delavskimi mezdami, Na to se še povrnemo. Maribor. Proslava 40 letnice socijalnega zavarovanja, ki jo je priredil OUZD v nedeljo, dne 22. decembra t. 1., v »Apolo«-kinu, je lepo uspela, čeprav bi bilo želeti, da bi bil obisk številnejši. Navzoči pa so bili zaupniki vseh svobodnih strokovnih organizacij, pa tudi predstavniki ostalih organizacij in raznih gospodarskih korporacij. O postanku in razvoju socijalnega zavarovanja in o pomenu istega za delavstvo in gospodarstvo, je predaval Josip Petejan, ki je za svoja izvajanja žel burno odobravanje navzočih. — H koncu predavanja je prečital vodja tukajšnje poslovalnice resolucijo, v kateri se zahteva izvedba zakona o zavarovanju delavcev in uveljavljenje brezposelnega, invalidnega in starostnega zavarovanja. — Za resolucijo so glasovali vsi navzoči, razen stavbenika Glaserja. Zanimivo je, da se je za izvedbo socijalnega zavarovanja izrekla tudi Zveza obrtnih zadrug po svojem zastopniku in Zveza gostilničarjev, ki so še nedavno tega podpisale znani memorandum' delodajalcev mariborske oblasti proti delavskemu zavarovanju. — Za Delavsko zbornico je pozdravil slavnost vodja ekspoziture Al. Čeh. za mestno občino pa kot 'zastopnik župana, referent soc. skrbstva g. Brandner. — Pri zborovanju so bili navzoči tudi zaupniki železničatiev, ki so na ta način dokumentirali, da delavstvo brez razlike poklica želi enotno so-cijalno zavarovanje in ne ločeno po poklicih, kot je do sedaj slučaj. Ustanovitev finančnega inšpektorata v Mariboru. Z odlokom finančnega ministra, ki .je bil objavljen v zadnji številki »Službenih novin«, se ustanovi v Mariboru finančni inšpektorat za področje davčnih uradov: Dol. Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor, Prevalje, Slovenjgradec, Šoštanj, Celje, Konjice, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Rogatec. Finančni inšpektorat je sestaven del ljubljanske finančne direkcije in je podrejen finančnemu direktorju. Finančni inšpektor se mora v vsaki kofičkaj važni zadevi obrniti na svojega predpostavljenega. Knjižnica Delavske zbornice zopet odprta. Kakor izvemo, bo knjižnica Delavske zlbornice že danes v torek, dne 24. decembra od 3. (15.) do 8. (20.) ure zvečer odprta. Izposojevalci knijig imajo torej priliko, da si še pred prazniki preskrbe čtivo. Seja občinskega sveta. pon-deljek, dne 30. decembra se bo vršila 8 redna seja mariborskega občinskega sveta. Zborovanje »Merkur-a« v Mariboru. V soboto, dne 28. dec. 1929, se vrši ob 20, uri v zadnji dvorani hotela »Orel« v Slovenski ulici, zborovanje trg. boln. društva »Merkur« v Mariboru s sledečim dnevnim redom': 1. Shod trg. boln. dr. v Ljubljani dne 19. dec. 1929. 2. Bodoče smernice »Merkur-a«. 3. Slučajnosti. Vabimo vse udeležence zborovanja 19. dec. 1929, kakor tudi vse, ki se za svoje boljše bolniško zavarovanje zanimajo. Pripravljalni odbor. Bolniika blagajna Hrvatskega trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu ie začela poslovati v Mariboru, Koroščeva ulica 18, pritličie desno. Poverjenik Hlebš Anton. Uradne ure od 12. do 15. ure. Vsa tozadevna pojasnila se dobi tudi pri sledečih odbornikih: Pelikan Hubert, Viškanič Tomislav, inž. Slavko Prebevšek, Kolar Srečko, O-grizek Srečko, Markovič Slavko, Kager Franc in Novak Josip. Društveni zdravniki so dosedaj sledeči: Dr. Marinič, kirurg, dr. Majcen, 'primarij dr. Černič, ginekolog primarij dr. Beiučan; za deco dr. Frank, vene-rolog in dermatolog primarij dr. Robič, elektroterapija dr, Pichler, za oči primarij dr. Dernovšek, zobarja dr. Derniač in dr. Kart im. Silvestrov večer priredi delavsko pevsko društvo »Frohsinn« dne 31. decembra v prostorih dvorane »Union« z zelo pestrim programom. Vsi prijatelji dobre zabave se vljudno vabijo na to prireditev. Celje. Mianifestacijsko zborovanje ob priliki 40 letnice bolniškega zavarovanja, ki se je vršilo v nedeljo, dne 22. decembra ob 10. uri v Delavski zbornici na pobudo OUZD, ni bilo povoljno obiskano. Vzrok je seveda v tem, da je vse obratovalo, tako trgovine kot tovarne, določena je bila torej ena najbolj neprimernih nedelj v letu. Kljub temu so se zborovanja udeležili v glavnem vsi zastopniki strokovnih organizacij in nekaj delavcev, ki so bili slučajno dela prosti, kakor tudi privatni nastavljenci. Referent g. Bole iz Ljubljane je v dolgem referatu pojasnjeval « statističnimi številkami pomen zavarovanja in ipovdarjal tudi potrebo starostnega zavarovanja. Omeniti moramo, da se je referent skrbno čuval nastopiti proti neutemeljenim napadom podjetnikov na socijalno zavarovanje, temveč je le nasprotno pohvalil uvidevnost pretežne večine podjetnikov. Končno se je sprejela resolucija, stavljena sporazumno od vseh tuk. strokovnih organizacij, ki zahteva zboljšanje socijalnega zavarovanja vsaj v obliki starostnega zavarovanja. Radi poznega časa se širša debata ni vršila, temveč je bilo to važno zborovanje zaključeno. Med ^prednostmi ena \ V $ Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res )S