Q%£)0»t //fi NO. 101 Ameriška Domovina p* n/i e n i m— ho m e AM6RICAN IN SPIRIT JFOR€!GN IN LANGUAGE ONLY SLOVGN IAN Serving 01iicegov i/lilwmilcee, W&ultegen, Dnlutlif Jolietv Sen Frenciscor N^WSPAPGR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, PhoenU, ffly, Pueblo, BockSpringa CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 30, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Britanija izdeluje načrte za Rodezijo Velika Britanija izdeluje skujmo z ZDA program za novo ureditev Rodezije, ko se tam nadaljuje gverilsko bojevanje. LONDON, Vel. Brit. — Zunanji minister David Owen upa, da bo mogoče pred koncem julija izdelati program za novo ureditev Rodezije, ppi sestavljanju katerega sodelujejo ZDA. Program °bsega v glavnem tri dele; sestavo nove ustave za Rodezijo, Postopek za prehod od sedanje hianjšinjske bele vlade k novi vladi črne večine ter odškodnino Za one bele prebivalce Rodezije, ki bi se odločili za izselitev. Program sta David Owen in Cyrus Vance obravnavala pretoki! teden v Parizu, ko sta bila na konferenci Organizacije za sodelovanje in gospodarski raz-Voj. Britanski zunanji minister ima namen obiskati koncem prihod-11 joga meseca Južno Afriko, kjer o Rodeziji govoril s tamkajšnjo vlado. V Rodeziji sami divja med tem gverilska vojna dajo- Črni gverilci vpadajo v Korozijo iz Mozamibika in Zambije, r°dezijske varnostne sile pa jih PRoganjajo in jim slede tudi pre- 0 meje v Mozambik in Zambijo. Bavid Owen upa, da bodo črne sosede Rodezije program, ki ga Vdeluje skupaj z ZDA, sprejele, mod lem pa prihaja iz Rodezije Y^t, da tamkajšnja vlada lana ^Rnitha pripravlja “lastno reši-. ki naj bi bila v omejenih olitvah črne večine prebival-va tej- postavitve črne vlade na omel ju izida takih volitev. Da p111, sosedje take črne vlade v „ ° ezbt ne bodo sprejeli, je pre- Odvetniki lahko oglašajo svoje usluge WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo s 5:4, da odvetniki smejo o-glaševati cene za svoje usluge. Prepoved takega oglaševanja bi bila v nasprotju se 1. ustavnim dopolnilom, ki jamči svobodo govora. Posamezne države Unije imajo možnost to pravico odvetnikov omejiti, oziroma podrobnejše urediti. Izrael sprejel 66 beguncev iz Vietnama zraelska ladja je 8. junija vzela na krov 66 beguncev iz Vietnama, ki so končno našli nov dom v Izraelu. TEL AVIV, Izr. — Izraelska adja je plula kakih 30 milj od obale med Vietnamom in Kambodžo ter vzela na krov 66 beguncev iz Vietnama, v katerih ribiško ladjo je vdirala voda. Ladja je begunce skušala izloži-ti v več državah Azije; ki pa so vse odklonile njihov sprejem. Nova vlada Izraela je zato sklenila sprejeti te begunce, ki jih nihče ni maral, v Izrael, spominjajoč se podobne usode Judov v preteklih dobah. Ta teden so ti begunci srečno prišli v Izrael, kjer so jih sprejeli kot svoje lastne in jih 6-sjcrbeli z najpotrebnejšim. inVnitn0’ t0da Velika Britanija ča'4LA Se utegneJ° v takem slu-pn,^v ^jti v kaj neprijetnem v ozaja Baje podpira tako črno c v Rodeziji Južna Afrika. ^txonovo gradivo ostane ■tr. - v vladni oskrbi WASHINGTON, D.C. — Vr- tož70 so^išče je zavrnilo pri-Posn? blvšega Predsednika proti kj nemu zakonu iz leta 1974, hiem°§IaŠa Predse je ob koncu svoje-skviStStdnevnega obiska v \ Predet jer. 86 ]e razg°varjal I'tzaci'‘lYm^ ZSSR o demilita-da J1. ^ndijskega oceana, dejal, kil d6 lzkliueuje možnosti, da bi omp"+Se2en z ZSSR sporazum o Pred1 Vl strateškega orožja še tobraPl977k0m Sedanjega 3‘ ok- W,Vladnih krogih v Washing-na tako možnost Vsaj javno ne. ne dajo Poslaništvo ZDA v Moskvi še vedno pod žarki WASHINGTON, D.C. — Sovjeti še vedno usmerjajo kratke valove proti poslopju poslaništva ZDA v Moskvi. Državno tajništvo je izjavilo pred par dnevi, da to doslej ni pokazalo jakih slabih posledic na zdravju osobja. Poslaništvo v Moskvi obsevajo kratkimi radijskimi valovi že okoli 25 let, posebno močno je jilo to leta 1975. Od tedaj je nekaj šibkejše, ker so ZDA ponovno protestirale, pa nato skušale zadevo rešiti mirnim potom. Carrillo pričakuje poskus odstranita Vodnik španske Komunistične partije sodi, da bo skušala Moskva organizirati v Španiji novo, sebi naklonjeno Komunistično partijo. MADRID, Šp. — Sovjetski napad na glavnega tajnika Komunistične partije Španije San-tiaga Carrilla, ki ga je Centralni komitet te partije odločno zavrnil, je vzbudil obilno pozornost in ugibanje, kakšen bo naslednji korak Moskve. Santiago Carrillo je med najglasnejšimi kritiki Sovjetske zveze in med naj vnetej Šimi zagovorniki evrokomunizma. Moskvi se je hudo zameril že leta 1968, ko je javno obsodil sovjet-sko-satelitski nastop na Češkoslovaškem proti liberalni partijski skupini Aleksandra Dubčka. Sovjeti so tedaj skušali Carrilla spraviti z vodstva španske Komunistične partije, pa niso u-speli. Španska Komunistična partija je v naslednjih letih izločila iz vodstva pristaše Moskve in začela hoditi lastno pot. Carrillo je dejal, da pričakuje, da ga bo Moskva znova skušala potisniti z vodstva španskih komunistov, pa dodal, da se ji to ne bo posrečilo. Napad v sovjetskem tedniku Novoye Vre-mya na sebe je primerjal z izključitvijo Tita iz Kominforma junija 1948 in s tem, kar se je kasneje zgodilo na Kitajskem. Ta napad pomeni, da je “stalinizem v Sovjetski zvezi še zelo živ”, je pripomnil Carrillo. Dodal je, da mu je samo žal, da se to ni zgodilo pred volitvami, ker bi mu tak napad Moskve prinesel več tisoč glasov. _ Zunanjetrgovinski primanjkljaj manjši WASHINGTON, D.C. - ZDA so imele v preteklem mesecu v zunanji trgovini $1.22 bilijona primanjkljaja, najmanjšega v tem letu. V aprilu je primanjkljaj dosegel $2.62 bilijona, naj- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval predlog za prepoved plačila vseh prekinitev nosečnosti, ki niso potrebne za rešitev matere, ki niso posledica posilstva ali krvoskrunstva. SARASOTA, Fla. — Oblasti iščejo 15 let stiro skavtinjo, ki je bila včeraj zgodaj zjutraj odvedena iz šotora v tu-kašnjem skavtskem taborišču. Dekle se je oglasilo očetu po telefonu in sporočilo da je “varno”’ ter da bo skoraj izpuščeno. Doslej se še ni vrnilo. LONDON. Vel. Brit. — Vodniki držav Evropske gospodarske skupnosti so včeraj podprli poziv ZDA Izraelu k umiku z zasedenega arabskega ozemlja in dopustitev ustanovitve “domovine” za Palestince. Poziv je bil izdan v skupni izjavi vodnikov vlad na letni seji Evropskega sveta. DUNAJ, Avstr. — Andrew Fedynsky in Adam Misztal, Američana ukrajinskega rodu iz Clevelanda v Ohiu, Id sta s skupino drugih Ukrajincev prišla v Beograd podpret ukrajinske zahteve po človeških pravicah za njihove roja- TRENJI IZRAELA IN ZDA Pod vplivom trde izjave vlade ZDA o stališčih pri reševanja spora na Srednjem vzhodu pretekli ponedeljek se je vlada Izraela odločila za stališče, da se je mogoče “pogajati o vseh vprašanjih, kar pa seveda še ne pomeni sjtrejema stališč ZDA. JERUZALEM, Izr. — Izjave predsednika izraelske vlade Begina in njegovega zunanjega ministra Dayana, da se Izrael ne bo umaknil z zasedenega zahodnega brega, ki ga Begin imenuje “osvobojeno Samarijo in Judejo”, so privedle ZDA do izjave pretekli ponedeljek, v kateri pravijo, da “morajo biti za pogajanja vsa vprašanja”, da je potrebno, da vse stranke pridejo k mirovnim 'razgovorom brez vsakih pogojev. Ponovno je v izjavi omenjena pravica palestinskih Arabcev do “domovi-vine”. Trda izjava vlade ZDA je Izrael presenetila. Proti njej se je izjavilo večje število vodilnih senatorjev ZDA, predvsem sen. Jacob Javits iz New Yorka, pa tudi sen. Sparkman iz Alabame, načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata. Vlada Begina je znana po svo- jem nacionalizmu, Begin sam je ke v Sovjetski zvezi, so jugo- ponovno izjavil, da se Izrael ne slovanske oblasti prijele in more in ne sme umakniti z za-ju včeraj poslale sem, predno sedenih arabskih področij. Za- pristati na umik vsaj z dela zasedenega arabskega ozemlja. jima je uspelo nalogo izvesti. Na sličen način so jugoslovanske oblasti že preje prijele in pognale iz Jugoslavije skupino, ki se je prišla zavzemat za pravice sovjetskih judov do izselitve iz ZSSR. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbi nižjih sodišč o krivdi za segregacijo šol v Mihvaukeeju in v Omahi ter jim naročilo, naj zadevo znova proučijo. RIM, It. — Vladajoča krščansko-demokratska stranka se je po treh mesecih pogajanj sporazumela s komunistično partijo in z večino ostalih strank o skupnem programu, ki naj pomaga italijanskemu gospodarstvu zopet na noge. več zaradi olja. povečanega uvoza hodni breg Jordana imenuje e-nostavno “osvobojeno ozemlje”. Tako stališče je vzbudilo pri A-rabdh prepričanje, da ni izgle-dov za mirno rešitev spora z Izraelom. Pojavila se je nevarnost novega oboroženega spopada, ki bi utegiil biti tokrat dosti širši. Predsednik Carter in njegovi sodelavci bi se temu radi izognili in pritiskajo na Izrael, naj ne stavlja nobenih pogojev za pogajanja z Arabci,.ker bi ti sicer utegnili odpovedati udeležbo na njh. Izrael je nato odgovoril z vladno izjavo, ki poudarja, da se je voljan pogajati o vseh zadevah, da ne stavlja razgovorom z Arabci nobenih ovir, o-mejitev ali pogojev. To seveda še nBi pomeni, da je sedanja izraelska vlada tudi pripravljena Carterjeva vlada izjavlja, da bo trdno stala na strani Izraela, kateremu je prav ta teden dovolila nakup nekaj modernega orožja, toda v Izraelu sodijo, da se je močno nagnila na arabsko stran. Tako je državni podtajnik ZDA za Srednji vzhod Alfred Atherton v govoru skupini urednikov časopisja dejal, da naj bi dobili Palestinci pošten del pri ureditvi Srednjega vzhoda in izjavil, da mora biti bodočnost Jeruzalema “del pogajanj”. Zagovorniki Izraela na Kapitolu v Washingtonu dolžijo Carterja, da je njegovo spremenjeno stališče do Izraela “najresnejša obljuba, ki jo je prelomil po volitvah”. VANCE VIDI V KREPITVI EVROKOMUNIZMA TEŽAVE ZA S0VJETU0 Antenski prerok to8r!;tezno Jasno z okoli 82 F Čer ’ P°Zno popoldne in zve-ieitt^OS^0Bno pooblačenje z ver- lnostjo krajevnih neviht. L Državni tajnik Cyrus Vance sodi, da evrokomunizem na dolgo roko lahko začne povzročati težave Sovjetski zvezi in s tem voditi do oslabitve njenega pritiska za Zahod. V razgovoru z Marinom di Medici, washingtonskim sodelavcem znanega italijanskega konservativnega časopisa H tempo je Vance poudaril, da ZDA dajejo prednost vladam demokratičnih strank v zavezniških državah, Evrope, pa izrazil istočasno misel, da bi začasne težave, ki bi jih povzročila vključitev komunističnih partij v vlade zavezniških držav morda bile manjše od onih, ki bi jih krepitev evrokomunizma mogla povzročiti na dolgo roko Sovjetski zvezi. Ko je Vance izjavil, da bi vsak nadzor komunistov nad vlado kake zavezniške države v Evropi ZDA gledale z veliko skrbjo, je dodal, da te smatrajo, da nimajo nobene pravice komurkoli reči, kako vlado naj ima in kakšne vodnike naj izvoli. To je odgovornost in pravica zavezniških držav samih. “To ne pomeni, da je nam vseeno, kdo je izvoljen in kdo je na vladi v kaki državi. Kot smo rekli ob neštetih priložnostih, mi gotovo dajemo prednost tem, ki imajo iste poglede na temeljne vrednote in načela, in zato jasno dajemo prednost strankam z demokratičnim ozadjem,” je izjavil Cyrus Vance. Vprašanje vključitve komunističnih strank v zavezniške vlade je temeljne strateške važnosti, ker dejansko zadeva sam temelj in temeljne smotre, ki se rodijo in razvijajo v posameznih državah, je razlagal Vance gledanje ZDA na to vprašanje, pa odklonil odgovor na vprašanje, če imajo ZDA kake omejitve glede sodelovanja komunističnih strank v vladah zavezniških držav. Vance je dejal, da bi odgovor na to vprašanje pomenil mešanje v notranje zadeve teh držav. Cyrus Vance je v svojem razgovoru z italijanskim novinarjem v glavnem ponovil svoja stališča o evrokomuniz-mu, ki jih je navedel ponovno že preje. ZDA želijo, da bi ostali komunisti izven vlad zavezniških držav, toda se -m-vedajo, da one o tem ne mo- rejo odločati, ker je to odgovornost in pravica zavezniških držav samih. V zavračanju komunističnih poskusov prevzeti vlade v zavezniških državah ali se vanje vključiti je Vance milejši od Kissingerja, ki je v času, ko je bil državni tajnik ZDA, zaveznike odločno svaril pred sprejemom komunistov v vlade. Prepričan je po vsem sodeč, da ZDA v tem pogledu ne morejo dosti storiti in da je zato boljše, da skušajo biti pripravljene na vse. Evrokomunizem ima med tem težave tako v Franciji, kjer se komunisti in socialisti tarejo v svoji “ljudski fronti”, ko se pripravljajo na parlamentarne volitve prihodnjo pomlad, in v Italiji, kjer komunisti med levičarskimi volivci budijo nejevoljo, ko s svojimi nastopi v parlamentu omogočajo manjšinski vladi krščanskih demokratov obstanek na oblasti, španska Komunistična partija je pri volitvah dobila precej manj glasov, kot je pričakovala, saj je ostala daleč za vladno stranko sredine in za socialisti. Morda je prav skromen p,- speh španskih komunistov pri volitvah sprožil napad Sovjetske zveze na glavnega tajnika KP Španije Santiaga Camilla, ki da s svojimi protisovjetskimi nastopi “razbija proletarsko edinost”. “No-voje vremya”, tednik, ki je prinesel napad na Carrilla, je splošno zelo kritičen o evro-komunizmu, ki ga proglaša za “sredstvo kapitalistov za razbijanje komunistične edinosti”. Ta napad kaže očitno, da v Moskvi z rastjo evrokomunizma niso zadovoljni, da vidijo v njem razvoj, ki škoduje moskovskim smotrom. V tem pogledu bi torej dajali prav Vanceju. Španski komunistični vodnik je sovjetski napad odločno in trdo zavrnil, nekaj v milejši obliki je to storila tudi Komunistična partija Italije. Kljub tej moskovski obsodbi evrokomunizma in njeni zavrnitvi v Španiji in Italiji za enkrat na temelju dejstev ni mogoče verjeti in zaupati izjavam vodnikov evrokomu-nistov o odpovedi diktaturi proletariata in o sprejemu demokratičnih načel, kot veljajo na Zahodu. Jurij Orlov obtožen obrekovanja ZSSR MOSKVA, ZSSR. — Vodilni sovjetski oporečnik Jurij Orlov, ki je organiziral in vodil skupino za nadziranje izpolnjevanja določil helsinških listin v Sovjetski zvezi ter foil 10. februarja letos prijet ter zaprt, bo obtožen obrekovanja Sovjetske zveze, kar je kaznivo z največ do 3 let zapora. Pričakovali so težjo obtožbo in hujšo kazen. Sedaj ugibljejo, da bo Orlov verjetno obsojen na izgon v Sibirijo, kot se je zgodilo nekaterim drugim nasprotnikom in kritikom razmer v Sovjetski zvezi. . Manj kitbv bodo ulovili CANBERRA, Avstral. — Mednarodna komisija za lov na kite je objavila, da bo prihodnje leto zmanjšala ulov za 36%. Komisija, ki jo sestavlja 16 članic, je sklenila število ulova zmanjšati za preko 10,000. Iz Clevelanda in okolice Srebrna poroka— Prihodnji ponedeljek, 4. julija, bosta Jimmie ih Loretta Slapnik obhajala 25-letnico svoje poroke z. zahvalno sv. mašo (polka Mass) ob enih popoldne v cerkvi sv. Vida, nato pa s sprejemom za sorodnike in prijatelje. Dobitniki žrebanja— Pri včerajšnjem žrebanju St. Clair Business Ass’n je dobil glavni dobitek $350 Jim Slapnik Jr.; po $25 Olga Vosciak (8018 Simon), Prijatel Pharmacy, Frances Ci.zel (6604 Bonna A.): po $15 Frank Dolence, 1119 E. 71 St., George Kickel, 3779 Co-vingnton, Joe Slomka, 36711 South Lake Shore, Sue Szyman-ski; po $10 J'oe Armon, 1238 E. 58 St.; Joe Klepatz Jr., 885 E. 73 St., Joe Kelley, 2900 E. Overlook, Helen Sonsky, 1041 E. 77 St., Cathy Kasperski, 8013 Kor-man; posebne nagrade za prodajo $25 Emile Jenko Beauty Salon ter $15 Tom Klein (Tom’s Place). Važna seja— Društvo Carniola Hive 493 TM ima v soboto, 2. julija, ob dveh popoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair Avenue. Zadušni ta— Jutri, v petek, bo ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojne Mr. in Mrs. John Rutar ter hčerko Frances za obletnice njihovih smrti. --------------o----— Tajni dogovor ZDA s Savdsko Arabijo! Savdska Arabija ne bo letno zvišala cene olja preko 5%, ZDA pa ji bodo nudile polno zaščito. WASHINGTON, D.C. — Znani tednik Newsweek je v zadnji številki prinesel poročilo o tajnem dogovoru med ZDA in Savdsko Arabijo, ki naj bi bil sklenjen še v času predsednika Forda in pod sedanjo vlado potrjen. Obstoj dogovora zanika-ja tako člani nekdanje Fordove kot člani sedanje Carterjeve vlade, potrdili pa bi naj njegov obstoj nekateri visoki predstavniki Savdske Arabije. V okviru sporazuma, naj bi se Savdska Arabija obvezala, da bo vsako leto vložila v bonde ZDA polovico svojega presežka v plačilni bilanci z ZDA, katerih nekateri naj bi dozoreli šele po 25 letih ob obrestih 7.5% letno. Savdija bi imela pravico porabiti obresti za nakup svojih potrebščin v ZDA, tudi orožja. Savdska Arabija naj bi se dalje obvezala, da ne bo nobeno leto povišala cene olja za več kot 5%, ZDA pa bi naj ji obljubile vso politično, vojaško in pospodarsko pomoč, ki bi se izkazala potrebna. Po poročilu naj bi imela že lani Savdska Arabija vloženih v bondih ZDA 17.2 bilijonov dolarjev. Podrobnosti tega dogovora je Skupno do aovoijeno - • n Internati. nje leto uloviti le 17,839 kitov. r r v; c« rvistale onal Currency Review v Londo- Skupno bo dovoljeno prihod- i kitov. Nekatere vrste, ki *0 PStdej ^ ^ t(j ^ redke je sploh Pr^v^ano^| • zakladn0 taj. viti. Z lovom na kite se ukvar j ,vWni ja le še 7 držav. Japonska, Sov- ™tvo, p« tud, jetska zveza, Avstralija, Dan- takega spora^™ zankajo m ka, Brazilija, Islandija in Nor- Rudije, na J, take ve veška. sti krožile v javnosti” *A J JA Ji l i » » l^ i< » ’% - »ro vu UTI St Clair Ave. - 431-0628! ■ Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $3.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO No. 101 Thursday, Junfe 30, 1977 in o njihovih državljanih, saj je velika večina slovenskih izseljencev v ZDA in v Kanadi že davno dobila državljanstvo ZDA, oziroma Kanade. Tito sam poziva izseljenec, da morajo biti “vzor lojalnosti in spoštovanja do držav, v katerih živijo”. Lojalnost in spoštovanje do države kažejo izseljenci prav posebno, če branijo njene ust- no-e, njen red pred sovražno propagando, zlasti pred komunistično, katere cilj je ta red uničiti in ga nadomestiti s komunističnim. Izseljenec, obiskovalec domovine, ki ima kaj samozavesti in,ponosa, bo odklonil vsako povpraševanje in zasliševanje v SFR Jugoslaviji in izjavil le, da kot lojalen državljan svoje nove domovine ne more in ne mara izdajati svoje države, in svojih sodržavljanov. O vsakem takem zasliševanju'naj po povratku domov v ZDA, oziroma Kanado, ouvesti pristojne oblasti. vsakega od štirih oltarjev, ko .Kanade, veliko Ankinih' sošolk »tudi pevski zbor France Preš* K sosedom v procesijo smo šli,.. NEW YORK, N.Y. — Mnogi Možje in fantje so nasekali bre- Ijudje, posebno mladi, so redno mnenja, da je treba zavračati vse, kar je včasih poznalo ljudsko življenje, to je tisto, kar je to življenje delalo pestro in bogato. Pestrost in bogastvo slovenskega ljudskega življenja so bili pravzaprav narodni običaji In navade. Na teh Slovenci ni- zovega, lipovega in drugega vejevja za okrasje ob hišah in poteh. Zunanjost hiš so prebarvali ali prebelili. Pripravili so smodnik in topiče, domenili so se, kdo bo nosil bandera. Prav vsakdo je imel kaj opraviti. Četrtek po nedelji Sv. Trojice je bil praznik sv. Rešnjega Te- smo bili revni. Mnogi sp jih zp-jlesa s svojo procesijo, ko je Bog pisovali in zbirali. Med zbiralci stopil v vasi in polja in v zuna-tega narodnega blaga je tudi Ni- njem veličastju šel skozi nje, ko ko Kuret. Dolga leta je zbiral in je ljudstvo prepevalo čudovito stikal za tem bogastvom, sa j se | lepe himne in pesmi verne duše Zasliševanja obiskovalcev v Sloveniji Iz leta v le<.o odhajajo slovenski zdomci in izseljenci na obiske v rojstno domovino. Zdomci, ki delajo v Evropi hodijo domov za Božič in Novo leto, za Veliko noč in v časti poletnih počitnic. Prepekatere od teh ob prihodu domov oolasti redno zaslišujejo. Po podatkih slovenskega mesečnika za izseljence “Naša luč”, ki ’zhaja v Celovcu, so ta zasliševanja letos še posebno natan ma in skrbno premišljena. “Brez pretiranja lahko rečem, da ni bilo v zadnjih desetih letih še nikdar tako številnega in tako natančnega zasliševanja naših zdomcev kot v zadnjih mesečin. Nekateri vedo celo povedati, da so bile doma ustanovljeno posebne komisije špijonov in denunciantov samo za odomc .. Te poizvedujejo od krajevnih obveščevalcev kdo je prišel na obisk. Takoj ga obiščejo ali pova-i---T — ----- -o------ - --------------*---— bijo na zaslišanje. Potem ga sprašujejo in poročajo na- db začelo že zgubljati v deset- m srca. Tako je bilo na Sloven- : ' * letjih po prvi svetovni vojni, če- skem vsepovsod, v vsaki fari. * O čem jih sprašujejo? Predvsem O njihovem ver- prav ga je bilo še yeliko med,Tudi v mestnih farah je bilo leskom življenju. Ali hodite v tujini k maši? Ali hodite k ljudmi. Niko Kuret ga je nabral po, kjer so se ulice ozaljšale, slovenski maši7 Kdo mašuje? O čem pridiga? Kakšne še .toliko, da ga ni mogel popi-j Tu, na Ameriškem, tega v Dfireditve oraaniziiajo duhovniki? Kaj drugega še po- sati v eni sami knjigi. Kar šti- glavnem ni. Naša slovenska fa- čen iaio? in kn;iise nam ie da1, ki 50 izšle ra sv' CiriIa v New Yorku na Taksno zasliševanje se mi zdi nedovoljeno. Ne le, po drugi svetovni vojni pr j Celj- Osmi je v zadnjem desetletju da je prot i DeKPiraci ji O človekovih pravicah, sprejeti od ski Mohorjevi družbi. zaslovela po lepem narodnem o- o-lavno -kdpsčine Združenih narodov V New Yorku de- j Ko pobrskavamo med tem na- bičaju cvetne in velikonočne cernbrVim marveč je celo proti jugoslovanski usta-1™1"™ b<’ *■'» "i‘r“dm ®-svoboda. Sleherno zasliševanje zdomcev o verskem m navade korenm* v dejstvovaniu je proti ustavnim določilom in je oekejvrnkod^ofm »oddorm ob«*]-vrste zastraševanje ...” (Naša luč št. 5, 1977.) V tej zvezi je treba oppzoriti na besede Josipa Broza Tita v poslanici jugoslovanskim izseljencem, da “morajo biti vzor lojalnosti in spoštovanja do države, v ka-. teri živ' o . .” (Delo. 15. junija 1977, 1. stran v članku “Pogoji z? vrnitev”.) Po pisanju jugoslovanskega časopisja je trenutno na delu v zahodnih državah okoli 800,000 Jugoslovanov, med njimi blizu eno desetino Slovencev. Vsi ti so znam pod imenom ‘zdomci”, ker so v tujini le začasno na delu in se imajo namen vrniti domov, ko bodo dobili doma možnost primerne zaposlitve. Te za enkrat ni, saj je doma po uradnih podatkih brezposelnih okoli 700,000. Nad zdomci skušajo jugoslovanske oblasti ohraniti čim popc.hiejši nadzor, ne morejo dopustiti, da bi se “okužili z miselnostjo svobodnega sveta ter to po povratku domov prenesli še na druge. Nič manj pozornosti ne posvečajo izseljencem, to je onim, ki ne mislijo več na p .vratek domov. Tito je že v navedeni spomenici opozoril izseljence, da “morajo biti pravilno seznanjeni s sedanjim življenjem v mbovi stari domovini in da morajo biti tista vez, ki prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju med našimi narodi in deželami, v katerih živijo sedaj”. “Pravihio seznanjeni s sedanjim življenjem v stari domovini” so po sodbi Tita in njegovega režima v Jugoslaviji oni, ki sledijo propagandi tega režima na tujem. To propagando širi med slovenskimi izseljenci “Rodna gruda” ki jo v ta namen izdaja Slovenska izseljenska matica in jo skuša čim bolj razširiti po vseh deželah, k jr slovenski izseljenci živijo. “Pravilno seznanjati” skušajo izseljence o razmerah v SFR Jugoslaviji tudi različni drugi listi, knjige, okrožnice in bnletim ki jih pošiljajo jugoslovanske režimske ustanove v svobodni svet aii pa jih izdajajo tu v raznih oblikah, neposredno in posredno. Propagando (dopolnjujejo obiski pevskih in drugih “kulturnih” skupin, širijo jo razni podpiranci in uživalci koristi jugoslovanskega režima pa tudi nekateri njegovi idejni pristaši in podporniki. Kot zdomce skuša jugoslovanski rež,im nadzirati tudi izseljence, predvsem hoče yndeti, ali so ti “pravilne seznanjeni’* o razmerah doma ali ne.. Posebno pazijo jugoslovanski zaupniki na ene, ki jugoslovanskega komunističnega režima ne marajo in proti njemu govorijo. ali ,eio javno nastopajo. Ro'aki in rojakinje iz ZDA in Kanade, ki so v zad njih letih odhajali na obisk v Slovenijo, so bili skoraj redno pozivam pred tamkajšnje oblasti, ki so jih povpraševale o življenju v tujini, o izseljeniških skupnostih, o njihovih vodnikih in posebej o onih, ki jugoslovanskemu režimu idso naklonjeni. Prenekateri taki o-hiskovalei Slovenije so, po povratku pripovedovali o teh zasliševaujih. pa prosili, naj njihovih “zaupnih poročil1’ ne uporabimo tako, da bi oni, ki so jih zasliševali v Sloveniji, mogli odkriti njihova imena... Rekli so, da želijo Slovenijo znova obiskati in da nočejo imeti ob takih obiskih imp nobenih “sitnosti”. nem in verskem življenju. In kolikor jih je zlasti iz te zadnje skupine, verske namreč, menim, da bi morali mi, slovenski ljudje, $e posebno skrbno obranje vati — kolikor se le da — pri naših slovenskih cerkvah po A-meriškem in drugod. S temi navadami in običaji opozarjamo tujce, da smo tudi mi med njimi s svojim lastnim zivljenj'em in izživljanjem. Po drugi strani pa tudi sami sebi dopovedujemo, da srno neka posebnost, ki ima svoje življenje in svoje živ-Ijenske sokove, ki to življenje lahko rede, ga bogate in delajo pri j e t nega ter vzburljivega. Skratka: s svojimi narodnimi o-bičaji in navadami lahko še mnogo doživljamo, kar nima samo pomena za nas, ampak tudi za druge. V ohranjevanju vsega tega vidim dvojno dajanje! In med te versko narodne navade in običaje spada tudi Teio-va procesija. Ne da se reči, da je ta verska manifestativna navada domače-ga, slovenskega izvora. Njen za-šetek je v Belgiji v 13. stpletju, vendar jo je naš narod po svoje obarval in po svoje izoblikoval. Do druge svetovne vojne so bile Telovske procesije na Slovenskem mogočen sijaj ne samo verske manifestacije, ampak tudi mogočno življenjsko razkošje vsega slove nskega podeželja, nedelje. Povsem nemogoče, ker ni prostorske možnosti, je vpeljati celo kako “mini” procesijo v proslavo praznika sv. Rešnjega Telesa po slovenskem narodnem običaju. Ta naš običaj je poznala slovenska fara pri starem Sv. Kr-žu v Bridgeportu, ko je še župnikova! rajni dr. Farkaš. Slovenci iz New Yorka smo se udeleževali te procesije zmeraj v lepem številu, v narodnih nošah in civilu. Po Farkaševi smrti je to začelo padati in je v prvih letih pri novem Sv. Križu v Fair-fieldu začelo močno popuščati. Nekaj let sploh nismo bili povabljeni. Bile sp razne težave: oprememha okolja, popustitev slovenskega značaja fare in ne-piijetna medsebojna nesoglasja. Stanje se je popravilo in upamo, da bomo v prihodnosti sjaet prihajali z radostjo v goste, zlasti ob telovski procesiji. Lani je to sodelovanje bolj oživelo. Lptos nas je bilo iz nju-joilške svetocirilske fare v Fairfieidu za to priliko kar 36, od teh 16 v narodnih nošah: Babnikovih 6, Kiezinovi otroci 6, vendar Marjanca in Korlček nista več otroka, Stalzerjevi o-troci in Lucija Jelserjeva. Naj mi oproste tisti, ki mi štetje v zlo štejejo, in tisti, ki se izražajo: Kaj narodne noše, to nj važno! Prav te napravijo telovo procesijo tako našo, slovensko na tujem in pa naša beseda in naša pesem, ki je za to priliko pripravljena še posebno se je bral evangelij in slovesno iz Clevelanda ter sosedje in pripele prošnje za varstvo pred, jatelji. strelo fn hudo uro, pred kugo, lakoto, vojsko in vsakim zlom, pred naglo in nepredvideno smrtjo, prošnjo za sad zemlje in zoper sovražnike Cerkve ... V oddaljenosti od oltarja so različni bralci brali evangelije v angleščini. Posrečena rešitev! V cerkvi pri maši je bilo kar okoli 300 vernikov, seveda večina ni bila slovensko govoreča. Za procesijo jih je kar precej odšlo, a še zmeraj nas je bilo v njej nad 200. Spet številke. Velike ali majhne, tudi one nam govore in marsikaj povedo o življenju. In če to točne, nam povedo resnico o življenju, ki ga označujejo. Tudi te številke nekaj povedo o življenju pri Sv. Križu v Fairfieidu, povedo nam, kakšno je tam razmerje med slovenskimi in neslovenskimi farani, povedo tudi o dolžnostih in o naporih, ki jih morajo ta-mošnji slovenski ljudje še pokazati v posebni meri, da bo lepi, zdaj novi Sv. Križ dobii še nekaj bleska starega. Letošnja nedelja s telovsko procesijo ter prepevanjem po kosilu v dvorani in s pomenkom za ustanovitev Misijonskega krožka je človeku dvignila upanje, da bo enkrat spet tako. Takrat ne bodo samo ženske sedele ob strani sposobnega organista in pele, ampak upam, da bodo tudi Zvonove! med njimi. Saj nam vsem je mnogo do tega, da nas tujstvo spoznava, spoznavalo pa nas bo tem lažje, če /bomo svoje jačali in utrjevali. Medsebojno povezavanje nam bo pri tem veliko pomagalo, medsebojno razumevanje pa še več! Zategadelj poslužujmo se obojnega; sporazumevajmo se, povezujmo se in družimo se v plemenitosti srca; da na tujem ohranimo čimveč tistega, kar je slovensko-narodnega. Na četrto nedeljo v juliju, ob parkališču št. 2 v Mahansic State parku se bomo zbrali Zvonove! in svetocirilski farani ter njujorški slovenski srenj čani, kakor menda tudi slovenski fa rani Sv. Križa s svojimi prijatelji. Imeli bomo mašo na prostem in ko si bomo pri spravi segli v roko, bodo naša srca oči ščena sovraštva in napolnjena z bratstvom in plemenitostjo. Na svidenje 24. julija v Mo-hansic State parku vsi Slovenci iz New Yorka, New Jerseyja in Connecticuta! Tone Osovnik vzvalovanja vsega življenje. :Jepa in veličastna. Iz siovenske- Qd otroka pa do starih ženic in petja je bilo na to nedeljo v mož, mladostnih deklet in fantov, vsakdo je bil udeležen po svoj e. Otroci so se dan poprej pognali v polja in travnike, da natrgajo poljskih in travniških cvetlic, katere so deklice tros’le v procesiji', zlasti okoli znamenj — kapelic in Ut-kapelic, napravljenih iz zelenja. Te kapelice so starejša vaška dekleta krasile z najlppšinv okenskimi rožami, ki so jih za procesijo prinesle “Bogu na posodo’’. Fantje so šh nekaj dni poprej v gmajne, posekali nekaj primernih smrek za mlaje, katere so postavili na I1 airiieldu kar v polni meri y cerkvi in pri maši, čeprav je cerkveni pevski zbor sestavljen Samo jz ženskih glasov, ki pa so dobri. Maša je imela v glavnem angleški del, slovenskega ni bilo veliko. Pohvaliti je treba bralca slovenskega berila Petra Višinskega. Nova cerkev Sv. Križa ima precej sveta in j p v lepem okolju ob malem jezeru in ob gozdnem vznož.iu. Vsi štirje oltarji so postavljeni na domačem svetu, ki pridobiva na lepoti, ko jc tiava zaraščena in negovana, ko ob cerkvici zasajena drevesa dobivajo moč in razkošje. V to o- Vabita m piknik Misijonske Inamkarske Akcije V nedeljo, 17. julija, bo na Slovenski pristavi piknik MZA Pričel se bo s sv. mašo, katera bo ob Ih (eno uro kasneje kot prejšnja leta) popoldne, okrog 5. ure pa bodo litanije. Maševal in pridigal bo g. Pavel Krajnik. Gospodinje lepo prosimo za pecivo. V$e vas^ drage prijatelje in podpornike misijonov, lepo vabimo: Pridite na ta dah na Slovensko pristavo in podprite delo naših misijonarjev. Lavričeva -----o------ Poroka Ančke Mm CLEVELAND, O. j-- V soboto, 18. junija, sp. je poročila v cerkvi Marije Vneboyzete Ančka Dular, hčerka poznanega Milana Dulgcja in Marije, roj. Golobič. Ženin Roger Lawson je iz Kentucky-,ja v bližini Fort Knoxa, kjer vodi letalsko šolo in oddaja letala. Slovesno praznovanje je bilo v Slovenskem domu na Holmes Med gosti je bilo veliko Slovencev, orkester je tudi z lepimi slovenskimi polkami prisrčno zabaval goste. Postrežba je bila sijajna, kot je to stara slovenska navada. Anka je hodila v slovensko cerkev in slovensko šolo v Col-linwoodu, zato ji ob tej priliki prav prisrčno čestitamo in kličemo: Mnogo sreče, Ančka! — Good Luck, Anne Lawson! Prijatelj J. S. Na piknik Slovenske pristave! CLEVELAND, O. — Prve vrstice, ki jih izrekamo, so namenjene vam, rojaki in rojakinje Slovenci. Vabimo vas na piknik v nedeljo, 3. julija, na prostorih Slovenske pristave ob reki Grand. Odbor ima pripravljen program, da bo veliko veselja in zabave za vse, starejše in mlajše. Športni kub Slovenske pristave je napovedal nogometno igro za 3. uro popoldan. Kmalu po njej bo začel igrati orkester “Ve-.eli Slovenci”, katerega vodja je g. Dušan Maršič. Pripravljena bodo vsa igrišča za balinanje. Odprt je plavalni bazen, katerega voda je, smemo in moramo reči, odlična., Ko bodo vse aktivnosti nekako ponehale radi prihoda večera, bodo za predvečer praznika “Neodvisnosti” 4. julija ožarili parka-lisče r raznimi raketami in drugim — po ameriško rečeno: imeli bomo “fire work”. Vabimo vse, dragi rojaki in rojaknje, pridite v nedeljo, 3. julija, na Slovensko pristavo na vesel piknik! Odbor S. P. ------o----- Slovenski dan v JoHetn krasno uspe! ren iz Chicaga z vrsto narodu* pesmi. V sporedu so bili vključi plesalci SŽZ iz' Jolieta. Cepr*' ni dolgo, odkar je bila ta sM na ustanovljena, so se veni dobro odrezali. Učenci sobot® Slovenske šole so glasno zapc; nekaj otroških pesmi. Pod vo-’ stvom in spremstvom g. Anto” Rozmana je odrasli pevski zb11 iz Jolieta pokazal, da slovens'1 pesem še živi. S slovensko bi® no so pričeli, na'kar so vsi P{ slušalci vstali. Ko so zapeli p mojim okencem, je Fr. D3'1 Stalzer povabil ljudstvo, na] pridruži, Fr. David Stalzer j6'1/ vodja za to proslavo, obenen1 dober pevec v zboru. Vsakdo se je lepo imel, dne ne bomo pozabili. Mož®’ se pa drugo leto spet snide1® Slovenski sobotni šoli iz J0’ eta in Chicaga sta imeli s.W piknik v soboto, 4. junija, s mašo v Lemontu. Bil je DP vroč dan. Otroci in starši so lepo zabavali ves popoldan gričku. Naj vsakdo ima naj^ še počitnice! Cerkev sv. Jožefa v J0'®' prireja vsakoletni piknik v ^ ku sv. Jožefa na Raynor in ^ odore cesti v nedeljo, 26. j1*11 ja, in 3. julija od 12. do 9' ^ zvečer. Poskrbljeno bo za P grizek in ples. Pomagaj m0 podpirajmo slovensko cerkev' V Joliet sta prišla na obis'* Slovenije Anton in Kaluža, doma iz Dolenj pr> k ski Bistrici. Oče in mama “ tona Kaluža in Lilijane CeP0 Da bi se kar naj lepše počuti'3 krogu družina, jima želini' Vsem bralcem Ameriške movine lep pozdrav! Lilijana CeP0" -----o------ Nevarnosti vročini JOLIET, 111. — Nad 3000 ljudi se je udeležilo prvega “Dneva dediščine” v Jolietu. v nedeljo, 12. junija, v Parku sv. Jožefa, ki ga je priredila SŽZ. Ta množični obisk je presenetil vse, ki so pri prireditvi pomagali. Bil je mrzel dan, toda kljub temu so se gostje dobro imeli. Prireditev se je pričela ob 11.30 dopoldne z ameriško himno in izobešenjem zastave. Postaja radia WTAQ iz La Grange, 111., je prenašala otvoritev proslave. Poleg na ražnju pečene ovce in prašiča je bilo mogoče pobiti klobase, potico, štrudlje in drw Ko postaja vroče, ne bo opozoriti občutljivejših in ' rejših ljudi na vročinsko k3P'f sodi skupaj s sončarico raw ljube sopotnike poletnega * mena. Do vročinske kapi joride z3 di bolezenskega zastoja toP^ v organizmu, torej tedaj, ^ telo ne more oddajati i rti^ srcJ odV1 toplote. To se rado primeri prtih prostorih, kjer je ljudi, pa tudi na prostem množice. Običajno ohlajevanje telc^ onemogočeno, ker pot s ’ ne shlapi, vrh tega pa se moro ohladiti z oddajanj6111.' plote. Človek v obraz zarip'0 , modri, oči mu izstopijo in nepremično. Prizadetega je treba spraviti na senčen kraj, r°ll.llji peti vso obleko, ki ga uteS^-p XV i V J kv d o C, W v, W ^ o Ul LivAl J C III Ull W * ' o ge domače dobrote. Zaradi gne- £a škropiti z vodo in p°s izhlapevanje s pahljanjeim Ki zdwnikT če je že v zgodnjih popoldanskih urah začelo vsega zmanjkovati. To ni oviralo gostov. Prihajali so od blizu in daleč. Kogar je Zanimalo, si je lahko ogledal razstavo v lepo okrašeni dyorani p izdelovanju vina, čipje, informacije o potovanjih v Slpvenijo, filme iz Slovenije, harmonike na gumbe, slike slovanskih risarjev in dosti več. Naprodaj so bile plošče, glasbeni trakovi, knjige, značke, razglednice in slovarji. Videlo se je, da so se ljudje zanimali in si radi ogledali razstavo. Razlaganje slovenskega jezika je bilo zanimivo in dobro obiskano. Pohvale so vredni vsi, ki so se že dolgo trudili, da bi čim lepšg razveselili goste. Za razvedrilo je bilo kar najboljše o r g a n i z i r ano. Znani Frankie Yaukovie iz Clevelanda, Ohio, Rpman Possedy in Po d boy harmonikaška skupina Button Box Band in Ken’Juri-cic so igrali vesele viže, polke in valčke za tigte, ki so radi plesali. Folklorna skupina SARf! iz Chicaga pod vodstvom ge. Co- PRINCETON, NJ. kovnjaki so prepričani, d31., številni zdravniki in zoba®', so v preteklih letih neh3'1 diti, ugodno vplivali na ljudi, da bodo opuščali tako škodljivo navado. Po naj novejših predlanskim, leta 1975, ka1 ZDA le še 27 odstotkov dr vf zdr* podatk^ /3’ nikov, nekaj let preje pa ; p stotkov. V istem času se J ^ vilo kadilcev med z 0 k zdravniki znižalo od & odstotkov. Podobna pri lekarnarjih, je bilo leta I960 okoli , _ y . v ad , /: Da so taka zasliševanja pbuikovalcev “starega k ra- / izbranih mestih po fari, kjer se ja’ proti vsem mednarodnim predpisom in običajem, jc je vila procesija’ Ovili sp jih z .kolje ter prostor je "tako lepo jasno, uric za očitno iskanje informacij o tujih državah venci, katere so spletla dekleta, j donela slovenska melodija ud Golobic in teta Lela Grmhiir iz pL Bele krajine.' Naatopik-jp vanju tobačnih izdelki Ave Gostje so prišli od vsepovsod, jrinne L,eskov.ai; in oh spremi j a-zeninovi starši in cjrugi sorod-Lvi 'orkesRa TImoU navdušila mki iz Kentucky)a, br'al .Emil v s slovnnskinii.pldši. Posbbnp'pri-paradni uniformi,, s trie, - Peter ljubljeni in zanimivi so bili pim f težili med kat Ji .V pa le še 28 odstotkov Med poklicnim zdraVS*^ !l osebjem si ne želijo dob / bolničarji in bolničark6 ses), med katerimi se j6 j/ kadilcev zvišalo od J? n£! stotkov. Po zadnjih podatkih k3C/jr/ ZDA okoli 54 milijonov dstotkov'' (5 navaj3 , valcev, tp je 39 o,i 1960 so statistike ngv^j-odstotkov kadilcev, torej le padlo, kar je piipisovati omejenemu Ob letošnjem farnem srečanju pri Sv. Vidu dili čudeži po njegovi priprošnji Ivlrs. Ivliilie Skalar: šole Po- • Cleveland, O. — V dneh od 7. Za postavitev nove suic ■LU~jsveta zbrani do 10. julija bo pri Sv. Vidu nikvarjevi farani niso bili po- Petra letna farna poletenska priredi-' sebno navdušeni. Bali so se velite v, katero so krstili na ime kih stroškov. Pa ni kazalo dru-“POLETNI FESTIVAL” odnos-jgega, kot da popuste. Šolskih no po angleško “HOMECOMING j otrok je bilo po letu 1910 okrog FESTIVAL”. Doma na Sloven-'tisoč, ki jih ni bilo mogoče vseh skem bi ji nekoč rekli “ŽEGNA-1stisniti v šolske prostore starega NJE” ali tudi “PROŠCENJE”, šolskega poslopja. Nekateri so saj smo v času, ko smo se nedav- morali zato v sosednje šole. Leta no tega, sredi junija ali po naše, 1912 je bila zasajena prva lopata rožnika, spominjali svojega far- za novo moderno dvonadstropno nega patrona sv. Vida. Tako je [(po ameriško tronadstropno) bilo v “Farnem oznanilu” kakor j zgradbo z osemnajstimi učilni-tudi v “Amerikanskem Sloven-j cami, telovadnico, knjižnico, cu” in v “Ameriški domovini” j kapelo in avditorijem. Tri leta mnogo propagande za dober us-.prej so že zbirali potreben de-peh te prireditve. Saj pa je [nar. da so mogli začeti z grad- in po čudežih bo prišel dan, ko Ib omo Slovenci iz vseh delov pred baziliko sv. prisostvovali slovesnim obredom kanonizacije in klicali sv. škof Anton Martin Slomšek prosi za nas in za naš slovenski narod, ki si mu posvetil vse svoje življenje na zemlji. Razen molitev pa moramo tako tudi pray. Gre namreč za prireditev, pri kateri sodelujejo poleg cerkvenih mož in duhovščine vse farne verske in cerkvene moške in ženske organizacije, kratko, vsi župljani, ki niso še pretrgali zvez s svojo faro. Doma, v Sloveniji kakor tudi v tako imenovanem slovenskem njo. Mimo vsega se je moral župnik Ponikvar še močno zadolžiti. Pa je bil mlad, pogumen in gospodarsko sposoben mož. Ker drugo nadstropje ni bilo takoj prvo šolsko leto po postavitvi nove gradbe še popolnoma dograjeno, je moralo nekaj raz- zamejstvu tj. na Tržaškem, Go- redov ostati še naprej nekaj časa riškem in v Beneški Sloveniji, v stari leseni šolski zgradbi, kar na Slovenskem Koroškem in vije tudi njihove starše močno mo-Slovenskem Porabju pa se je'tilo. Osemnajst učilnic je bilo tudi za te vrste prireditev v j namreč samo za okrog 900 učen-času po zadnji vojski močno cev. uveljavilo poimenovanje “SREČANJE”, le da do slovenskega zdomstva to doslej še ni seglo. V novo šolsko poslopje je bila na čelni strani vzidana v steno spominska plošča s slovenskim Naj bo zatorej to prvi poskus napisom, ki še danes krasi to do uveljavljenja tega poimeno- mogočno prvo slovensko šolsko Vanja tudi med nami! Tudi naslednji letošnji jubi- zgradbo v Clevelandu. Rojakinje in rojaki, vidovski tki Eia havajske afošce in njihovo ogledovanja (Nadaljevanje) Papaya raste kot kokosova palma in sadež je okoli debla nanizan. Sadijo tudi guava, iz katerega pridelujejo takozvani tudi gmotno podpirati proces zajP°h velike nasade smo videli beatifikacijo. Proces je združen samo od daleč, zemljo morajo z velikimi stroški. Preiskovanja namakati kot za riž. Podnebje in raziskovanja življenja in spisov kandidata, preskovanje čudežev z zdravniškimi špecijali-sti, vse to je združeno s stroški. Iz Slovenije ne bodo mogli dosti pomagati gmotno, zato je to dolžnost tistih, ki živijo v bolj- kot je zelo vlažno na tem otoku, imajo krasne hribe, podobne koloradskim; mislim, da bi planinci našli tu dovolj prilike za plezanje po skalah. Otok premore tudi najdaljše reke. Po reki Wailua smo se peljali z reč- ših razmerah. Hvala Bogu, damo ladjo okoli 3 milje do neka-se najdejo vedno dobri ljudje,j ke jame. Vhod izgleda kakor ki razumejo in pomagajo. j pri Postojnski jami, isti viseči Mladi Harmonikarji so zopet bolvani, iz katerih pa visi vrsta letos prišli k Sv. Lovrencu in ponovili v mesecu maju svoj koncert. Hvala g. Rudiju Knezu praproti, zato jamo imenujejo Fern Grotto. Tu smo imeli mal spored: Za- in Tonetu Nemcu za njihov trud;peli so nam havajsko poročno in naklonjenost Slomškovi za-[ pesem in vodič nam je povedal, de vi. Veliki ljubitelj slovenske da se v ta vhod pride poročit pesmi, naj jim s svojo priproš- njo izprosi božjega blagoslova. Hvala mladim muzikantom in njihovim staršem. Hvala tudi šentvidskim članicam Oltarnega društva, ki so pekle krofe za mlade muzikante. Na tem koncertu so nastopili člani mladinskega zbora “Pla- lejni spomini, kateri so v bist- župljani in župljanke, ob svojem Qjgj Ponikvar, veni zvezi z župnijo sv. Vida v letošnjem srečanju pri Sv. Vidu Clevelandu, naj po svoje pripo- v dneh od 7. do 10. julija, pomis-niorejo k dobremu moralnemu ijmd nekoliko na župnika Jerne-kakor tudi gmotnemu uspehu ja Ponikvarja in njegove žup-letošnjega vidovskega žegnanja, ijane’, kako požrtvovalni so mo- nina”. Naj velja na tem mestu zahvala tudi vsem mladim pevcem in njihovi voditeljici gospe nešteto parov. Pridejo v kras-.nih oblekah, ko pa odhajajo, so vse blatne, ker iz hriba neprestano polzi voda. Vhod je lep in zvečer tudi razsvetljen. Na vožnji so nas zabavali s petjem havajskih pesmi. Na izletu smo videli tudi rekreacijski center, ka-iterega je kupila družba iz Den- itri obroke na razpolago, da si sam postrežeš ali pa lahko naročiš po želji pri mizi. Kar je zelo ugodno za različne ljudi, če radi veliko naložijo, si lahko sami postrežejo, za majhne jedce pa postrežejo. Ker je bil Kauai naš zadnji postanek, nam je naš vodič zvečer pred odhodom priredil coc-tail party. Ker smo imeli med nami tudi zlati par, kateri je bil iz Milwaukeeja, je njegova sorodnica vse povabila tudi na party. Tako da smo imeli oba večera dovolj pijače. Hotel je zidan iz blokov, katere uvozijo, mislim, z otoka Havaji, so namreč iz lavine u-sedline. Sedaj je prišlo v veljavo, da oblagajo stene z lavo, kar je sicer dobro, samo barva je črna in vsa poslopja v črni barvi ne izgledajo preveč romantično. Vsi hoteli, v katerih smo bili, so ast ene družbe, v vseh je bilo čisto, ljudje prijazni. Naš vodič Tony je bil pol Portugalca, četrt Havajca in četrt Japonca. Ker je Coco Palms hotel najboljši polinezijski po osebju, smo zvečer imeli priliko gledati možake v polinezijski noši, eden je imel festivala in tudi srečanja! 70-LETNICA PRIHODA ŽUPNIKA PONIKVARJA K SV. VIDU Letošnje leto je za župnijo sv. [rali biti, da so si postavili tako | mogočno cerkev in nič manj [mogočno šolsko zgradbo ne sa-;mo zase marveč tudi za nas, nji-ihove dediče. Naj jo mar s svo- Ijim sebičnim ravnanjem sedaj i Koncert je bil res na višku. Obojni, Mladi harmonikarji in Planina so izvajali točke sporeda v veliko zadovoljstvo poslušalcev. Program je trajal celi dve uri in vendar ni bilo nobene pritožbe, da jo bil predolg, to je najlepši dokaz da je bil dobro izveden. Mladi harmonikarji in mladinski zbor Planina so s tem Vida v Clevelandu leto nekaj, zaPravimo! p°gum! BoS 2 koncertom pomagali Slomškovi Janez Sever KAJ PA MU lepih jubilejev. Čez dober me- naml' see, tj. 2. avgusta, bo minulo j sedemdeset let, kar je prišel k Sv. Vidu za župnika JERNEJ' PONIKVAR, ki je potem ostal tu vse do svoje smrti, se pravi V nedeljo 19. junija, je bil na polnih 45 let, to je od 2. avgusta [trgu sv. Petra v Rimu slovesno 1907 pa do 30. marca 1952. [proglašen za svetnika philadel-Preden, je Jernej Ponikvar phijski škof John Neuman. Prišel za župnika k Sv. Vidu v Okrog 80 tisoč romarjev iz vseh Clevelandu, je bil župnik v Lo- idelov sveta je prišlo k tej slo-rainu, O., kamor je bil prišel' vesnosti. Pri vzvišenem oltarju konec oktobra 1906. Vsega sku-' na prostem je maševalo veliko Paj je bil v Lorainu samo devet število duhovnikov, škofov in mesecev, kjer pa je vendar pu- kardinalov. Ko je papež po evan-stil lep spomin. Tamkajšnji slo- geliju slovesno naznanil, da je Venski rojaki so namreč prav škof Neuman dosegel čast oltar-tiste čase ustanavljali svojo Ja in ga sv. Cerkev s tem progla-župnijo sv. Cirila in Metoda in ša za svetnika katoliške Cerove, niso še imeli svoje cerkve. Pa množica romarjev dala duska ie father Ponikvar takrat zve- svojemu veselju v spontanem del, da si lorainski Irci mislijo aplauzu. sezidati novo cerkev, staro pa da Nepozaben je bil prizor, ko je Prodajajo. Začel se je pogajati ob času obhajila 100 duhovnikov 2 njimi in po dolgih pogajanjih s ciboriji v rokah prihajalo od kupil od njih cerkev, župnišče in šolo. zadevi s 612.50 dolarji. Čisti dobiček je namreč namenjen za Slomškovo beatifikacijo. Razen tega so od zadnjega poročila v aprilu darovali še sledeči: 50.00 dol.: Agnes in Grace Gaspar, Bridgeport 40.00 dol.: Helen Mirtel, Cleveland; Družina Karla Klesin, v spomin matere Frančiške Cerar, Brooklyn, N.Y. 37.00 dol.: John Petrič, Cleveland 25.00 dol.: Angela Winter, Marija Kači j an, Družina John Kustec, Neimenovani v zahvalo za službo, vsi iz Clevelanda 20.00 dol.: Družina Jerneja Zupan (za zdravje), Madison, Ohio; Janez Hafner, Graz, Aus-trija. Pri Sv. Vidu pa je father Ponikvar nadomestil župnika Vi-tusa Hribarja, ki je bil sredi ju-^ija 1907 prestavljen za župnika PN Sv. Avgušfdnu v Barber-tonu, O. i l 65-LETNICA SEDANJE ŠOLE PRI SV. VIDU 0 župnik Ponikvar si je tudi pri °v- Vidu postavil vrsto spomenikov, kateri bodo, dokler bo vaj Slovencev v Ameriki, pri-L'aH o njegovi skrbni daljnovid nosti. Mogočna, sedanja vidov-f’ka cerkev (1931) kakor tudi scdanje poslopje osnovne šole PN Sv. Vidu, oboje je njegovo oelo. Prvotna vidovska šola kakor udi prva vidovska cerkev sta 1 ih leseni. Postavljeni sta bili 'malu po ustanovitvi župnije Sv- vida leta 1893, in sicer na Prostoru, kjer stoji dahes vidoy-s h avditorij in koder je danes cerkveno parkališče, tj. na oglu h Clair avenije in ob Norwood oltarja k vernikom, ki so prejeli sv. obhajilo. Škof Neuman je tretji ameriški svetnik, prvi moški svetnik. Pred njim sta bile kanonizirani dve ženski: sestra Frances Ga-brini leta 1946 in sestra Elizabeth Seton leta 1975. . Med množico je bila tudi skupina romarjev iz Slovenije, ki je prišla v Rim za to slovesnost. V mislih slehernega slovenskega romarja je bilo eno ih isto vprašanje: KAJ PA MI? KDAJ' BO MO MI SLOVENCI DQBILI SVOJEGA SVETNIKA? Kdaj?! To je v božjih rokah. Vendar je mnogo odvisno od nas Svetnika si moramo izprositi s svojimi molitvami in žrtvami. John Neuman in drugi so postali svetniki šele potem, ko je Bog uslišal zaupne molitve in prošnje k svetniškim kandidatom in s čudeži potrdil njihovo svetost, Po priprošnji Johna Neumann so se zgodili trije veliki čudeži ozdravljenja, poleg mnogih drugih manjših čudežev. Kdaj borno Slovenci vredni, verja, Colo.; postavila je krasne stavbe, kabine, ima zelo lepo golfišče in vse za razvedrilo petičnih gostov. Tu stane ena parcela $10,000, kako je velika, ne vem. Na otoku imajo 300 golf igrišč. Pravih Havajčgnov je samo še okoli 8,000, godi se jim isto kot Indijancem. Kakor je šofer omenil, jih bogataši izrivajo od vsepovsod in kupujejo zemljo. Kot sem že omenila, so imeli sedem tovarn za predelavo sladkornega trsa, sedaj obratuje samo ena, vsi delavci pa, ki so bili zaposleni v sladkorni to. varni, so brez dela. Nekaj mlajših se je zaposlilo v turizmu, o-stareli pa životarijo, kakor vedo in znajo. Zanimivo je bilo, da ob skoraj nobeni hiši nisem videla vrta. Videli smo nekaj koruze, katero so posadili za po-skušnjo. Zgodovina otoka je zelo zani miva. Imajo 17 šol, 3 high šole in 1 college. Turizem je sedaj na prvem mestu. Če bi se uveljavila saditev papaye, bi morda vsaj nekaj domačih ljudi našlo zaposlitev. Vrnili smo se v hotel Coco Palm, kjer sem spet dobila sobo v tretjem nadstropju. Tu ni bilo nič dvigal, je bilo treba u-porabljati noge za gor in dol. To je najboljši hotel, kjer zaposlu- 10.00 dol.: Frank in Angela jejo skoraj same domohodce. Stražar, Frances Lekan, Louise ^ Nekatere domačinke so res pra-Mismas, Dr. Anthony Perko, j ve lepotice in menda še nisem Eva Ožbolt, Jennie Segulin, Ma-: videla toliko lepih žensk skupaj rija Planinšek, Terezija šuštah-jkot ravno na Havajskih otokih šič, Ivanka in Alenka Stipičevič, i Nekatere so bile vsaj zame zelo vsi iz Clevelanda; Joseph iu j lepe s svojo temno barvo in zna-Ethel Bojnec, Rev. Alojzij Hrib- Uilnimi oblekami, pa z orhide-šek, France Kastelic, Stanislavi jami v la^h Verjetno je bil tu-Mally, Urban Pernek, Anton di i:ateri moš]d mojega mnenja. Schadl, vsi iz Bridgeporta 5.00 dol.: Frank Hren, Euclid, Okolica hotela je zares lepa, veliko školjko, na katero je trobi, dva sta z baklami prižigala luči. Ko sta vrtela bakle, je bile to prav lepo videti; to je vsako-večerni obred, imajo posebne cevi, v katerih, mislim, so nekaki vložki ali je morda plin, katerega prižgejo in te bakle potem gorijo celo noč. To je na vseh otokih, enako pred vsemi hoteli. Upam, da sem v malem opisale pot na Havaje, kar je res enkratno in nepozabno. S Kauai smo se vrnili na Oahu in s ho-nolulskega letališča odleteli nazaj proti Minnesoti. Pregled na Mauai letališču je* bil zelo natančen, da ne bi nihče odnesel nobenega semena. Isto se je ponovilo v Honolulu, kjer je vtaknil roko tudi v ročno torbico in hotel vse videti. Lahko smo kupili kartone pinneapple in papaya in jih odnesli s seboj. To je bilo vse že pregledano, jaz sem vzela samo papaye, katere so mi bile všeč in tudi vsem, kateri so jih poskusili. Polet nazaj je bil ponoči in ni bilo razgleda. Lep pozdrav vsem! Millie Skalar MALI OGLASI LOT ON NEFF RD. for sale. Off E. 185 St zoned for double house, 85 foot frontage. INCOME SINGLE off E. 185 St. 4 rooms down, 3 rooms up, looks good. 481-9300 George Knaus Realtor (102) $7,000 približnega mesečnega kosmatega dohodka od te zidane zgradbe v odličnem stanju s tremi stanovanji in trgovino, gro-cerija, meso in C-2 licenca. Franc Rozina: Iz dnevnika mojih spominov ja in ni hotel nobenega od naju spravljati v nepotrebne sitnosti in težave. Tudi take ljudi srečaš v življenju... S postaje sva se po navodilih dr. Vrčona in na njegovo priporočilo podala naravnost na Via de Colli. Pri slovenskih sestrah sva bila lepo sprejeta (od častite matere Hanželič), župnik g. Andrej Križman pa nama je odprl veliko “kišto” z ameriško obleko, iz katere sva ci po “meri” izbrala obleko in tako postala nova člana človeške družbe. Iz dobrodelne blagajne so nama dali še po 500 lir in odpeljali na Via Reno, kjer smo se na strehi (bila je ravna) bivše avstrijske ambasade pozdravili še z nekaterimi drugimi našimi “podobniki”. Tako smo tam na slami skupaj čakali, kaj nam bo prinesel naslednji dan? Kmalu je prišla od nekod prva pomoč. V vatikanski dobrodelni menzi smo začeli dobivati vsako opoldne grahovo juho s kbsom kruha. 14. maja je posijal nov žarek sreče. smo stali v vatikanski menzi za grahovo juho, stopi do nas iz vrste kapetan Cuderman in pravi: Za jutri se lepo “spu-čajte”, nekam gremo. Drugo jutro smo že kmalu zjutraj stali vsi ‘spucani” in odšli z Cudermanom — novi sreči nasproti. Dobili smo namreč — po posre- Stanovaiije v najem V najem oddajo tri večje sobe kopalnico, spodaj, 2 shrambi za obleko, lasten vhod, zimska okna in vrata, v bližini sv. Vida. Kličite 431-3373. (102) SENTRY Realty Inc. 951-9951 (102) HIŠA NAPRODAJ Lastnik prodaja enodružinsko hišo, sedem sob, dve kopalnici, garaža, lep vrt s sadnim drevjem, blizu cerkve Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. 761-1342 ali 261-8291. (102) Ohio; Ursula Pozarelli, Vickie visoke impozantne Coco palme, Hočevar, Mary Tomšič, vsi iz katerih je kar cel nasad, mec Clevelanda; Katarina Kozlevčar,1 njimi so lepe sprehajalne steze, Canada; Marie Kette, Bessemer, ki vodijo do tenis igrišča. J?red Pa.; Pauline Vrečar, Bessemer,1 igriščem je skromen živalski Pa.; Louis Lagina, Painesville,'vrt, pa? golobčkov, par zlatih Ohio; Josef Muršec, Milwaukee,'fazanov, družina opic, koza in Wise.; Mary Kreševič, Bedford, kozica, dva oslička in družina Ohio; Steve in Julia Csanadi,' pavovi Zanimivost je odprta Anna Draskovics, Anna Husta, jedilnica, da vrabčki in majhni, Grace Lutar, Barbara Nemeth,1 grlicam podobni ptički kar lah-Frances Virag, John Žele, The-(ko pomagajo čistiti mize ali pk resa Rascan, Magda Horvath, vsi obratno. Poleg je velik ribnik s iz Bridgeporta j tisoč'ribami ih krasnimi lokvo- 3.00 dol.: Anna Horvath,'nji v iv eh barvah,1 ves kruh, ki Bridgeport, Marija Koprivec.! ostane gostom/Am? j o ribe/Ser-Bridgeport jviranje je zelo dobro, imajo vse ji« ’. ocasi ustavil. Sprevodnik pa 2.00 dol.: Ivan Horvat, Jane?/ _ _ j j e zaklical: Statične Termini (Nadaljevanje in konec — leto 1946.) Od začetka tega leta 1946) nisem nič zapisoval. Morda zaradi enoličnosti življenja, iz malodušnosti ali pa zaradi obojega. * Danes, 25. marca, je lep pomladanski dan, zato smo se z dijaki podali na izlet. Po enourni hoji pridemo do neke reke, ki nas s svojimi valovi vabi v prijetno, že dovolj tople vodo. V njej smo se osvežili in nadaljevali pot. Nekoliko utrujeni smo se ra’ večer zelo zadovoljni vrnili v taborišče. Marjan Gorjup mi pove, da pripravlja Cankarjevega “Hlapca Jerneja”, pa ponuja vlogo Jerneja. (Igra radi nekaterih nasprotovanj ni nikoli prišla na oder.) 2. aprila je taboriščna folklorna plesna skupina pripravila za vse prijeten večer z izbranim sporedom, za kar so prejeli veliko priznanje in aplavz. 3. aprila obišče taborišče minister dr. Vošnjak. 4. aprila sem prejel prvo pošto od mame, ki mi z žalostjo v srcu sporoča, da našega dragega ata ni več med živimi. Umrl je 8. nov. 1945. Bog naj mu poplača za vso njegovo očetovsko skrb in ljubezen! . t Zanimivo je, da smo v tem mesecu kar trikrat zelo uspešno odigrali “Tri vaške svetnike”! [dovanju dr. Mihe Kreka — (to Prišel je mesec maj, prva ob- smo zvedeli kasneje) službo letnica velike žalosti in bridkih ^trj^rjev (Watchman) v angleški bolnici (Br. Field Hospital) na Via Fontana. Pri vhodu na dvorišče bolnice nas je pričakal angleški narednik, debelušen in zelo prijazen mož in nas odpeljal v pisarno, kjer nas je vpisal in razložil pravila in dolžnosti službe. V. Cuderman, ki je znal angleško, pa nam je tolmačil. Odšli smo z narednikom po lončke za čaj in jedilni pribor, nato pa y jedilnico, kjer nas je že čakalo obilno angleško kosio. Dobro podprti od obilice hrane smo odšli po nove uniforme in se preoblekli. Postali smo “angleški vojaki”. Začela se je za nas novo, človeka dostojno življenje... —-----o------- “DEEP FREEZE” naprodaj, 12 kubičnih čevljev, v dobrem stanju. Kličite 481-0589. (102) FOR RENT On 5903 Bonna Ave. down, three large rooms and bath; individual furnace heat. Call 481-5438. (102) LASTNIK PRODAJA Hiša s tremi spalnicami IVz kopalnice, nasproti cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 681-2673 ali 261-4093. (102) HARMONIKA NAPRODAJ Tri leta stara diatonična harmonika, izdelana v Sloveniji, v zelo dobrem stanju je poceni naprodaj. Kličite tel. 451-8756. (102) spominov. Življenje se nam med tem ni v ničemer spremenilo ... Prišlo je pismo iz Rima. Dr. Vrčon me vabi, naj pridem za njim (Tako sva bila žc pred njegovim odhodom domenjena). S seboj pripelji šfe koga svojih prijateljev, pravi, se bo že kaj našlo za vas. Omenil sem Daretu Sedlarju, ki je bil takoj navdušen za to. Pqcakala sva, da smo odigrali “Tri vaške svetnike”, ker sva oba sodelovala. 5. maja sva domenjena zapustila taborišče in se od nekaterih prijateljev tiho poslovila. Na železniški postaji Eboli pri-čak&va na vlak za Rini. Brez vsake vozno karte, in ‘brez lire v žepu nemirno vstopiva. Izstopala sva na postajah in vštopala v druge vagone. Med tem je vlak mirno drvel naprej proti cilju. Naenkrat so zadelo škripati zavore ih vlak NOV NA SEZNAMU V EUCLIDU Zidan ranč, s tremi spalnicami, samo tri leta star, garaža za dva avta, polna klet, kuhinja z več predelavami in jedilna soba. UPSON REALTY , UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. ure zvečer (102) 16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4j088, ask for Jim (x) REPAIRING Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100. (x) NAPRODAJ Šest let staro trgovsko poslopje za dve trgovine na E. 200 St. v Euclid, Ohio, primerno za vsako obrt. Kličite od 8. do 4. ure 692-2099. (102) 1071 E. 71 St. South of St. Clair Ave. 6 large rooms for rent, bath, sepal ate utilities, up, $80. See caretaker or call 843-8033 after 6 p.m- (102) Saudsko olje bo dražje BEIRUT, Lib. — Tukajšnji gospodarski časopis je napovedal, da bo Savdska Arabija zaradi neuspeha pariške Mecna- Hribšek, John Kuri, John Lukman, Louis J/larkpja, Steve in dobil druge, da bi jih posne-Katika Ošlaj, Anthony Serca,'mali Cesti. Oboje je s časom postalo'da bo škof Slomšek postal nas _____ „ _____ Premajhno ter je bilo potrebno'svetnik? Tedaj, ko bo naše žau- Frank Žele, Theresa Zelicb, vsi kakor tudi drugo večkrat'panje v Slomškovo priprošnjo iz Bridgeporta Povečati. To delo je, opravil prvi j takšno, da bo zmožno presta-! ysem darovalcem prav. lepa' vidovski župnik Vitus Hribar, [vljati gore! Takrat se bodo go- hValh! Naj bi njihov zgled pri-' Father Varga, vicepdstul ator 3547 E. 80 St. Cleveland, 'Ohio 44105 veke -poštenjaka Roma. izstqspila sva, *e oddahnila in IBogu zahvalila za. srečno .pot. I Prepričan sem, da je sprevodnik dobro vedel za najin neprijeten položaj, vedel, da sva člo- skem sodelovanju med razvitimi in nerazvitimi državami s 1. VIL 1977 povečala ceno olja za 5' •;; kar bi naj to izenačilo a ceno ostalih izvoznic olja, ki so odločile, da jo ne bodo znova povišale, kot so ob koncu leta for rent Three unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair, Adults only. Call 361-0989 after 5 pm (102) Lastnik prodaja enodružinsko jnšo s tremi spalnicami, garaža, parcela 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. rodne konference o gospodar- 135 st. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598. (102) brez denar- lani sklenile. Help wanted Male or Female ASSISTANT COOK WANTED Olga’s Slovenian Restaurant 689 E. 185 St. 486-3838 (102) Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST Tedaj se je docela slučajno litve morda njegovo zdravje in Bešla z Jurijem. Spomini, ki so bili skoraj ugasnili, so oživeli v .^niei, takoj je bila neprisiljena v govoru in občevanju z J'u-rijern. Ko ie nekega dne čudno nemirno vprašal, ali se še spominja, kako je svoj čas želela na Peč in je ona vesela prikimala, tedaj jo je prijel za roko in jo vprašal, ali bi hotela sedaj iti za vedno na Peč. Anica sprva ni vedela, kaj naj odgovori. Nehote se je ozrla na stvorjavo oko, ki je še vedno skrivnostno gledalo na njo; strah pred te-motno bodočnostjo se je je polastil. Ko pa je ponoči zaman molila očenaš za očenašem in spanec le ni hotel na njene oči in je venomer videla pred seboj mirni, zagonetljivi pogled tiikot-nega očesa, tedaj je planila kvišku in rekla: “Mamica, daj mi kako znamenje. S Peči sem doma, če mi je namenjeno, da se vrnem —glej, od prve mladosti hrepenim tja gori — daj, daj mi kako zname-Pjfel” Tedaj je Anica zaspala in v Bnu je videla mater. Iz cerkve je prišla, in ona sama je šla za njo. Mati pa je šla po vasi, iz vasi po cesti; pri mostiču pod Pečjo je obstala. “Ali ne greste gor?” je vprašala Anipa. “Ne,” je odvrnila mati, pojdi sama!” Teh sapj se je Anica domislila drugo jutro. Pod vtisom sanj je živeje premišljala svoj korak. Kar je še bilo neodločnosti v njej, jo je premagala nepopisna vdanost Jurijeva. Videla mu je na obrazu, da trpi in da je odvisno od njene privo- življenje. Od nekdaj ga je poznala, poznala njegovo rahlo dušo in boječo nrav; čutila je vedno usmiljenje z njim. To usmiljenje je v teh časih pridobivalo v Anici povsem izrazito, posebno lice, Anica si je z rdečico v obrazu končno le priznala, da ji je Jurij najljubši, da ga ima rada, da ji je bliže od drugih vaških fantov. Res se je zavedala, da si je ljubezen predstavljala nekako drugače, nekam skrivnostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki so ugasnili, ko se je zopet ozrla v Jurija in videla njegove od strahu podrhtevajoče ustnice. Prijela ga je za roko. “Jurij!” je dejala skoraj trdo, in rdečica ji je plala v obraz, “takrat ni dovolila tvoja mati. Ali bo sedaj, ali ji bo prav? Uboga sem!” Videla je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile od zanosa in sreče. “Torej hočeš z menoj,” je vprašal, “hočeš?” “Grem, Jurij! Ali smem?” “Smeš!”' je skoraj zavpil in| “Ker tako želim,” je dejal. Ona je bila zadovoljna in sto-prav na večer poroke je doznala zakaj se mu je tako mudilo. Kako pa je bil mater prisilil, tega ni vedela. 5. Saj ne zna kuhati! “To pa to! Pri nas je vedno velika kuha,” je govorila dekla Marjanica, vrteča se po kuhinji, “velika kuha za ljudi in drugo živino. Ti moj ljubi Bog, česa ne požro samo prašiči, pa še krave in voli, pa kokoši. Prav res, ves dan ne ugasne ogenj. Tak kup drva, pa bo že za kosilo premalo. Ali ste kaj rekli?” se je obrnila proti Anici, ki je pila zajtrk. “Nič nisem rekla,” je odvrnila Anica. “Sem mislila, da ste kaj rekli!” je povzela zopet besedo Marjanica. “Sem malo gluha, na levo uho, hvala Bogu, pa večkrat slišim, da kdo govori. Saj. Od pred-sinočnem mi še brni po ušesih. In te Neže,” je hipoma spremenila vsebino govora in glas, “te Neže že zopet ni nikjer. Vse moram narediti sama. Še vode ne zna prinesti ta lenart!” Položila je nekaj polen na ogenj; dim ji je bušil v oči, da je zakašljala in si zakrila obraz s predpasnikom. Nato pa je stopila v vežo in odšla na dvorišče. “He, Lipe, ali si videl kje Nežo?” jo je čula Anica vpiti. “Kajpak, da sem jo,” se je šalil fant. “V prvi klopi pri Sv. Valentinu je sedela včeraj pri ,v , t, , . ■ masi. Pa m kaj molila, ne, odšel. Dva dni ga m bilo. Tretji I . Jv „ ’ ’ , • v Ti-i •.______ui-j sedela pa je vso maso. “Saj!” je dejala Marjanica, “sedi, kajpada. Doma pa je to- dan se je vrnil. Bil je zelo bled. Anici se je zdelo, da se trese. Ponudila mu je stol. Poprosil .... u + hko dela, a vse naj sama opra- jo je, bi h ne hotela prinesti)_ T x ^ vina. Ko je popil kozarec, se je okrepil in nasmehnil. Nikoli prej ga ni’ videla Anica tako srečnega. “Anica,” je dejal, ‘“v nedeljo naju okličejo!” “Že?” se je začudila. “Enkrat za trikrat!” “Pa zakaj?” je vprašala. vim. Lipe, čuj! če kaj vidiš Šimna, mu le povej, da naj moj nos pusti na miru in naj svojega pogleda, ki je takšen ko otročja prešica.” “Le sama mu povej, Marjanica,” je odvrnil dobrodušno hlapec, “jaz sem za živino tu, Šime je za polje, ti pa za hišo.” “I no, pa naj bo, za hišo je!” je razumela napačno Marjanica, “naj le bo in naj sliši in si zapomni, da je moj nos moj.” “Moj nos je moj!” je ponovila nekaj tiše in se vrnila v kuhinjo, kjer je našla Anico, ki si je dala opraviti okoli velikega škafa, kamor so polagali prašičjo krmo. Anica je bila usula otrobe v posodo. Marjanica je pristopila in se ji nasmehnila: “Pri vas se jim bo pa dobro godilo; toliko otrobi. Ne de nič, pri prašiču ni zavrženo.” Tiše je dostavila;: “Samo da mati ne vidijo.” - Anica je zardela in se opravičevala: “Nerodna sem še.. “Seveda,” je prikimala Marjanica, “za dvakrat seveda!” Nato je zmešala sama krmo in hotela prijeti posodo, da jo odnese. Anica je pristopila: “Poneseve skupaj!” “Kaj p3?” se je začudila Marjanica. Ko pa je prijela Anica za ročico, je rekla dekla: “Vi ste pa pridna gospodinja. Bog vam daj zdravja. Včasih res ni človeka, ki bi pomagal.” Nesli ste krmo čez dvorišče. Na stogu je stal Tomaž. Bil je videti zaspan, pretegoval se je. Ko je ugledal ženski, se je zasmejal: “Zdaj boš pa gospa, Marjanica. Nevesta sarha ti pomaga.” “Saj ti bi mi ne,” se je očivi-dno na desno uho odzvala Marjanica, “ti bi še psa pahnil nazaj v vodo, če bi prilezel iz nje, ne pa da bi mu pomagal!” (Dalje prihodnjič) Za vsabovrslna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE * 1 ^ ^ h - 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-062S TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA [Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. • ’ V‘‘ Spominske podobice in osmrtnice. Najlepia izdelava • Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE * PRIVATNE TISKOVINE BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Ghapier m *+»+*++*+*+**+***+**+***+**+*•••**+++****+*+****+*•***+++++*+* We offer these membership^ in the ' ♦ BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ........................................ $5.00 Sustaining .................................... $10.00 Life (individual or family) .................... $50.00 Life (institutional) ... ..................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. AMERIŠKA DOMOVINA NA POČITNICAH Spoštovanim naročnikom, dopisnikom, sotrud-nikom in bralcem sporočamo, da bo Ameriška VO' movina prva dva tedna v mesecu juliju na počitnicah. Zpdnja številka pred počitnicami bo izšla v petek, 1. julija, prva po počitnicah pa v ponedeljek* 18. julija. Nase zveste dopisnike, društvene tajnike in zasebnike prosimo, da upoštevajo zgornje naznanilo* temu prilagodijo svoje prispevke in jih pošljejo pravočasno v objavo. Lepa hvala! LASTNIŠTVO AMERIŠKE DOMOVINE City Enclosed is $......................................;.... for my ................................ membership. Name ................i............................. Street ............................................. .................... State ..... Zip........... Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and We members only. Donations payable to Rev. Victor N, Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. NOVICE- z vsega svefa NOVICE- ki jih pofrebujefe NOVICE- ki jih dobile ie sveže NOVICE- popolnoma neprisfranske NOVICE- kolikor mogoče originalne 1 1 ■ 11 ...— ... 1 ........... NOVICE- ki so zanimive Z I * vam vsak dan prinaša v hiio Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki ie ni naročen nanjo — ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m Pridite na v dneh 7-10 julija na KARNEVAL na vsakoletno “Homecoming” fare sv. Vida - Glass Ave. in Norwood Rd» četrtek - petek - sobota - začetek ob. 7. uri zvečer v nedeljo se začne opoldne VOŽNJE - IGRE - NAGRADE V četrtek in soboto - klobase, hamburger, vinarce V petek - Ribe in sarma od 5. ure naprej V nedelje - Goveje kosilo - M :3Q naprej -Krofi naprodaj v petek soboto in nedeljo po II. uri v avditoriju a