6. marca 1855 v Trsteniku v visoki starosti 94 let . Tako zagrinja še dandanes tajinstvena megla rod rokovnjačev, ki je več ko pol stoletja živel med nami in slednjič, kakor je prišel, brez sledu izginil. Veliki Groga, Dimež in Črni Jurij so danes samo še stra- hovi v ljudskih pripovedkah. — mp — Nekaj spominov na dni, ko so našo zemljo osvajali Napoleonovi Francozi in ko so domači rokovnjači sir a ho vali državo, mesta in vasi Bf aršal Marmont in rokovnjači Ko so Francozi zasedli Ilirijo in je bil energični maršal Marmont imenovan za generalnega poglavarja slovenskih dežel, so začeli trebiti rokovnjače najprej na No- tranjskem in v Istri. Maršal sam, v svo- jih, po njegovi smrti izdanih spominih, ta- kole pripoveduje: »Razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila tako velika, da si prebivalci niso upali iz mest, ako se niso vsako leto pogodili z razbojniki, koliko jim bodo dali, več ali manj, kakor so bili premožni ali ne. Ako se je kak človek ho- tel osvoboditi te nadlege, so tatovi razde- jali in opustošili njegovo imetje. Moja dolžnost je bila, da odpravim to zlo. Toda prebivalci so se mi tako rekoč protivili, da bi jih preganjal, ker so se prestrašili, ko so čuli, da se bodo zamerili razbojni- kom, kajti bali so se za s\oja bivališča, za svoje življenje, ako bi javna oblast ni- česar ne opravila proti njim. Prav tako kakor z istrskimi rokovnjači se je moralo postopati tudi z gorenjskimi, ki so imeli svoje središče v Kamniških hribih. Med temi je bila slovita zlasti po Gorenjskem, pa tudi po vsem Kranjskem razširjena ta- tinska skrivna roparska zadruga rokovnja- čev, ki so bili že od nekdaj grozna šiba kmetu in gospodu. Toda v teh nemirnih časih tujega prirastka je bila njihova pre- drznost prikipela do neznosnega viška. En- krat so — pravijo — na Jelovici, drugikrat v Udnem borštu, tretjič v Črnem grabnu, četrtič v Jermanovih vratih, petič v Kam- niških gozdovih meščanske korporacije nad izvirom Bistrice itd.« Od Kamniške Bistrice do Ljubljane Te razbojniške družbe niso bile nlkaka posebnost slovenskih pokrajin. Rogovilile so v nepretrgani vrsti od srednjega veka do pred sto leti po vseh evropskih državah. Delomrznih ljudi, skvarjenih študentov in drugih postopačev, ki so hoteli živeti na lahek način od tujega dela in imetja, je bilo v vseh časih dovolj. Lahko si torej Valentin Vodnik nikov. V družbo so sprejemali moške in žen- ske iz vseh stanov. Stekali so se vojaški begunci, ubegli jetniki, tatovi in roparji. Ti so takoj vstopili v rokovnjaški krog, a oprezne je so ravnali z onimi,, ki so šele pozneje skrivaj prišli med nje. Imeli so svoje pristaše po mestih, trgih in vaseh. Tako službo so opravljali denarja pohlepni berači, posli, včasih celo hišni posestniki, kmetje in krčmarji ter čestokrat uradni slu- ge sami. Imeli so nalogo, da so poizvedo- vali, kaj svet govori o njih, kje jim preti nevarnost in kje bi se moglo kaj vzeti. Tržne dni je bilo v Kranju, Kamniku in tudi drugod v obližju vse polno rokovnja- čev. Malokateri semenj je bil brez njih. Možaki so šli za barantanjem, ženske pa so imele mnogo opraviti pri štantih in pro- dajalnah, mnogo so povpraševale po tem in onem, še več pregledovale, a največ kra- dle. V tem poslu so bile silno izurjene. Glav- ni način njih tatvine je bilo odrezovanje žepov (pri Valvazorju »Beutelschneider«), Kjer je bila gneča največja, tam se je vri- nilo nekaj takih žensk, ki so se zmedeno trle sem in tja brez konca in kraja ter marljivo izvrševale svoj posel. Je^ik, drugim neumeten Rokovnjači so imeli tudi svoj jezik, kate- rega ni razumel nihče razen njih. Alfonz Pavlin je že 1875 posvetil v »Slovenskem Narodu« daljšo razpravo tej zagonetni go- vornici, ki so si jo izmislili rokovnjači sa- mi. Tudi Prešeren se je zanimal za rokov- njaški jezik, kakor posnemamo iz epigra- ma: »Tat, rokomavh govori jezik drugim ne- umeten . . . « Rokovnjači, ali kakor so jih nazivali že v minulem stoletju: malharji, plajšarji, šte- kljačarji ali rokomavhi, rokomavsi, so bili zelo razširjena nadloga po Gorenjskem. Malhar je torbar, mavhar. Na hrbtu je no- sil torbo, iz katere je gledal vrat steklenice, v kateri je bila pijača, navadno žgana. pod Št. Ožboltom v Črnem grabna, kjer so rokovnjači oropali francosko blagajno, o kateri govori tudi Jurčičev roman Njegova avtobiografija Ostalo svoje življenje je sam popisal ta- kole: Moja mati so bili doma v kamniški fari, sam sem bil soldaški nezakonski sin, rojen v Ljubljani. Okoli 20 let star sem prišel k vojakom, bil sem osem let tam bor pri grenadirjih, 12 let sem še kite nosil. Moji višji so me sprva radi imeli. Ko sem pa neki večer ostal predolgo v šiški, sem jo pa napak zastavil, če jo pa človek v mladosti napak zastavi, mu je rada skrivaj na poti. Taka se je godila tudi meni. Drugi dan sem bil kaznovan in potem sem začel vhajati vojakom, pa nisem bil nikdar dolgo časa zaprt. Palic in šib sem pa dobil brez števila, toda vse je bilo zastonj. Dvakrat sem bil v bitki in sicer pri Veronl ln Ba- sani. Potem sem bil ujet v vojski in odpe- ljan na Francosko. Leta 1812. sem šel z Napoleonom nad Ruse, a sem ostal na Polj- skem. Vsega vkup sem služIl cesarja 29 let.« . Ljudje pripovedujejo, da je rokovnjaški glavar Veliki Groga, ki so ga njegovi pod- ložniki nazivali za »papeža«, svoje ljudi v Udnem borštu nad Kranjem pod krivo jelko poročal, govoreč za blagoslov: »In nomine patre vzemi jo na kvatre, če goršo dobiš, pa to zapustiš!« Zadnjega glavarja gorenjskih rokovnja- čev so končno ujeli in zaprli dosmrtno. Pravljica pripoveduje, da so mogočnega in divjega starčka pozneje uporabljali pri ce- Ptnih delih, a je nekega večera, ko je nehal delati, na zagoneten način izginil. Umrl je Peen: Seveda čaka. Kdo pa ne čaka? Vsi ča- kamo! In še kako! Nu, to čakanje je res zanimivo. Za božjo voljo... vsi čakamo žc leto in dan! Pubi pa je neučakan Pubi ne ve, kako se tej stvari streže. Me sreča zadnjič na promenadi in me vpraša: »Stric Peen! Kaj je to — medalja?« »Medalja? Dragi moj — to je — to je odlikovanje! To je — za zasluge!« »Ha, ha!« pravi Pubi. »Saj nič ne veš! Ti govoriš kar tako! Jaz imam tudi meda- ljo! Dva kovača je dala teta Liza — pro- sim! Prosim!« Mi pokaže medaljo — bogme res — pra- va medalja... »Pubi!« pravim. »Kar je res. je res! Ti imaš medaljo! No — in?« »Ali ni lepa?« »Seveda, lepa je! Kar dobra je!« »Veš,« pravi Pubi, »saj je ne bom nosil! Hec je — hec!« »Pubi!« pravim, »ne tako! Kaj pa ti veš, kaj so medalje! Pubi! To so resne stvari!« Joj, kako resno sem mu to govoril, pre- strašil sem se, Pubi pa — nič! »Kaj, stric Peen? Medalje? Po dva ko- vača? Kaj pa je to zaslugp? Za — sluga?« »Sluga — sluga, Pubi, M že veš, kdo je sluga! Zasluga — moj dragi, zasluga — to pa ni človek — to je — »Aba! Inkasant!« »Ne, Pubi! Zasluga — je pojem! Ti še Ko ondan slučajno me žila nemirna pod noč pripeljala je mimo Prešerna, glej vraga, kaj vidim — očak naš prestavni na mestu, predobro vsem znanem, več stal ni. Pobaral modrico sem vrh spomenika: »Hej, Muza, kaj skrila si nam Učenika, ali Kidrič nemara je v svojstvu kronista zasledil, da rasa njegova ni čista, in narod slovenski, ki prej ga slavil je, v dokaz svoje zrelosti zdaj ga razbil je?« »Ne eno, ne drugo!« glas Mojstrov začuiem ozrem se in že se z njim samim rokujem. »Nikar ne zameri, o Mojster predragi, le vedel bi rad, kaj prenašaš v bisagi? Obljubljeno dramo? Nov venec sonetni? Spet nov slavospev kpki goski prevzetni? Mar duh tvoj nesmrtni s sigurno naložbo osrečil bo spet Akademsko založbo? Boš storil, da nam knjigobrbcem v tej suši književni bo končno odleglo pri duši m paša duhovna spet v vonju nekdanjem pod nos bo sladko nas žgečkljala med branjem?« »Ne eno, ne drugo!« spet Mojster povzame »Saj vendar dandanes pisariti drame, kovati sonete in tiskati prozo — če človek pozablja umetniško pozo in se izogiblje manire čvekača — je posel, ki res se pri nas ne izplača. In dalje, če rad hi krasotko osvojil. Beg varuj, da s pesmkovaniem oznojil bi čelo si, kajti potenca duhovna se vrednejše Evam ne zdi več od g ovna. ne veš, kaj je pojem! Pojem — to je nekaj vzvišene;-* — nekaj — nu, sploh, o tem ne bova govorila!« »Mhm! Ze razumem, papa zmerom pra- vi: O tem ne bova govorila!« »Pubi — hočeš sladoled?« »Ne, ampak smetano! Stric, kaj ga pa Rusi bijejo? Madonca, to so pa boljševiki! Ti — ta smetana je pa dobra! Veš, kaj je rekel gospod Presečnik? Alzo — Rusi, moj lieber, Rusi, ferdamt — se držijo!« — Ti, kaj — zakaj se držijo?« V salamensko zagato me je spravil. Kaj bi? In sem mu odgovoril: »Pubi! Ta stvar je zelo zapletena! Veš dandanes je tako, da odločajo sirovine —« »Ha, potem bo pa že papa imel prav! Mama mu pravi: sirovina! sirovina!« »Pubi! Kaj govoriš? Mamica ima papana rada... Ti tega ne razumeš!« Pomenljivo me je pogledal, češ: no, no, že vemo, kako je! Jaz pa sem bil nepreviden kakor zmeraj in sem mu rekel: »Pubi! Hočeš torto?« »M, m! Imam že zadosti! Ti — stric Peen — ali imajo še dosti tort?« »Dosti, Pubi, kolikor le želiš — in še jim bodo ostale!« »Stric Peen! Veš, kaj mi je rekel papa, zadnjič, ko je prišel iz .... Da nimajo tort! Nobene torte!« Da, res, tako je ta stvar! Midva s Pu- bijem govoriva o otipljivih dobrinah tega sveta. Ali nama morda kdo zameri? Založbe? Dokler naju z Otonom radi še vedno tiskarijo v dvojni nakladi in stara pšenica še vedno gre v klasje, ker piškav, snetjav pač ves novi naš čas je, se zdi mi, da treba dotlej ni začeti še nama na novo spet lirike peti. Za vas knjigoborce? Kar piš' te me nekam, ker znaj: vam in kritikom pravo odrekam, da štulili bi se z mišljenjem senilnim in ničevim delom k duhovom vodilnim. Berite Zagorskega pesniško zbirko, sentence, ki piše jih Kunčičev Mirko, Koseskega, Zlomška in Husovo Maro — slavite, obsojajte mlado in staro, dokler gre za vrabce, a orle silake pustite, naj prosti se pno nad oblake!« »Prav, Mojster, še jutri bo tvoja beseda Slovencem vsem znana. A malha?« * » » A. V fe ti t 4. ' . V - * V . ' zA ' ^ 4* r ' ' . _ „ v > - V „ ? \ r * ' • » ». . . * .... . . I*.y »."l 1 /fc A * * Cis. TEATER Priprave za letošnjo gledališko sezono v Ljubljani potekajo nekam za čudo po- časi. Kriza tukaj, kriza tam. V operi so nekako dobili novega direktorja, v dra- mi še nihče ne ve, kako bo. Repertoarja za novo sezono ni — kljub temu, da gre- mo že proti koncu avgusta — objavila ne ena ne druga hiša. — Hudič, je rekel zadnjič neki obože- valec gledališča, naj imajo, kar hočejo med sabo, repertoar bi pa vendar že lah- ko dali na dan. Saj vendar vsi vemo, da se uprava programa, ki je pred začetkom sezone obljubljen, itak nikoli ne drži. MODERNA VZGOJITELJICA Gospa: »Iščem dekle, ki bi vsako popol-« dne peljalo moje otroke na izprehod. Ho- čete prevzeti to delo?« Vzgojiteljica: »Drage volje, milostiva! Šoferski izpit imam.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »E, dragi moj gospod! Zna- nost vam ne more več ozdraviti vaše noge. To je posledica starosti.« Bolnik: »Ampak, gospod doktor, saj ie moja druga noga ravno toliko stara, pa me nič ne boli!« VLJUDNOST — Pred vrati čaka neki potnik že dve uri, gospod direktor! — Vrzite ga ven in se mu oprostite, da niste storili tega že pred dvema urama. CIGANSKA Zandar (ciganu, ki beži): »Stoj. cigo! Saj ti ne bomo ničesar storili.« Cigo: »E, pa stoj ti! Tebe nihče ne gonL« Maršal Marmont Časi Vodnika in Prešerna Zgodovinarji si pošteno belijo glave, da bi mogli dokazati pravi izvor rokovnja- štva, a bore malo zanesljivih podatkov moremo črpati iz njihovih zapiskov. Toli- ko let je že, kar se je ta človeška ljulika zasejala, a nihče ne ve, koliko jih je bilo, pa kje so bivali in kje bi jih bilo mogoče prijeti! Jurčič je njim v spomin spisal ro- man »Rokovnjači«. Ime rokovnjači — Valentin Vodnik je slišal in zapisal manj navadno imenova- nje »rokovniki«, a pri Prešernu se čita tu- di o »rokomavhih — se opira na vražo, ki je bila še pred sto leti razširjena ne le med našim narodom, temveč tudi po vsej srednji Evropi. Slavni učenjak Jakob Grimm pripoveduje: »S prsti nerojenih otrok morejo uganjati čarobnosti, če jih zapalijo ali zažgo, narejajo plamen, ki uspava ljudi v hiši, da se nihče ne prebu- di.« Tudi na Francoskem je moralo biti nekdaj med narodom vražja vera, kajti v »Countumes de Bordeaux« čitamo o copra- n.iu z rokami mrtvih otrok: »V žepu ima- jo roko takega otroka, ki je izrezan iz materinega telesa, in ki, posušena ob bri- njevem ognju, varuje rokovnjače, da se znajo narediti nevidne, kadarkoli se jim godi najhujše. Rokovnjači pa se zovejo zategadelj, ker imajo v svojih malhah za vsako silo take otroške roke. Rokovnjač je torej tisti, ki ima opaljeno otroško ro- ko pri sebi, da se zna delati nevidnega ali pa da zna čarati. Preprosti ljudje še dan- danes neradi puste noseče ženske same na kak samoten kraj, boječ se, da bi je ne dobili rokovnjači.« mislimo, kak strah je vladal zlasti po vsem Gorenjskem, da, po vsem Kranjskem in tu- di v Primorju pred groznim imenom »ro- kovnjač«. Ta sovražnik vsakogar, ki je kaj imel, je bil tem strašnejši, ker se je znal skrivati in pa ker se ga je vse balo, ne le posamezniki, tudi občine, mesta in vsa go- sposka. Zlasti kmetje so dejali: »Kadar bi jih mi šli v gozd iskat in gonit, pridejo oni z druge strani na naše domove in nam jih zapalijo, potlej pa imamo. Kar dosti jih je, tako da nihče ne ve, koliko. Podnevi hodi za plugom, kmet je, kakor smo mi drugi, ponoči je pa rokovnjač. Od hiše do hiše hodi kakor drugi berači, ali je rokovnjač in pazi, kaj ljudje imajo in kje. Vse polno jih je in hudi so.« V naših velikih gozdovih je moral biti, če ne največji, pa gotovo najnevarnejši del teh nevabljenih gostov naše dežele. Tr- dilo se je, da so imeli v težko pristopnem gozdu kamniškega mesta, visoko nad iz- virom Bistrice, že kar pol vasi hiš za zimo. Večkrat je tam okrog ognja ležalo ali če- pelo v različnih, a po večini raztrganih in oguljenih kmetskih oblekah kakih deset moških, ki so se razgovarjali in šalili med seboj, toda le potihoma, kajti vsak hip se je ozrl drug za drugim. Blizu se jim takrat nihče ni upal. Vrhu tega je ta sovražnik povsem neviden in nisi vedel, koliko ga je. Enkrat so se pokazali posamez, drugič so obstopili potnika kar štirje vkup, drugod je toilo spet slišati, da jih je bilo celo tri sto zbranih pri Vodicah, odkoder so hoteli ponoči udariti na Ljubljano. Država v državi Rokovnjači so imeli — kakor opisuje Jo- sip Benkovič iz Kamnika — dobro urejeno zadrugo, nekako državo v državi. Na čelu vsem je stal papež, ki je imel neomejeno oblast čez življenje in smrt svojih podlož- Plajšarji so bili klateži, potepuhi v razci- ganjeni obleki, odeti v cape in raztrgane plašče. Namesto plašča jim je bila včasih dobra razcefrana solna mreža. Beseda ste- kljačarji pride od štekljače, močno okovane palice z ošpičenim koncem, kakršno nosijo krošnjarji. Rokovnjač je prišel v hišo z gorjačo v roki, s kakršno je bil vsak oborožen. Zalo- putnil je za seboj vežna ali sobna vrata in se vstopil pred nje; nato je potrkal s palico ob tla. To je bila prošnja in molčal je kakor mutec. Gospodar ali gospodinja sta ga morala takoj vprašati, česa najbolj želi. Kar je zahteval, je moral takoj dobiti, sicer se dajavcem ni dobro godilo. V hiše siro- makov rokovnjači navadno niso zahajali, toliko rajši so se oglašali v imovitih hišah, radi so ropali bogatine in cerkve. Toda v ča^ih največjega razmaha rokovnjaške sile, za čas francoskih vojsk, v začetku 19. sto- letja in pozneje v 30. in 40. letih, ko so jih vodili glasoviti vodje Groga, Dimež, Črni Jurij, so se po nasilnosti kosali z najdrznej- šimi dolenjskimi in hrvatskimi hajduki. ,»Papeževo" življenje in smrt Gorenjski rokovnjači so imeli sedež ln skrivališče zlasti v obsežnem Udnem bor- štu nad Kranjem. Tu so se shajali tudi na velike skupščine, ki so jih nazivali «kurja- višča«. Člani te družbe so morali po vrsti pripovedovati, kod so hodili, kaj so za dru- žbo storili dobrega, kako tu in tam ljudje o njih sodijo, kje je največ nevarnosti in kje bi se moglo v kratkem največ pridobiti. Sklepali so tu tudi maščevalne načrte itd. V Udnem borštu, tej divjini, je stoloval rokovnjačem Veliki Groga, pravi vladar te- me med živimi ljudmi. Pod njim so bili še drugi glavarji, ki so navadno hodili mno- go lepše oblečeni, nego domači fantje iz najboljših hiš. V »Novicah« 1855 čitamo: »še pred de- setimi leti je bilo veliko slišati o rokovnja- čih, ki so bili prava nadloga v deželi. Po malem so beračih, po malem pa tudi kradli, ali s silo jemali. Marsikateri pošteni ženici, ki ni bila pri volji, da bi jim dala masla, špeha, jajc, plečeta ali mesenih klobas, ker drugega doma ni imela, je priletela kaka gorka s štekljačo po grbi.« Imenitnejših med rokovnjači je bilo ka- kih dvanajst, ki so imeli pravico »križem mavhe« nositi. Ce bi se bil kak manjši predrznil, malhe na križem djati, so ga dobro opokali in mu naberačeno blago vze- li. Pa nekdanji kranjski komisar Janez Pajk je temu počenjanju kmalu v okom prišel. Nekaj jih je spravil k vojakom, ne- kaj v jetnišnico in delavnico, drugi so po- mrli ali se lotili dela. Poglavar vseh ro- kovnjačev je pa bil Gregor Hrastnar, po domače Veliki Groga. Bil je visoke, čedne postave, podolgastega obraza, snežnobelih, dolgih las in zmiraj po vojaško oblečen. Zdaj že domalega slep, je prihuljeno hodil in se opiral na dolgo palico, da ga je bilo čudno gledati. Bil je zgovoren, dobrovoljen in srčen, ako je dobil pod kapo dovolj smr- duha. V Splitu se nahaja že več dni filmska odprava filmskega podjetja »Algafa Filme lz Berlina, ki snima nov film pod ime- nom »ženitveno potovanje brez moža«. Snamanje se bo končalo te dni in se bo film predvajal že v prihodnji lilmski se- zoni. Snimanje se vrši v Dubrovniku na Hvaru, Korčuli in v Splitu. Stroški tega filma znašajo v našem denarju preko osem milijonov dinarjev. Avtor filma je naš rojak, Bogoslav Tanko iz Siska. Glav- ne vloge igrajo Johannes Rieman, Marie Andergast, Paul Horbiger. Družba loži- ra v Park Hotelu Matkovič v Splitu, ki je po svoji opremi najmodernejši v naši dr- žavi. Polnočni interviu Marie Andergast