Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	97
Leto XXXV. - Štev. 47 (1780)
Gorica - čerttek, 8. decembra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Slovenski narod ob 40-letnici AVNOJA
OBETI IN UPI LETA 1943 Sedanja Jugoslavija obhaja vsako leto 29. november kot dan svoje ustanovitve. Tega dne so se namreč sestali v Jajcu v Bosni delegati jugoslovanskih narodov na skupnem zasedanju in sprejeli razne sklepe, med katerimi je predvsem izjava, da je treba novo državo (Jugoslavijo) zgraditi na federativnem in demokratičnem načelu kot državno zvezo enakopravnih narodov (E. Kocbek, Slovensko poslanstvo, leta 1964). Boris Kidrič, pravi Kocbek, je na zasedanju dokazal, da more slovenski narod docela suvereno živeti v novi Jugoslaviji.
Josip Broz-Tito, ki so mu ob tisti priložnosti podelili naslov »maršala Jugoslavije«, je v svojem uvodnem govoru slovesno izjavil, da so vsa obrekovanja o boljševizaciji države, o odpravi zasebne lastnine in o poskusih komunistov, da bi prevzeli oblast, le izmišljotina Gobbelsove propagande. Tako piše E. Kocbek.
V	velikem zanosu beleži Kocbek naslednji dan 30. novembra 1943: »V pretekli noči smo položili tudi formalne temelje jugoslovanski federaciji, danes smo torej začeli živeti v novi državni skupnosti Jugoslovanov. Slovenci smo v tej federaciji zavarovani narodno in družbeno, izbojevali smo si svojo vojsko in svoje gospodarstvo, zdaj si želimo samo še to, da bi nam konec vojne zaokrožil narodne meje...« V enakem zanosu je na predvečer zasedanja v Jajcu zapisal: »Po pogovoru s Kardeljem me je prevzelo veliko zaupanje v nocojšnje zborovanje. Slovencem se prihodnost še nikoli ni odpirala tako svetlo kakor nocoj.«
To so bili obeti, upi, pričakovanja slovenskega poslanstva na zborovanju v Jajcu pred 40 leti.
DEJSTVA V LETU 1983
Kaj je ostalo republiki Sloveniji od »svetle prihodnosti« in »suverenosti« po 40 letih?
»Nedeljski dnevnik«, ki je najbolj razširjen časopis v Sloveniji, tiskali so ga 27. novembra letos v 241.500 izvodih, piše v jubilejni številki dne 4. decembra: »Dinar je samo še dinarček. Njegova vrednost se je v letošnjem letu v primerjavi z glavnimi konvertibilnimi valutami zmanjšala za 65 %«.
Od drugega zasedanja AVNOJA dalje je partija tolažila ljudske množice s parolami, to je z gesli ob manifestacijah in po zidovih. Danes je drugače. V isti številki Nedeljskega: »Parolarske akcije, ki so bile nekoč morda koristne in so ljudje vzklikali ob njih, so danes že strašno preživela stvar. Navadili smo se, da nam marsičesa primanjkuje in ni vrag, da bi se ne privadili tudi na pomanjkanje parol. Tudi avtor teh vrstic je nekoč po zvočniku vpil neke parole, pa jih danes ne bi...
Danes so najboljše parole polna izložba, polne police in še kaj lepega. To je potrošniška miselnost, mi bo kdo rekel. Kar naj, jaz mu bom pa povedal, kakšna miselnost je tista, ki reče mesarju, naj na vrata nalepi našo parolo, v mesnici pa nima mesa...«
Omenjeni mož živi v Ljubljani, če bi živel pri nas, bi videl, da parole še vedno vlečejo, morda zato, ker so pri nas mesnice polne.
»Suverenost« republike Slovenije je po 40 letih od AVNOJA tolikšna, da so praktično zaprli meje in smeš ven samo, če plačaš polog. Za prihodnje leto niso o-beti nič boljši, prej slabši. Če hočejo sorodniki prepeljati domov v tujini umrlega sorodnika, morajo iti iskat dovoljenje v Beograd, kajti tudi mrtvi so lahko nevarni.
Višek »narodne zavarovanosti«, v katero je verjel Kocbek v Jajcu leta 1943, so pa »skupna programska jedra«. O teh se Je oglasila tudi »Družina« in po njej ljubljanski metropolit dr. A. Šuštar. Ponatisku-jemo iz »Družine«:
BESEDA KULTURNIKOV — Jedra so usodna za nadaljnji razvoj slovenskega naroda. Slovenski jezik s
književnostjo je že v sedanjem obsegu in obliki, ob naši lastni brezbrižnosti — zlasti v usmerjenem izobraževanju — potisnjen na skrajni rob drugorazrednega predmeta. Tako Društvo slovenskih pisateljev. Partljič apostrofira starega Cankarja: »Najbolj gnusni, res gnusni! — pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal...« Pesniku Zlobcu je jemalo sapo, ko je bral tisti »antikultumi, antivzgojni, antiizobraževalni, antipedago-ški in antietični dokument«. Dramatik I-van Mrak je mislil, da ga bo kap, ko je prebiral dokument o skupnih programskih jedrih; zaslutil je v njem »projekt genocida, samogenocida«, predajo slovenske duše, puščico proti Avnoju, ustavi in vsemu, kar imenujemo bratstvo in e-notnost. Tudi Javoršek je podivjal: »... iz dneva v dan moramo doživljati, da nas srkajo vase ali kako drugače potujčujejo bodisi Avstrijci bodisi Italijani. Ali naj v imenu bratstva in enotnosti pustimo, da nas bo vsrkala vase še Jugoslavija? Ali je za tako usodo padel v zadnji vojni vsak deseti Slovenec? Ali smo zato imeli narodno osvobodilno vojsko in partizanske odrede Slovenije in se borili kot levi? Ne, ne, ne... Ne moremo in ne smemo se potujčevati ne na Koroškem ne v Italiji in ne v Jugoslaviji.« Predlog skupnih jeder krni naše narodno bistvo, mladega človeka pa peha v »malodušje in okrnjeno osebnost in hlapčevstvo, ter jih skupaj s pritiski na drugih področjih dela za lahek plen raznih generalov prihodnosti«, z ostrino britve zapisuje pesnik Menart.
BESEDA METROPOLITA V CERKVI
V	ŠT. VIDU PRI LJUBLJANI
»Preko groba nam danes govorijo in nam naročajo s Kristusovo besedo: Glejte, da se ne daste premotiti. Ohranite dediščino, ki ste jo sprejeli od svojih očetov ter si jo utrdili in poglobili v škofovem zavodu sv. Stanislava in na prvi slovenski gimnaziji. Ostanite v življenju v kakršnih koli razmerah in težavah stanovitni v veri ter zvesti Bogu in Cerkvi; ostanite zvesti sinovi slovenskega naroda, skrbite za njegovo kulturno dediščino, njegov jezik, njegovo pristno samobitnost, njegov razvoj in njegovo življenjsko moč; ohranite zdrave najgloblje narodne korenine vernosti, poštenosti, medsebojne povezanosti, jezika in kulture!«
»V prizadevanju za ohranitev in utrditev samobitnosti slovenskega naroda, jezika in kulture smo povezani z vsemi rojaki doma in po svetu, tudi če na vero gledajo drugače, a ljubijo svoj narod, slovenski jezik in kulturo. V tej skrbi, stanovitnosti in zvestobi spoštujemo vsak drug narod in kulturo, vsakega človeka z drugačnim prepričanjem, in želimo mimo sožitje z vsemi v svobodi, medsebojnem razumevanju, enakopravnosti in skupnem prizadevanju za boljšo prihodnost. To pa je mogoče le v stanovitnosti in zvestobi. To nam pomeni tudi Kristusova beseda:
S svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje!«
Takšna je torej »enakopravnost« slovenskega naroda v FSR Jugoslaviji, takšna je »suverenost« federativne republike Slovenije, takšna »svetla« sedanjost Slovencev.
Zbral in uredil K. Humar ¥
■	Ministrski predsednik Craxi je v četrtek 1. decembra obiskal sv. očeta in se zadržal z njim v razgovoru 50 minut. Iz uradnega sporočila predsedstva vlade je razvidno, da sta Craxi in papež razpravljala o miru v svetu, v čemer sta imela »skupna stališča« ter o novem konkordatu, glede katerega sta ugotovila »skupen interes za zadovoljivo rešitev vprašanja revizije«. Po srečanju, ki je potekalo v papeževi knjižnici v Vatikanu, se je Craxi sestal z državnim tajnikom kardinalom Casarolijem. Razgovor z njim je trajal 45 minut.
Rimski pogovori o zaščiti Slovencev
V	drugi polovici preteklega tedna je prišlo glede zaščite Slovencev, ki živijo v Italiji, do nekih premikov, ki bodo morda le spravili zaščitni zakon z mrtve točke. Dva dogodka sta pri tem imela pomembno težo: napoved ministra za dežele Ro-mite, da bo vlada predložila svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji in dvodnevni obisk predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Janeza Zemljariča v Rimu. O obeh dogodkih se nam zdi vredno nekoliko več zapisati.
MINISTROVA NAPOVED
Ob koncu zasedanja komisije za ustavna vprašanja v poslanski zbornici v četrtek 1. decembra, ki je nadaljevala razpravo o zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin v Italiji, je minister Romita sporočil, da bo vlada predstavila v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Italiji svoj osnutek in sicer na osnovi dela takoim. Cassan-drove komisije. To komisijo je leta 1978 imenoval takratni predsednik vlade Andreotti.
Vendar pa ta komisija ni sprejela enotnih zaključkov. Bilo je veliko razlik med stališči, ki jih je zastopalo pet slovenskih predstavnikov in drugimi, ki jih je izreklo 16 italijanskih predstavnikov. Italijanski del komisije je razdelil Slovence na razne kategorije in izrazil zlasti odklonilna stališča v zvezi z rabo slovenskega jezika. Nastaja dvom, ali bo vlada v svojem
osnutku primerno upoštevala stališča slovenskih članov omenjene komisije.
Takoj po napovedi ministra Romite je bilo sklenjeno, da bodo odslej o zaščiti slovenske manjšine razpravljali ločeno in da bodo torej ločili manjšinsko problematiko na dva dela. O ostalih manjšinskih in jezikovnih skupnostih bodo takoj nadaljevali z razpravo in imenovali ožji odbor, ki bo moral vskladiti posamezne predloge, o slovenski manjšini pa bodo razpravljali šele potem, ko bo vlada predložila svoj zakonski osnutek.
Prav v tem pa tiči lahko spet nova past. Kaj pa če bo ostalo le pri lepih besedah in do predložitve osnutka ne bo prišlo? Tedaj bomo Slovenci na slabšem kot ostale narodne in jezikovne skupnosti, o katerih se že razpravlja. Če pa vlada resno misli, bo gotovo postopek trajal več mesecev, tako da danes nihče ne more vedeti, kdaj bo predložen. O osnutku morajo najprej dati svoje mnenje vsa ministrstva, potem pa ga mora odobriti še vlada. Dotlej bo razprava v parlamentu stala, toda potem bi morala steči veliko hitreje kot bi tekla, če vlada ne bi predložila svojega osnutka.
ZEMLJARIČ V ITALIJANSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU
Predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič, ki se je mudil v Rimu 1. in 2. decembra, se je predvsem pogovarjal s pod-
Blagoslou Katoliškemu glasu
Od četrtka 1. do sobote 3. decembra so imeli uredniki katoliških tednikov v Italiji svoj občni zbor v Rimu v Domus Ma-riae na Via Aurelia. Udeležili so se ga tudi uredniki katoliških tednikov iz naše dežele.
Tako je Voce Isontina zastopal don Ren-zo Boscarol, Vita Nuova iz Trsta don Latin, Vita Cattolica iz Vidma je prav tako poslala svojega odgovornega urednika.
Tudi Katoliški glas je bil tam zastopan in sicer sta se občnega zbora udeležila msgr. Franc Močnik, kot odgovorni urednik, in dr. Kazimir Humar kot urednik. Na zborovanju je bilo navzočih nad sto urednikov, saj je število katoliških tednikov v Italiji kar precejšnje. Vseh je okrog 120. Poleg italijanskih sta v Zvezi italijanskih katoliških tednikov včlanjena tudi Katoliški glas v slovenščini ter Katholi-sches Sonntagsblatt v nemščini, ki izhaja v Bocnu.
Na programu zborovanja je bila tudi posebna avdienca pri sv. očetu. Ta je bila v petek 2. decembra ob 13. uri v eni izmed soban papeških palač v Vatikanu v četrtem nadstropju. Ko smo v tišini, kot bi
bili v cerkvi, čakali na sv. očeta, smo si ogledovali dvorano, v kateri smo sedeli. Strop je ves pozlačen kot oni v baziliki sv. Marije Snežne. Zgornji del sten je ves poslikan, spodnji pa okrašen s čudovitimi gobelini (arazzi). Prav blizu sem stopil, da sem si ogledal to krasno delo človeške potrpežljivosti, saj so ta velikanska platna izšivana na roko.
Ko je z nekoliko zamude prišel sv. oče, ga je pozdravil predsednik Zveze msgr. Cacciami, nakar je sv. oče sam spregovoril navzočim o pomembnosti in poslanstvu časnikarstva. Njegov govor bomo objavili kdaj kasneje. Po avdienci se je sv. oče fotografiral skupaj z udeleženci.
Ob izhodu se mu je približal msgr. Močnik in povedal, da zastopa Katoliški glas iz Gorice. »A tako, Gorica. Moj blagoslov vsem.« Seveda velja ta blagoslov na poseben način vsem bralcem in sotrudni-kom pri našem slovenskem katoliškem tedniku in vsem njegovim urednikom.
Pojdimo s tem blagoslovom v novo leto, da bi Katoliški glas rastel in se širil med slovenskimi ljudmi.
Nevaren zaplet v Libanonu
Nedelja, dan počitka, se je 4. decembra v Libanonu spremenila v dan krvavih spopadov. Potem ko so dan prej Sirci izstrelili na več ameriških izvidniških letal svoje rakete, se je ameriško poveljstvo odločilo za povračilni ukrep.
Ameriška letala so napadla položaje Druzov v gorah vzhodno od Bejruta, kjer je Sirija namestila topove in protiletalske rakete sovjetskega izvora. Napad je Američane precej drago stal. Izgubili so dve letali, dva pilota pa so Sirci zajeli. Severnoameriški obrambni minister je dejal,' da je napad ameriških letal imel obrambni značaj, da zaščiti svobodo izvidniških poletov.
Se isti dan zvečer je prišlo do nenadnega in dolgotrajnega obstreljevanja taborišča ameriških marincev v Bejrutu, ki je trajalo nad štiri ure. Pri tem je osem marjncev izgubilo življenje, dva pa sta bila ranjena. Na zahtevo marincev je v odgovor stopilo v akcijo topništvo s fregate »Rickets«, ki je v sestavi ameriškega
6. ladjevja. Napadi na marince so prihajali z griča Šejvat, kjer imajo svoje položaje mohamedanski Druži, podpira pa jih Sirija.
Italijanski obrambni minister Spadolini je ob tej zaostritvi položaja v Libanonu dal izjavo, ko je o tem dobil prva poročila, da ga vse to vznemirja, kajti če v Libanonu do miru ne bo prišlo, bo Ita-liaj morala znova proučiti svojo prisotnost v Bejrutu. »Jasno je,« je dejal, »da je naše mirovno poslanstvo na Bližnjem vzhodu pogojeno od pomiritve v Libanonu in spravne konference v Ženevi, ki je najbolj pomemben sad prisotnosti mednarodnih mirovnih sil.«
Visoko imenovanje
Papež Janez Pavel II. je imenoval ljubljanskega nadškoga Alojzija Šuštarja za člana Kongregacije za verski pouk. Dekretu je prefekt te kongregacije kardinal Baum priložil še svoje osebno pismo.
tajnikom ministrstva za zunanje zadeve Mariom Fioretom, medtem ko je moral načrtovani sestanek z Andreottijem, ki naj bi bil drugi dan obiska, zaradi ministrove nenadne obolelosti odpasti.
Če bi hoteli Zemljaričeve pogovore na kratko povzeti, bi rekli, da so bili stvarni in konkretni. Zaščita slovenske manjšine, denarni polog za prehajanje meje, obmejno sodelovanje, položaj slovenske narodnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, nove oblike gospodarskega sodelovanja, skrb za čistočo okolja, cestne zveze so bile nekatere točke razgovorov.
Kar se tiče zaščite slovenske manjšine v Italiji je bil Zemljarič dobro informiran, saj je pred odhodom v Rim 28. novembra v Ljubljani sprejel enotno slovensko delegacijo, ki mu je obrazložila sedanji položaj. Zemljarič je postavil zahtevo, naj se pospeši postopek za slovensko globalno zaščito, govoril je o pravici rabe slovenščine v javnosti, o nujnosti postavitve dvojezičnih napisov, o od fašizma zaplenjenem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, ki naj se vrne Slovencem, o težkem gmotnem položaju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, opozoril je na nedavne fašistične izpade zoper Slovence, na skrunjenje spominskih obeležij in na ustvarjanje ozračja nestrpnosti.
V	odgovoru mu je Fioret dejal, da tudi z italijansko manjšino v Jugoslaviji ni vse v redu. Problemi so z italijanskimi šolami in pozornost vzbuja neprestano upadanje pripadnikov italijanske manjšine. Tudi naj bi se stvari ob meji kot je obmejno sodelovanje in obmejni osebni promet na osnovi Videmskega sporazuma z novim letom vrnili na prejšnje stanje.
Kar se tiče globalnega zaščitnega zakona, je Fioret podčrtal splošno politično pripravljenost in dobro voljo. Z dvojezičnimi krajevnimi napisi na območju Trsta in Gorice ne bi smelo biti težav (videmsko pokrajino je previdno obšel). Glede doma pri Sv. Ivanu gre za upravičeno zahtevo prizadetih, toda ustrezna vloga je bila šele pred kratkim predložena. O stanju SSG v Trstu pa doslej ni bil seznanjen, se bo pa odslej, ker je zadeva važna, zanjo zanimal in posredoval.
GOSPODARSKO SODELOVANJE
Glede pologa za prehod meje je Zemljarič s svoje strani povedal, da bo slovenski izvršni svet predlagal zvezni vladi v Beogradu sprostitev in da bodo izdelali študijo o dejanskih gospodarskih učinkih pologa. Zemljarič se je mnogo tudi razgovar-jal o gospodarskih vprašanjih. Poleg s Fioretom se je sestal s predsednikom ustanove ENEA Colombom in ministrom za industrijo Altissimom. Obravnavali so kakih deset konkretnih pobud medsebojnega sodelovanja. Slovenska stran je izrazila željo, da bi Italija dobavljala alžirski plin s priključkom pri Gorici. Glede avtoceste Razdrto-Gorica in Razdrto-Trst pa je bilo ugotovljeno, da žal trenutno ni dovolj sredstev.
Uvoz in izvoz se med obema državama povečujeta. Od januarja do septembra letošnjega leta je Jugoslavija izvozila v Italijo za 491,2 milijona dolarjev blaga; od tega je odpadlo na Slovenijo 167 milijonov dolarjev in je slovenski izvoz narastel za 21 %. V istem razdobju je Jugoslavija uvozila iz Italije za 611,8 milijona dolarjev blaga, od tega samo Slovenija za 171 milijonov, tj. 26% več kot lani. Splošna ocena gospodarskega sodelovanja je ugodna, s pripombo, da bi bilo zaželeno bolj razvijati tudi sodelovanje v proizvodnji, ne samo blagovno izmenjavo.
IIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllltllllllllllllllIHtllllllllllllllllilltlllllllllllllllUIIIIIIIIIHII
Naročnina v letu 1984
Kakor vsi drugi Usti smo morali tudi ml zaradi naraščajoče inflacije in splošne podražitve nekoliko dvigniti naročnino za leto 1984. Ta bo:
Italija 25.000 Ur;
inozemstvo 40.000 Ur ali 30 Usa dolarjev.
Po zračni pošti se določi naročnina za vsako celino posebej.
Kiko it s furlaniuio v Mii
DVOJNI ZNAČAJ ADVENTNEGA ČASA
Adventni čas ni le čas priprave na slovesno praznovanje Kristusovega rojstva, ko se spominjamo prvega prihoda božjega Sina med ljudi; je tudi čas, ko to spominjanje usmerja naša srca k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Na ta dva načina stopa adventni čas pred nas kot čas pobožnega in veselega pričakovanja.
Takšno pričakovanje pa človeka odpre za obilnejše delovanje milosti, za polnejši nevidni Kristusov prihod v naše srce po milosti. Bogoslužje s svetim adventnim časom budi v kristjanih zavest grehov, ki so jih resnično storili; opominja jih, da se s premagovanjem poželenja in s prostovoljnim mrtvenjem telesa vadijo v pobožnem premišljevanju in zbranosti, da se dajo prepojiti od tistega živega hrepenenja po vrnitvi k Bogu, ki nas edini more s svojo milostjo rešiti madežev greha in njegovih pogubnih posledic.
Dandanes nas v adventnem času dejansko prevzema predvsem misel na prvi Kristusov prihod. Vendar je to pravzaprav predvsem podoba in primera, tako rekoč sveta igra Kristusovega sedanjega prihoda v naša srca po milosti. Ta prihod po milosti je glavna vsebina obhajanja adventa. Advent ima za svoje središče sedanjost; preteklost je le podoba in primera za sedanjost. Prihodnost pa je temno se svetlikajoče obzorje pred nami, obzorje, ki naj nas gledanje nanj nagiblje k resni pripravi na nevidni sedanji Kristusov prihod po milosti. Prav na ta način pa se najbolje pripravimo tudi na veličastni prihod ob koncu sveta.	e.	1.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe
za leto 1984
Od prof. dr. Guida Magheta smo prejeli sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo.
Marsikdaj slišimo trditi, da Rim ne dovoli uporabe furlanščine kot bogoslužnega jezika, češ da je furlanščina le italijansko narečje. Takšna utemeljitev je sicer oblikovno zelo jasna in enosmerna, saj na videz hoče preprosto izraziti zapleteno stvarnost, vendar jo v resnici še bolj zavija in teži za tem, da bi jo nekje upravičila.
Predvsem naj povem, da v Rimu niso prav vsi prepričani, da je furlanščina le itatijanski dialekt. Sam pa hočem priti stvari do dna, zato se vprašujem: Kateri Rim trdi, da je furlanščina samo italijansko narečje, Rim italijanske države, vatikanski Rim ali Rim italijanske škofovske konference (CEI)?
1. Po italijanskem zakonu štev. 456 z dne 6. 8. 1911 je furlanščina »jezik Furlanije«. Zakon jo namreč opredeljuje kot »eno od prvobitnih jezikovnih plasti, obstoječih v tej deželi«. Kljub temu zakonu, ki so ga izlasovali parlamentarci vseh strank, furlanski jezik ni učni predmet niti na videmski univerzi, kamor bi moral spadati po zakonu, nima vstopa v urade in ni zaščiten s posebnimi juri-dičnimi normami, ki jih predvideva 6. člen italijanske ustave. Samo zadnje čase so na tržaški univerzi uvedli pouk furlanskega jezika in književnosti.
2. Vatikanski Rim deluje po svojih kongregacijah. Tu naj upoštevam nekatere posege tako državnega tajništva kakor kongregacije za zakramente in bogoslužje.
A) Državno tajništvo. Leta 1933 so »be-nečanski Čedermaci« (tako imenujem po Bevkovem Kaplanu Martinu Čedermacu ondotne duhovnike) zaprosili vatikansko državno tajništvo, naj jim pomaga, da bodo spet smeli uporabljati materin jezik pri krščanskem nauku, v pridigah in cerkvenem petju, kar jim je bila italijanska vlada prepovedala. Dne 31. 10. 1933 jim je državno tajništvo odgovorilo, da »so prebivalci Benečije že pol stoletja pod Italijo, so italijanski državljani in morajo že znati italijansko« (Ivo Juvančič, Fašistična ofenziva proti dr. Fogarju, škofu v Trstu - Goriški letnik 1915, št. 2, str. 104).
Škofje iz Furlanije (Gorica, Videm, Por-denon)) so leta 1913 zaprosili Sveti sedež za dovoljenje, da bi smeli opraviti kak bogoslužni obred za Furlane v furlanščini. Tajništvo je dne 14. 12. 1913 dalo negativen odgovor in ga takole utemeljilo:
a) takšno dovoljenje bi sprožilo nevarnost, da bi s protiskupnostnim posegom osamili tisti del Cerkve v Italiji, ki ga predstavlja Furlanija;
b) »furlanščina je narečje« (Gl. Atti del-VAssemblea del Clero di Udine, 25., 26., 21. junija 1915 - rokopis, str. 61).
Čeprav je med prvo utemeljitvijo iz leta 1933 in drugo leta 1913 preteklo štirideset let, se mi zdi, da sta obe prepojeni z nacionalističnim gledanjem, ki ne razlikuje narodnosti od državne pripadnosti in nikakor ni v skladu z delovanjem Svetega Duha. Ta dvojna prepoved me spominja na »trilinguiste in pilatovce«, ki so se leta 866 v Benetkah zaganjali proti sv. Cirilu in ga obsodili, ker je ustvaril črkopis, s katerim je mogel uvesti v bogoslužje staroslovenski jezik (Cirillo e Me-todio, Le biografie paleoslave a cura di Vittorio Peri, Milan 1981; VC 16, 1-59, str. 93-96). Sveta brata Ciril in Metod pa sla imela mogočnega zagovornika v papežu Hadrijanu II. (p.t. VC, 1-6, str. 96).
Opombe k drugi utemeljitvi so izražene v naslednjem.
B) Tudi Kongregacija za zakramente in bogoslužje se je večkrat izrazila v tej zadevi:
Leta 1916 je z listom Decem iam annos določila kot merilo za sprejem kakega koli jezika med bogoslužne jezike »njegovo uradno priznanje po civilni oblasti in dejstvo, da se jezik poučuje v šolah« (Notitiae, 12, 1916, str. 300-302); v reviji, ki jo izdaja prav ta kongregacija (št. 126, 151, 158 leta 1919, str. 400) sledi zgoraj povedanemu tale razlaga: »Pri tej točki moramo biti čim bolj nepristranski, ko ocenjujemo jezike, zato moramo upoštevati znanstvena merila in premagati vsak poenostavljajoč predsodek o domnevani enotnosti, ki dejansko ne obstaja.«
Pravkar navedena številka revije Notitiae, ki izhaja v Vatikanu, je vsa posvečena vprašanju: Bogoslužni jeziki po 2. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru. Revija našteva drugega za drugim vse svetovne jezike, ki jih smemo uporabljati pri bogoslužju in so jih škofovske konference odobrile vsakega za svoj narod, zalem pa jih je Sveti sedež potrdil. Seznam »se opira na jezikovne družine, kakor so jih opredelili jezikovni strokov-
njaki. Pri tem smo se , nadaljuje revija, poslužili znanstvenega spisa z naslovom "Classification and Index of the World’s Languages", ki sta ga izdala C.F. in F.M. Voeglin (Elsevier, New York, Oxford, Amsterdam 1911) in sodi med najsodobnejše sezname, kar jih premoremo.« (p.t. str. 389). No, v tej uradni reviji Kongregacije za zakramente in bogoslužje je na strani 451, op. 28 jasno rečeno tole: »K skupini retoromanskih jezikov spada furlanski jezik. Leta 1911 so v tem jeziku izdali nedeljski misal. Italijanska škofovska konferenca pa ga ni odobrila, zato ga tudi Sveti sedež ni potrdil.«
C)	Kakor beremo v reviji Kongregacije za zakramente in bogoslužje, italijanska škofovska konferenca (CEI) ni odobrila furlanskega jezika za bogoslužno uporabo. Zakaj ne? Odkrito povedano, ne vem zakaj. Vsekakor si dovoljujem dvojno domnevo. S tem pa nočem trditi, da ni morda še drugih razlogov, za katere pa bi rad izvedel.
1. Če je neodobritev sad neznanstvenega predsodka, da je furlanščina samo italijansko narečje (kar pa je nemogoče, kajti furlanski jezik ne sodi v italijansko-romansko jezikovno skupino, h kateri pripada italijanščina, temveč v retoroman-mansko, s katero nima italijanščina kaj opraviti), bi bilo želeti, da bi se italijanska škofovska konferenca posodobila in sklepala ustrezno z znanstvenimi izsledki.
2. če pa so na CEI vplivali drugi razlogi, ki se ne skladajo s spoštovanjem osnovnih pravic človekove osebe — te so splošno veljavne, nedotakljive, neodtujljive in neizpodbitne — in mislim, da je pravica do materinščine ena prvih, potem bi rekel, da je prva dolžnost tudi italijanske škofovske konference, da se zavzema za ljudske pravice, tudi če bi se jih ljudstvo ne zavedalo.
Končno menim, da je koristno navesti, kar pravi revija Notitiae (1919, št. 156, 151, 158, str. 399) glede liturgične uporabe materinščine in uradnega jezika: »Jezik je izredno pomembna kulturna prvina, saj izraža značaj in bistvene lastnosti vsakega naroda, hkrati pa je nenadomestljivo sredstvo, s katerim vzpostavi človek ožje in veljavne odnose z njim. Eno od temeljnih načel za liturgično prenovo, ki jo naroča Konstitucija o bogoslužju (Sa-crosanctum Concilium), je, da ljudstvo polno, zavestno in dejavno sodeluje pri bogoslužnih opravilih (B 14). Zato sploh ne smemo podcenjevati pomembnosti jezika ali si predstavljati, da more biti t.i. uradni jezik (italijanščina za Furlane in Slovence, gl. Kaplana Martina Čedermaca) prav tako uspešen kakor materin jezik, ki smo ga podedovali od prednikov in je pristen izraz njihove človeške in kulturne biti. Samo če bomo spoštovali vrednoto materinega jezika, bo liturgija postala šola krščanskega življenja za vse božje ljudstvo.«
Furlansko ljudstvo je v tem pogledu doslej pravi nebogljenec, kajti svoj materni jezik sicer še govori, a ga ne zna brati, še manj pa pisati. Zato pri bogoslužnih opravilih neprestano doživlja kričeče protislovje, ki ga je lepo pogodil in še duhoviteje izrazil prijatelj Ljubo Marc na pogrebu mojega očeta: »Kakšen nesmisel: to ljudstvo se joče po furlansko, moli pa po italijansko!«
Protislovenska manifestacija tržaških dijakov
Kakih 300 dijakov iz italijanskih srednjih šol je v četrtek 1. decembra v dopoldanskih urah uprizorilo manifestacijo proti »bilingvizmu«. Sprevod se je začel, močno zaščiten od karabinjerjev in policije na trgu Oberdan, šel po ulicah Roma in Korzu ter se končal ob Rossettijevem spomeniku pred vhodom v Ljudski vrt. Manifestacijo je organizirala fašistična mladinska organizacija »Fronte della gio-ventii«, njen tajnik Menia pa ji je ob zaključku tudi spregovoril.
Zanimivi so bili napisi, ki so jih udeleženci nosili: »Nočemo se učiti drugega jezika!«, »Manjšine imajo že preveč privilegijev!«, »Trst mora ostati italijanski!«. Ko so šli mimo poslopja tržaškega dnevnika »II Piccolo«, so njegovega glavnega urednika Ceschio ozmerjali z rabljem ((boia), njegove sodelavce pa z lažnivci. Med povorko so prepevali himno bersaljerjev, »Avanti ardito«, »Fratelli d’Italia« in »Na-bucco«. Videti je bilo tudi rimske pozdrave, Menia pa je napovedal, da bo MSI v kratkem spet začel zbirati podpise proti dvojezičnosti.
Organizacijsko zasedanje Slovenske skupnosti
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je priredilo v soboto 3. decembra v Doberdobu organizacijski sestanek izvoljenih oz. imenovanih predstavnikov stranke. Udeležilo se ga je res lepo število zastopnikov SSk v izvoljenih svetih (dežela, pokrajine, občine) ter v raznih komisijah in odborih oz. konzultah.
Prisotne je najprej pozdravil deželni predsednik dr. Rafko Dolhar, ki je tudi obrazložil pomen sestanka. Čutila se je namreč že dolgo živa potreba po takem sestanku, saj je nujno, da si zlasti izvoljeni predstavniki izmenjajo lastne izkušnje ter poiščejo neke skupne smernice za nadaljnje delo.
Nato je deželni tajnik dr. Andrej Bratuž podal poročilo o sedanjem političnem položaju v deželni upravi s posebnim ozirom na vlogo SSk v sedanji večini. Nadalje je obravnaval problem zakonske zaščite in pobude za bližnje nadaljevanje parlamentarne razprave o tem vprašanju. Omenil je vlogo raznih obiskov in se končno zaustavil ob novi pripravi na bližnje evropske volitve in medmanjšinsko sodelovanje.
Sledila je stvarna razprava, v katero so posegli številni udeleženci. Dotaknili so se raznih vprašanj, od informacije do koordinacije dela izvoljenih predstavnikov. Nadalje so zlasti izstopali socialni problem, strokovna pomoč izvoljenim, enotno nastopanje Slovencev, ožji organizacijski problemi. Iz vseh posegov je izzvenela zlasti želja po izboljšanju skupnega dela in večji medsebojni povezanosti.
V	debati so sodelovali med drugimi (da omenimo le glavne izvoljene predstavnike) deželni poslanec Drago Štoka, tržaški občinski odbornik Aleš Lokar, goriški občinski odbornik Damjan Paulin, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Koršič, načelniki svetovalskih skupin SSk Soban (Doberdob), Devetak (Sovodnje), Brecelj (Nabrežina), Mahnič (Dolina), Gruden (Zgonik), predsednik slovenske konzul te v Gorici dr. Vladimir Šturm, tajniki sekcij ter člani deželnega tajništva Tul, Gombač, Marjan Terpin, števerjanski podžupan Ciril Terpin in drugi.
Ob koncu je deželni tajnik povzel glavne zaključke tega sestanka, ki se je res izkazal kot zelo potreben in aktualen.
■ Na splošni avdienci v sredo 30. novembra je sv. oče Janez Pavel II. v baziliki sv. Petra pozval navzoče, naj molijo za »otroke, ženske, stare ljudi in bolne, ki živijo v nečloveških razmerah v obleganem mestu Deir-el-Kamar v pogorju Šuf v Libanonu«. Povod za ta poziv je dal sv. očetu protest libanonskih patriarhov in škofov, podpisan od maronitskega patriarha kardinala Antona Petra Horai-ke. V njem se apelira na vest človeštva, da se napravi konec obleganju 25.000 kristjanov, ki so se pred mohamedanskimi Druži zatekli v omenjeno mesto ter so popolnoma odrezani od sveta. Trpijo lakoto, mraz, bolezni vseh vrst, izpostavljeni so obstreljevanju in napadom ostrostrelcev, Druži pa že tri mesece preprečujejo, da bi jim prišla iz zunanjega sveta katerakoli pomoč. Tej človeški tragediji je treba narediti takojšen konec. Odstraniti je treba zaporo na cestah do mesta, zagotoviti dovoz hrane, obleke, zdravil in vsega drugega, kar je potrebno za dnevno preskrbo, vsem pa zagotoviti svobodo gibanja in varnost.
■ Na obisk v Rim je prišel češkoslovaški zunanji minister Bohuslav Chnoupek in se sestal s svojim kolegom Andreottijem. Slednji mu je predočil napore italijanske diplomacije za premostitev položaja, ki je nastal po odhodu sovjetske delegacije z razorožitvene konference v Ženevi. Chnoupek pa je bil oster v obsodbi Zahoda, češ da je z namestitvijo novih raket povzročil destabilizacijo v politično-vojaških odnosih, vendar je Italiji priznal njeno pomirjevalno vlogo. Čeprav to prej ni bilo javljeno, je češkoslovaški zunanji minister obiskal tudi papeža in se z njim pogovarjal 45 minut. Znano je, da je na češkoslovaškem večina škofij (razen treh) nezasedenih, kor Apostolski sedež ne pristane na škofe, ki jih vsiljuje komunistični režim v Pragi.
■ V Rimu so karabinjerji v njegovem stanovanju aretirali generala Giuseppea Santovita, ki je 1978-1981 vodil vojaško tajno službo SISMI. Ko so leta 1981 odkrili seznam tajne lože P-2, je bil omenjen tudi gen. Santovito. Bil je nato prisiljen odstopiti. Pregrešil se je tudi s tem, da je leta 1980 dal v objavo reviji »Panorama« tajni dokument o mednarodnih vezah terorizma, ki je bil namenjen edinole tedanjemu predsedniku vlade Cossighi, no-
V	teh dneh je izšel Koledar 1984 Goriške Mohorjeve družbe s priloženima knjigama in 2. snopič II. knjige Primorskega slovenskega biografskega leksikona.
Goriška Mohorjeva družba je že šestdeset let zvesta svojemu poslanstvu. Leto za letom pošilja med slovenske bravce zbornik življenjskega utripa Slovencev na Primorskem ali kot običajno imenujemo Koledar. Letošnji Koledar prinaša veliko zanimivih razprav, spisov, spominskih obletnic in pripovedni del.
Med važnimi zapisi beležimo obletnice ob 20-letnici avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, ob 40-letnici padca fašizma in ob dvajsetletnici 2. vatikanskega cerkvenega koncila.
Posebej zanimivi sta razpravi o lipi in nageljnu kot simbolih v slovenski zgodovini. Odkrivanje svoje identitete in izvirnosti v zgodovini je pri Slovencih sploh premalo raziskano. Lipa namreč kaže na duhovno bogastvo in izročilo Slovencev, ki sega v prvobitnost evropske kulture. Nagelj pa je po drugi strani tako poznan cvet pri Slovencih, da ga upravičeno imenujemo slovenski cvet.
Pomemben je članek o Trinkovem sim-
tranjemu ministru Rognoniju in obrambnemu ministru Lagoriu. S to objavo je hotel spraviti ob ugled drugo tajno službo SISDE, ki jo je vodil general Grassili in kateremu je bil Santovito stalen tekmec.
■ Do drznega ropa je prišlo na beneškem letališču, kjer so se neznanci polastili 25 zabojev, polnih zlata in draguljev, ki so bili izdelani v zlatarnah pokrajine Vicen-za in namenjeni v Frankfurt v ZR Nemčiji. Vrednost ukradene zlatnine presega eno milijardo lir. Do podobnega ropa je prišlo nekaj dni prej, v nedeljo 27. novembra na londonskem letališču Heath-row, kjer so napadalci odnesli 3.000 kg čistega zlata v vrednosti 60 milijard lir. Zločinci so pri tem vse navzoče polili z bencinom. V primeru najmanjšega odpora so jih bili pripravljeni zažgati.
■ Zahodnonemški parlament je soglasno odvzel poslansko nedotakljivost poslancu in gospodarskemu ministru Ottu von Lambsdorffu. Obtožnica ga bremeni, da je prejemal podkupnine in da je prejel 135 tisoč mark (ena marka 600 lir) za svojo liberalno stranko. Sam Lambsdorff odločno zanika te obtožbe. Deželno sodišče v Bonnu bo moralo sedaj odločiti, ali je minister kriv ali ne. Kanclerju Kohlu je zadeva vse prej kot ljuba, saj je bil Lambsdorff tisti, ki je pripomogel krščanskim demokratom priti na oblast s tem, da je odtegnil podporo socialdemokratom.
■ Pod streli neznanega terorista je v libanonski prestolnici Bejrutu padel drugi najpomembnejši veljak tamkajšnjih Dru-zov šejk Halim Takiedim. Bil je znan po svoji zmernosti, ki se je vneto zavzemal za spravo med libanonskimi političnimi in verskimi skupinami. Odločno je obsojal vsako krvoprelitje in versko mržnjo. Njegova smrt bo gotovo otežkočila poskuse za narodno spravo v Libanonu.
i . S Kennedyjcvega vesoljskega centra na Cape Canaveralu (Florida, ZDA) so Američani 28, novembra že devetič uspešno poslali na pol okrog Zemlje vesoljsko ladjo Columbio. Na ladji je bilo pet Američanov in en zahodni Nemec. Posebnost te vesoljske odprave je bil velik laboratorij, dolg 7 m in širok 4 m, težak pa 16 ton. Dva izmed šestih članov posadke sta skrbela za ladjo, ostali štirje pa so kot znanstveniki opravili večje število poskusov.
poziju v Rimu, kjer so Slovenci pokazali vsemu svetu tega velikana duhovnosti iz beneške Slovenije. Zgodovina cerkvene skupnosti pri Domju ni sedaj samo aktualna zaradi razglasitve p. Leopolda Mandiča k svetnikom, temveč dokazuje nenehen boj za svoj obstanek na tem ogroženem ozemlju pred vdirajočo industrializacijo.
Svojevrsten je prikaz rojstnih hiš naših velikih mož in žena v Trstu, kjer se je začel tek življenja, a moral zaradi zunanjih okoliščin doseči vrhunec drugje, daleč od rojstnega mesta.
V	Koledarju se spomnimo stoletnice rojstva tržaškega skladatelja Vasilija Mirka in s posebnim spisom oz. črtico Ivana Preglja. Pred nami zaživijo podobe oseb, ki so se poslovile od nas v zadnjem letu in katerih spomin je še vedno svež.
Nadalje zasledimo članke o današnjih problemih kot o mamilih, manjšinskih skupnostih, deželnih volitvah, odkrivanju planeta Venere in lipicancih. Iz preteklosti pa spoznamo grbe grofov Goriških ter cerkvene zadeve v Breginju, Sedlu in Log j ih.
Vsakoletna nenadomestljiva poročila o kulturni dejavnosti na Tržaškem in Goriškem popestrita poročili o skavtski dejavnosti med našo mladino. Prav tako' so zanimivi zapisi o poimenovanju slovenskih osnovnih šol v Gorici, Rupi, Štever-janu in Devinu.
Koledar objavlja tudi zadnje pesmi zdaj pok. Mirka Mazore. Med pripovednimi spisi zasledimo imena naših zamejskih avtorjev. Številni bravci bodo lahko z notranjo vedrino in osebnim doživetjem spremljali pripovedi, ki pritegnejo vsakega dobrega človeka.
Koledar 1984 je zvest osnovnim pravilom Goriške Mohorjeve družbe, ker nudi pregled verskega in kulturnega delovanja primorskih Slovencev ter ponuja prijetno in zdravo branje. Prav je zato, da bi našel vstop v vsako našo družino.
Koledar bogatijo številne slike iz prosvetnega in kulturnega življenja zamejskih Slovencev. Zato spadajo med našo zgodovinsko dokumentacijo.
J. M.
Razmah katoliškega šolstva
Prefekt Kongregacije za verski pouk kardinal William Wakefied Baum je izjavil, da prejema trenutno na 146.376 katoliških šolah pouk več kot 55 milijonov učencev in študentov. Na teh šolah je zaposlenih nad milijon laikov, duhovnikov, redovnikov in redovnic. Kardinal je še dejal, da so katoličani dolžni z vsemi silami braniti svobodo katoliških šol. Medtem je Kongregacija, ki ji on načeluje, objavila poseben dokument pod naslovom »Vzgojni napotki za človeško ljubezen«, ki obravnava problem spolne vzgoje v šolskem pouku.
★
■	Na Japonskem bodo 18. decembra izredne državnozborske volitve. Izredne zato, ker je prišlo do razpusta parlamenta predčasno. Temu je botrovala obsodba bivšega vladnega predsednika Tanake, ki je bil po sedem let dolgem procesu obsojen na štiri leta zapora, ker je od ameriške letalske tovarne Lockheed vzel dva milijona dolarjev podkupnine. Tanaka, ki je vodja ene od skupin vodilne liberalnodemokratske stranke, pa kot poslanec na zahtevo opozicije ni hotel odstopiti, ampak se je na obsodbo pritožil. Opozicijske stranke so zaradi tega sklenile bojkotirati zasedanje parlamenta, nakar je vladni predsednik Nakasone parlament razpustil in razpisal predčasne volitve.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Miklavževanja na Goriškem
Sv. Miklavž je res tradicionalen prijatelj otrok, pa tudi odraslih. Leto za letom jih obiskuje na šolah, po domovih, v prosvetnih dvoranah. Posebno radi ga imajo seveda otroci, a tudi odrasli mu želijo dobro, saj se ponekod spomni tudi nanje, povsod pa se ga veselijo skupaj z mladimi ob spominu, kako je bilo lepo, ko jih je kot otroke obdaroval z raznimi dobrotami.
V Števerjanu. Letos je sv. Miklavž kljub burji prejšnjih dni prišel že dokaj zgodaj v našo deželo. Svojo zemsko potovanje je začel v Števerjanu, kjer so ga sprejeli že v soboto 3. decembra zvečer. Najprej ga je mladina napovedala na odru župnijskega doma z odlomki iz Gržinčičeve operete »Miklavž prihaja«. Zvrstili so se angelčki, hudički in oba prijatelja otrok sv. Krišpin in sv. Gerard. Angeli so peli in rajali, hudički razgrajali, sveta Krišpin
• in Gerard pa sta modrovala, kako bi v teh težkih časih obula in oblekla potrebne otroke.
Prav živo so igralci odigrali oz. odpeli svoje vloge ter tako pripravili razpoloženje za prihod nebeškega svetnika. Ta je potem prišel z vso resnostjo, med obdarovanjem pa ni skoparil z lepimi nauki in prikritimi opombami na račun mladih in starejših. Čeprav je tisti večer zeblo, je bila dvorana polna, kar priča, kako radi imajo Števerjanci sv. Miklavža. Za lepi večer se pa morajo zahvaliti ne samo sv. Miklavžu in igralcem, ampak tudi reži-' serki Adi Gabrovec.
V Katoliškem domu. Naslednji dan, v nedeljo 4. decembra pod večer je sv. Miklavž obiskal Katoliški dom v Gorici. Čeprav je bil tisto popoldne v Gorici že sejem sv. Andreja, so mladi in starejši kar dobro zasedli dvorano. Tudi v Gorici so se na Miklavžev prihod najprej pripravili s kulturnim programom. Igralci iz Števerjana so ponovili svoj program prejšnjega večera, za njimi pa so prihod sv. Miklavža zelo posrečeno uvedli učenci 5. razreda osnovne šole v ul. V. Veneto. Z originalnim prizorom so z govorjeno besedo in petjem pripravili pot nebeškemu svetniku. Zaigrali so sproščeno in zelo ljubko pod vodstvom svoje učiteljice Marize Perat, ki je prizor napisala in režirala.
Za temi prizori je dostojanstveno prišel na oder sv. Miklavž. Z resno in jasno besedo je klical otroke na oder, da jih obdari. Za vsakega je imel vprašanje, pohvalo, če potrebno tudi grajo. Za številne pa tudi šibo, saj so otroci 5. razreda menili, da mora sv. Miklavž imeti tudi šibo za poredne otroke, kot so škrati posrečeno nosili nahrbtne koše za poredne otroke. Toda niso nikogar v njih odnesli, ker nihče ni bil tako zelo poreden.
V	ponedeljek in torek je sv. Miklavž obiskoval osnovne šole in otroške vrtce tako v mestu kot po vaseh. Pa tudi v Župnijskih domovih se je oglasil.
Miklavževanje v cirkusu. V Doberdobu so si letos zamislili miklavževanje v cirkusu. Celo zgodbo je zasnovala in jo postavila na oder Franka Ferletič. Pri tem so ji pomagale kostumografke z originalnimi kostumi klovnov in raznih Živah (konjički, slončki, medvedki) pa plesalk. Nastopala je tako zelo pisana družba kot v kakem pravem cirkusu, saj je sodelovalo 43 oseb od naj mlajših slončkov do glavnega klovna Rombina in plesalke Lile. Tudi oder je bil cirkuško opremljen z gugalnicami, vrvmi in drugim, da so mogli klovni pokazati svoje umetnije.
Celotna predstava je bila prava paša za oči. Imela je pa eno hibo, to namreč, da je bil oder za tako veliko število nastopajočih premajhen. Na kakem večjem o-dru bi celotni cirkus prišel do še večjega efekta. Klovni, plesalke, živali, to je bil pisan svet, ki je govoril, pel, rajal. Temu primerno je bilo izbrana tudi glasba, ki je podčrtavala posebne momente na odru. Tudi luči so doprinesle svoje. Opaziti je bilo, da se režiserka dobro spozna na razne odrske pripomočke. Cela cirkuška družina je nastopala v pričakovanju sv. Miklavža, ki je na koncu res prišel ter pohvalil vse, tudi tiste, ki so bili manj pridni, saj so se vsi poboljšali.
Enodejanka je trajala nekaj manj kot uro časa in je svoje prispevala za sprejem sv. Miklavža, ki je potem še posebej prišel, da obdari nastopajoče in še druge otroke ter odrasle. Vse je močno razveselil, zato mu kličemo: Nasvidenje čez leto dni!
K. M.
Adventa ni brez dobrih del
V	adventni čas moramo vključiti skrb za ostarele, onemogle, bolne, invalide, osamljene, družine z majhnimi in številnimi otroki. V vseh teh primerih je na mestu obisk in skromno obdarovanje, ki razveseli srca. Takšna dela prinašajo veselje, zbližujejo ljudi, jim dajejo doživeti božjo bližino in božjo ljubezen.
ce novice
j,,
,**.	.	.	<-ti_i_—!_:	»	-	?.&l	:
*
Za ulico po nadškofu Sedeju
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta 29. novembra je bilo tudi govora o toponomastiki. Razni svetovalci so predlagali imena novim ulicam. Svet pa je tudi odobril dve novi poimenovanji. Tako so se npr. krščanski demokrati zavzeli za to, da bi eno ulico poimenovali po pokojnem nadškofu Cocolinu.
Svetovalec SSk Bratuž je v svojem posegu tudi podprl ta predlog, zavzel pa se je tudi za imena po slovenskih osebnostih. Predlagal je, naj bi občinska u-prava poimenovala eno mestno ulico tudi po nadškofu Sedeju, ki je s svojo široko in modro nadpastirsko dejavnostjo to gotovo zaslužil. Sicer bo o vseh teh predlogih kasneje sklepala posebna komisija za toponomastiko.
Občinski svet je tudi soglasno sprejel dokument o posegih za rešitev vprašanj goriškega gospodarstva. Ta predvideva sklicanje posebne medministrske konference, kjer bi prišlo do najširše obravnave teh problemov. Župan Scarano je v svojih izjavah, ki obvezujejo odbor in večino ter ves občinski svet tudi podrobneje orisal nekaj glavnih točk, o katerih bo treba tu sklepati. Poleg izrazito ekonomskih posegov velja tu posebej omeniti zahtevo po političnem pritisku prek vlade na jugoslovanske oblasti, da ponovno odprejo sedaj zaprto mejo. Poleg tega pa zavzema posebno vlogo zahteva po izrednih finansiranjih oz. ukrepih za gradnjo slovenskih šol v Gorici, o čemer smo sicer tu že pisali.
Shod za mir na italijansko-jugoslovanski meji
Nekaj tisoč ljudi se je v soboto 3. decembra v popoldanskih urah zbralo na mejnem prehodu Gorica-Nova Gorica, da bi skupno manifestirali za mir, razorožitev in gospodarski razvoj obmejnega področja. Govornika sta bila zastopnik enotne italijanske sindikalne zveze Giovanni Pa-dovan in Danilo Bašin za novogoriški občinski sindikalni svet. Oba govornika sta
se strinjala, da je treba izvesti gospodarsko stran Osimskih sporazumov. Padovan je tudi omenil jugoslovanske omejitve za prehod meje, Bašin pa je s svoje strani opozoril, da si delovni ljudje ob meji želijo čimprejšnjega sprejetja zakona o globalni zaščiti Slovencev.
Po prevodih obeh govorov je bila prebrana skupna izjava, ki so jo zborovalci poslali italijanski in jugoslovanski vladi.
V	njej je izražena velika zaskrbljenost za sedanji položaj v svetu. Obe vladi naj storita vse, da se iz Evrope odstrani atomsko orožje, prizadevati pa se morata tudi, da se z najbolj tesnim gospodarskim sodelovanjem območje ob meji izvleče iz težke krize, v katero je zašlo.
Sovodnje
»Iz poročila, ki ga daje občinska uprava (oz. ožji odbor, op. pisca) glede podpor kulturnopi osvetnim društvom ugotavljamo, da je odločitev izrecno pristranska, da ne upošteva delovanja, ampak je strogo ideološka, saj točno dokazuje, da delovanje tistih ljudi, ki delujejo v organizacij-jah z drugo ideološko prepričanostjo ni upoštevano. S takimi dejanji občinska uprava preprečuje oz. ovira možnost demokratične izbire občanov. Zato volimo proti taki razdelitvi, tudi ker ni sestavljena komisija, ki bi ta denar razdelila.«
Taka je glasovalna izjava svetovalca SSk Branka Černiča, ki jo je dal na seji v sredo 30. novembra glede porazdelitve prispevkov s strani večine oz. ožjega odbora kulturno prosvetnim društvom v sovodenj-ski občini. Naj razložimo, kako je do te ostre kritike prišlo!
Do sedaj so svetovalci SSk s svojimi stvarnimi pripombami dokazovali nujnost sestave komisije, ki bi bila pod pokroviteljstvom občinske uprave sestavljena iz predstavnikov društev in bi nato namenjeno vsoto porazdelila ali pa poenotila vse prispevke. S tem bi bilo zadoščeno vsem društvom v enaki meri.
Sovodenjska občinska uprava je začela s podeljevanjem prispevkov leta 1975, ko
je prispevek dodelila športnemu društvu Sovodnje. Leto kasneje so ga pa prejela prosvetna društva. Takoj od začetka so svetovalci SSk kritično ocenjevali način razdeljevanja, vendar tako ostrega stališča kot letos niso še nikdar zavzeli. Kvečjemu so se vzdržali ob glasovanju. Letos pa so bili omenjeni svetovalci mnenja, da po izkušnjah iz preteklih let nima smisla za kakšno intervencijo. Zato so se odločili za gori navedeno glasovalno izjavo.
Da bodo bralci sami lahko presodili upravičenost glasovalne izjave, navajamo višino prispevkov za leta 1980-1983, ki so jih dobila prosvetna društva. PD Sovodnje je prejelo leta 1980 en milijon lir, leta 1981 1.100.000, leta 1982 l.300.000 in leta 1983 l.350.000, PD Vipava l.000.000, 950.000,
1.000	in 1.150.000; PD Danica z Vrha 600.000,
950.000, 1.150.000 in 1.500.000; PD Skala v Gabrjah 350.000, 850.000, 950.000, 1.000.000; zbor Rupa-Peč 350.000, 500.000, 550.000 in
600.000. Iz tega pregleda je razvidno, da so štiri društva v višini prispevkov znatno napredovala, le eno je v zadnjih štirih letih naraslo samo za borih 250.000 lir. Mislimo pa, da to društvo v gojenju slovenske kulture ne zaostaja za nobenim drugim društvom v občini. Prav tako menimo, da ni dovolj za prosvetna društva, da se njihovo delovanje odraža samo v bučnih nastopih, temveč je za ohranitev slovenske kulture in jezika potrebno še marsikaj drugega.
Doberdob
Umrl je Franc Juren. V nedeljo 27. novembra takoj po končani pozni maši se je oglasil v Doberdobu mrtvaški zvon, ki je oznanil, da je malo prej v splošni bolnišnici v Gorici dotrpel naš faran Franc Juren s Poljan. Proti koncu poletja je bil opešal, da ni mogel več niti v cerkev, v oktobru je obležal in po nekaj tednih bolnišnice je sklenil svoje zemeljsko življenje.
Pokojni se je rodil na Vrhu 11. decembra 1896 in sta mu manjkala torej samo še dva tedna do 87 let. Nevesto si je bil poiskal kar na Vrhu, Rozalijo Devetak, in se z njo poročil leta 1922 v Sovodnjah, potem, ko se je vrnil iz vojske. Po nekaj letih si je kupil majhno domačijo na Poljanah in se tam ustanovil.
V	zakonu se mu je rodilo sedem otrok, od katerih je eden umrl še prav majhen. Edini sin Franc je padel v partizanih in to je ostala zanj velika bolečina, ki je ni prebolel prav do smrti. Vseh pet hčera se je poročilo in stari oče je bil vedno vesel svojih številnih vnukov in zdaj tudi že pravnukov. Na Vrhu je leta 1972 obhajal zlato, 1982 pa v Doberdobu biserno poroko v krogu številnega sorodstva.
Pokojni je bil mož iz enega samega kosa kot so včasih rekli. Poštenost in možatost je visoko cenil in držal dano besedo in obljubo. Starši so mu vcepili ljubezen do domače besede in zemlje, zato jima je ostal zvest do zadnjega. Prav tako je bil zvest svoji družini, pa čeprav za ceno velikih žrtev. Zlasti pa je imel za častno dolžnost, da je ostal zvest Bogu in Cerkvi kakor so ga naučili starši. Svoje vere nikoli ni skrival, rad je ob nedeljah pristopal k sv. obhajilu, pri pogrebih nosil križ, zlasti pa je do časa sam poskrbel za prejem sv. zakramentov, ko je začutil, da se mu bliža zadnja ura.
K večnemu počitku smo ga pospremili v Doberdobu v torek 29. novembra prav ko se je sonce tega krasnega poznojesenskega popoldneva nagibalo k zatonu. Kako je bil priljubljen, je pokazalo veliko število pogrebcev ne samo iz domače župnije, marveč tudi z rodnega Vrha in drugih bližnjih vasi.
Vsem svojcem naše iskreno krščansko sožalje, njemu pa želimo, naj se spočije v dobrem Bogu, ki mu je vdano služil.
Širite „Katoliški glas"
Opčine
Na Opčinah se nadaljuje in zaostruje boj, ki naj bi preprečil uresničenje načrta za ljudske in cenene gradnje. Te gradnje hoče izpeljati tržaška občina, ki je nekaterim zadrugam že dodelila zemljišča, kjer naj bi se gradila nova ljudska stanovanja. Slovenci na Opčinah so zaradi tega zelo prizadeti. Upamo, da se bo našla rešitev, ki bo njim ustrezala.
Nova knjiga Vinka Beličiča
Tržaška Mladika je za 70-letnico pesnika in pisatelja Vinka Beličiča izdala njegovo knjigo »Pogled nazaj«. V knjigi so avtorjevi zapiski iz njegovega dnevnika v času tik pred zadnjo vojno in v prvem letu vojne, ko Jugoslavija vanjo ni bila še zapletena. Poleg tega najdemo še številne do sedaj manj znane Beličičeve pesmi in njegove poglede na razne dogodke, kakor so se izoblikovali ob vprašanjih, ki jih je pesniku zastavil Marij Maver na tržaškem radiu. Knjiga je zato vsebinsko razgibana in zanimiva, saj Beličič odgovarja odkritosrčno in nič ne skriva svojih sodb tudi o razmerah na Tržaškem od leta 1945 dalje, ko je v jeseni prišel za profesorja na tedaj ustanavljajoče se slovenske srednje šole v Trstu. Na koncu je objavljenih nad 25 strani bibliografije, ki jo je sestavil avtor sam. Knjigo je opremil Edi Žerjal, natisnila pa jo je tiskarna Graphart v nakladi 600 izvodov.
»Vsebinsko knjiga oživlja košček včerajšnjega sveta, ki ni samo Beličičev, ampak tudi naš. Mlademu človeku bo pomagala, tisti čas in svet bolje spoznati in razumeti,« piše Marij Maver v uvodu.
Delo je predstavil v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu Saša Martelanc, Vinko Beličič in Marij Maver pa sta odgovarjala na vprašanja prisotnih ter knjigo podpisovala. - K. H; M. B.
■
Predstavitev te knjige bo v Gorici v mali dvorani Katoliškega doma v četrtek 15. decembra ob 20.30. Opozarjamo na to vse, ki se zanimajo za slovensko besedo in njeno usodo pri nas v zamejstvu.
Dr. Štoka pri odborniku Brancatiju
V torek 29. novembra se je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka srečal z deželnim odbornikom za šport Brancatijem in mu podrobno razložil pobudo za gradnjo nove telovadnice v Gorici, za uresničitev katere se trdno zavzema ŠZ 01ympia. Zgraditev takšnega športnega objekta bi bila nadvse koristna pridobitev ne samo za potrebe slovenske športne mladine, temveč tudi za celotno goriško mesto.
Ob koncu srečanja sta se sogovornika strinjala, da je omenjena pobuda za zgraditev nove telovadnice v ulici XX. Septembra v Gorici zelo pomembna in je zato potrebno, da jo tudi deželna uprava primerno podpre.
Vložitev dopolnilnega osnutka za deželne volitve
V torek 29. novembra so deželni svetovalci Furlanskega gibanja in Slovenske skupnosti Marco De Agostini, Cornelia Puppini in Drago Štoka vložili zakonski osnutek v deželnem svetu, ki dopolnjuje določila državnega zakona z dne 3. maja 1976, št. 161, tako da bi lahko stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, predlagale liste kandidatov na pokrajinskih in občinskih volitvah brez obveznosti podpisovanja s strani predlagateljev.
To je že sedaj omogočeno strankam, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu. Poleg tega sta enako olajšavo že uzakonili deželi s posebnim statutom Sicilija in Tridentiska-Južna Tirolska z deželnim zakonom.
Večer posvečen Plečniku
V Trstu so v petek 2. decembra priredili večer, katerega pobudnik je bil univ. prof. Marco Pozzetto ob sodelovanju Inštituta za arhitekturo iz Benetk in Društva arhitektov Slovenije. Prireditelji so večer naslovili »Jože Plečnik, povratek nekega mita«. S tem so se hoteli oddolžiti velikemu slovenskemu arhitektu, čigar zapuščina še danes ni celovito ovrednotena in upoštevana. Lastna domovina ga je po zadnji vojni iz ozkih ideoloških razlogov odrinila na pot počasne pozabe, kljub temu, da gre za človeka, ki ga je v njegovi ustvarjalnosti usmerjala globoka slovenska zavest. Prav tako je bil dosleden v svoji vernosti in nikdar dostopen za levičarsko ideologijo.
Njegov lik pa zadnje čase spet dobiva na veljavi. Nosilci novega zanimanja za tega velikega mojstra so Boris Podrecca na Dunaju, Marco Pozzetto v Trstu, Lu-ciano Semerani v Benetkah in mlajši rod slovenskih arhitektov okoli revije AB. Plečnikova arhitektura pomeni zanje čisto umetnost, ki je zunaj vsakega časa in prostora.
Predstavitev nove Pahorjeve knjige
V	Tržaški knjigarni je bila v četrtek 1. decembra predstavljena najnovejša knjiga pisatelja Borisa Pahorja »Tržaški mozaik«. Izšla je nedavno v Ljubljani v Cankarjevi založbi. Naravno je zato bilo, da je o knjigi spregovoril urednik te založbe Tone Pavček. Dejal je, da je omenjena založba knjigo izdala v skladu z načelom, da morajo slovenske založbe tiskati slovenske avtorje, ki imajo pomen za razvoj slovenske kulture, pa četudi ubirajo svoja pota, nato pa je orisal nekatere značilnosti nove knjige. Predstavitvi je prisostvoval tudi avtor, ki se je založbi zahvalil za njeno odločitev, da knjigo izda.
Obisk mladinske delegacije iz Slovenije
Predstavništvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije pod vodstvom predsednika Andreja Brvarja je v soboto 3. decembra bilo na celodnevnem obisku pri deželnem vodstvu mladine Slovenske skupnosti. S tem je vodstvo ZSMS vrnilo obisk, ki je bil opravljen v Ljubljani še leta 1979.
Dopoldanski del srečanja je bil na sedežu SSk v Trstu. Najprej sta Milan Jarc za Gorico in Marija Brecelj za Trst orisala delovanje mladih somišljenikov SSk v zadnjem obdobju. Predsednik ZSMS Andrej Brvar pa je spregovoril o delu in načrtih svoje organizacije v času po zadnjem kongresu v Novem mestu.
Sledila je podrobna informacija o sedanjem stanju Slovencev v Italiji, predvsem v zvezi s prizadevanjem za dosego pravičnega zakona o globalni zaščiti. O tem je govoril Ivo Jevnikar.
Po obedu v Prečniku in udeležbi na mednarodni mirovni manifestaciji ob mejnem prehodu Gorica-Nova Gorica sta si delegaciji ogledali lokacijo novega slovenskega športnega centra ob Katoliškem domu v Gorici. Namesto zadržanega dr. J. Vrtovca je o načrtu spregovoril Goran Rustja, nakar je sledil ogled Katoliškega doma in razgovor z nekaterimi predstavniki mladih, ki se v njem zbirajo.
Novi izvršni odbor , sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole v Trstu je v sredo 30. novembra zaključil sklepni del občnega zbora. Izvoljen je bil nov izvršni odbor, v katerem so: Marija Besednjak, Iva Bone, Ida Gregori, Živka Marc, Marko Paulin, Stanko Škrinjar, Mara Verša, Evelina Vidau Jeza, Mariza Santi.
Volitve v šolske svete v Trstu in Gorici
V državnih otroških vrtcih, na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je na Tržaškem volilo 73 % volilnih upravičencev (4.492 na 6.164), to je dvakrat več kot na italijanskih šolah. Največji odziv je bil na volitvah v medrazredne svete na osnovnih šolah. Volilo je 88 %, lani 80 %. Na šoli v Škednju in v vseh štirih slovenskih šolah zgoniške občine je bila udeležba kar stoodstotna.
Volitev v svete otroških vrtcev se je udeležilo 82 % upravičencev. Na nižjih srednjih šolah je bila udeležba staršev na volitvah v razredne svete nižja od lanske (letos 71-%, lani 74 %). Na višjih srednjih šolah je udeležba staršev znašala le 48%, udeležba dijakov pa je presegla 80%.
Skupno so starši izvolili v šolske svete 413 svojih predstavnikov (39 v svete otroških vrtcev, 128 v medrazredne svete, 144 v razredne svete nižjih in 102 v razredne svete višjih srednjih šol), dijaki pa so izvolili 104 predstavnike v razredne svete višjih srednjih šol.
V Gorici je pa bila udeležba na nedeljskih šolskih volitvah zelo nizka. Morda je bilo temu krivo nezadostno obveščanje. Nasprotno pa so dijaki in profesorji glasovali skoro polnoštevilno. Tako se je na liceju »P. Trubar« volitev udeležilo od 55 kar 52 dijakov, tj. 94,5 %, med starši pa je od 107 upravičencev volila komaj dobra polovica (55).
Na učiteljišču »S. Gregorčič« je bila udeležba nižja: 43 staršev od 114 (37,7%) in 54 dijakov od 59. Na oddelku zavoda »Z. Zois« pa je volilo 62 dijakov (od 68) in 64 staršev (od 132). Na nižji srednji šoli »I. Trinko« se je od 675 staršev udeležilo volitev v razredne svete 315, volitev za zavodni svet pa 279 staršev (od 627).
Proslava stoletnice ustanovitve števerjanskega društva
Izšle so
LETOŠNJE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Knjižni dar obsega štiri knjige in sicer:
1. Koledar 1984
2. Franc Werfel: Bernardkina pesem, roman
3. Tončka Curk, Deček z Gornjevipavskega, povest
4. II. snopič 2. knjige Primorskega slovenskega biografskega leksikona
DAROVI
Nekak uvod v to proslavo sta bila že dva koncerta, ki ju je organiziralo SKPD »F. B. Sedej« zadnje mesece, tj. nastop Slovenskega okteta in Ribniškega okteta iz Slovenije. Vrhunec teh proslav pa je bila vsekakor prireditev v nedeljo 27. novembra, ki je privabila v Sedejev dom v Števerjanu veliko občinstva.
Za začetek so člani dramske družine zaigrali Linhartovo »Zupanovo Micko«. To je stara igra, ki je nekako prikazala čas, ko se je v Števerjanu rojevala misel na novo društvo pred sto leti. Igro in ves nadaljnji program so si zamislili in izvedli člani društva »F. B. Sedej«, kar tudi kaže na veliko aktivnost in zavzetost tega društva.
Po igri, ki je bila dobro podana, je Marjan Terpin prikazal stoletno pot kulturnih prizadevanj »Slovenskega katoliškega bralnega društva Št. Ferjan« do danes ter napovedal skorajšnji izid knjige (izdala jo bosta društvo »F. B. Sedej« in števerjan-ska občinska uprava), ki bo nadrobno prikazala življenje v Števerjanu skozi stoletja do danes.
Sledili so pozdravi pokrajinskega odbornika za kulturo in šolstvo dr. M. Špacapana, predsednika SSO dr. Damjana Paulina, bivšega župnijskega upravitelja dr. Kazimira Humarja in tajnice Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Marilke Koršič der deželnega svetovalca SSk dr. Draga Štoke. Zupan S. Klanjšček pa je ob primernem nagovoru podelil dirigentu Hermanu Sreberniču spominsko diplomo za dolgoletno delovanje med Števerjanci. Anka Čemic, ki je goste in Števerjance pozdravila v imenu organizatorjev, je posredovala pozdrave nekaterih, ki se proslave niso mogli udeležiti in to goriškega nadškofa p. Bommarca, predsednika Slovenske prosvete iz Trsta Marija Maverja in
Objavljamo podroben spored tega zanimivega potovanja, ki bo trajalo 11 dni, tj. od sobote 28. julija do torka 7. avgusta 1984.
PRVI DAN (sobota 28. julija): odhod ob 5. uri iz Gorice; prihod v Genovo ob 12. uri; vkrcanje na luksuzno ladjo »Drot-ten«; kosilo in večerja na ladji; možnost za kopanje, gledanje filmov, večerno zabavo.
DRUGI DAN (nedelja 29. julija): prihod v Barcelono ob 9. uri; vožnja ob sredozemski obali do Tarragone, bogata na umetniških spomenikih; med njimi prednjači mogočna stolnica iz 11. stol.; postanek, ogled mesta, sv. maša, kosilo; popoldne po avtocesti do mesta Valencije; ogled zanimivosti (stolnica, palača »La Lonja«, tržnica itd.); večerja in prenočevanje.
TRETJI DAN (ponedeljek 30. julija): iz Valencije vožnja proti Alicanteju skozi prostrane pomarančne nasade; nato Elche, območje največjih dateljnovih nasadov v Evropi, nekaj edinstvenega; kosilo v mestu Murcia; popoldne skozi kraje Lorca in Guadix v Granado; prenočevanje.
ČETRTI DAN (torek 31. julija): ves dan v Granadi; ob vodstvu vodiča ogled poletne rezidence maverskih kalifov; mesto čudovitih spomenikov iz časov nadoblasti Mavrov; zvečer možnost ogleda folklorne predstave.
PETI DAN (sreda 1. avgusta): odhod proti Sevilji; vožnja skozi neizmerne oljčne nasade; ob spremstvu vodiča ogled mesta s svojimi arabskimi In krščanskimi spomeniki; zvečer možnost prisostvovati v slavnem »Patio Sevillano« andaluzijskim folklornim plesom.
ŠESTI DAN (četrtek 2. avgusta): odhod v Cdrdobo s slavno mošejo, ki je sedaj katoliška katedrala; obisk kantine »El Cor-
upravnika Katoliškega doma Cirila Koršiča. Sledil je nastop mešanega zbora pod vodstvom Hermana Sreberniča in mladinskega zbora, ki ga je vodila Anka Cernic. Ves program je zaključil ansambel Lojzeta Hledeta s svojimi pevci. Povezovala je Jožica Zniderčič.
Menimo, da je s to prireditvijo SKPD »F. B. Sedej« pokazalo svojo življenjsko moč ter na zelo dostojen način proslavilo in počastilo vse tiste, ki so se v tem stoletju žrtvovali, da še raste na štever-janski njivi pristna slovenska kultura.
Po prireditvi je bilo družabno srečanje ob prigrizku in vinu. Naša pesem se je še dolgo razlegala z vrha Števerjana prav kakor so si želeli naši predniki pred sto leti, ko so ustanavljali svoje slovensko društvo.
Prijeten koncert v Doberdobu
SKD Hrast je v petek 25. novembra ljubiteljem lepega petja pripravilo prijeten koncert, na katerem sta nastopila domači dekliški zbor in zbor planincev Brigata Alpina »Julia« iz Vidma. Prireditev je privabila v župnijsko dvorano veliko število ljudi. Po nabito polni dvorani sodeč je pobuda prireditelja uspela.
Zbor planincev se je osnoval v avgustu 1979. Ustanovil ga je vojaški kaplan don Mario ob prvem natečaju, ki ga vsako leto prireja vsedržavna zveza planincev. Vodstvo zbora je kaplan prepustil vojakom samim.
Letos je vodstvo zbora prevzel glasbeni ustvarjalec in naš rojak Hilarij Lavrenčič, ki služi svoj vojaški rok v Vidmu v tej brigadi. Zbor šteje od 30 do 40 članov-vojakov. Mlade pevce žene ljubezen do petja in umetniškega poustvarjanja poleg ostalega vojaškega vežbanja. Zbor je zabeležil veliko uspehov na raznih priredit-
dobes«; kosilo v Cordobi; popoldne prek Sierre Morena in pokrajine La Mancha (don Kihot!) v Madrid.
SEDMI DAN (petek 3. avgusta): ves dan v Madridu; dopoldne obisk svetovno znanega svetišča vsem padlim v državljanski vojni »Valle de los Caidos« (Dolina padlih) in kraljevske palače Filipa II., v Escorialu; popoldne v avtobusu ogled mesta; zvečer možnost ogleda predstave v »Scala Maha«.
OSMI DAN (sobota 4. avgusta); ves dan v Madridu; dopoldne izlet v mesto Toledo (70 km južno od Madrida); ogled mesta (stolnica, Alcazar) z vodičem; popoldne prosto.
DEVETI DAN (nedelja 5. avgusta): vožnja do Zaragoze; ogled bazilike Naša Gospa Pilarska s sv. mašo; kosilo v značilnem gostišču; popoldne po avtocesti do Barcelone; nagel ogled mesta; prenočevanje.
DESETI DAN (ponedeljek 6. avgusta): vožnja prek Pirenejev v Francijo; kosilo v Nimes; na večer prihod v Grenoble v francoskih Alpah.
ENAJSTI DAN (torek 7. avgusta): povratek skozi predor Frejus (13.600 m) v Italijo; kosilo v Santhia; popoldne zahvalna sv. maša v cerkvi Nostra Signora del Frassino blizu Desenzana; na večer prihod v Gorico.
V	avtobusu je na voljo 51 sedežev. Polovico sedežev je že oddanih. Vsi, ki se za potovanje zanimate, pohitite z vpisom! Pri vpisu je treba dati na račun 250.000 lir; celotni prispevek pa je 950.000 lir. Svetujemo, da plačujete v obrokih. Zadnji obrok zapade 1. julija 1984. Kdor želi imeti sobo zase, doplača za vsako noč
18.000	lir. Kabine na ladji so za 4 osebe. Kdor hoče imeti kabino za dve osebi, doplača za osebo 30.000 lir.
vah: dve drugi mesti in dve prvi mesti na vsakoletnem pevskem natečaju, ki ga prirejajo planinci in veliko priznanj v najvažnejših mestih Italije. Njih običajni spored obsega planinske pesmi, gorske motive in ljudske melodije.
Dekliški zbor iz Doberdoba sestavlja skupina deklet, ki obiskujejo višjo šolo. Zbor vodi Lucija Lavrenčič. Vsa dekleta povezuje velika ljubezen do glasbe in želja, da bi se glasbeno čim bolj izobrazile in izpopolnile. Prvič so nastopile na skavtski božičnici v Gorici leta 1980. Predstavile so se že na raznih koncertih.
Koncertu je sledila družabnost. Ob veselem petju je med vsemi zavladalo prijateljsko vzdušje in na koncu so se gostje planinci težko poslovili od naše vesele družbe.
Papež obišče rimske evangeličane
Na tretjo nedeljo v adventu 11. decembra bo sv. oče obiskal evangeličansko skupnost v Rimu in bo govoril pri njenem bogoslužju. To je sporočil rimski evangeličanski župnik Christoph Meyer. Tako se bo zgodilo prvič v zgodovini, da papež govori v evangeličanski cerkvi.
Spori;
PRVENSTVO DEČKOV OLYMPIA - LUCINICO 3 : 1
Postava: Cotič I., Špacapan, Podveršič, Marassi, Devetak, Bello, Markozič, Humar.
Poleg odličnih uspehov, ki so jih zabeležili odbojkarji 01ympie Košič v prvenstvu mladincev (saj so ti trenutno sami na vrhu lestvice), so tudi dečki dosegli v prvi prvenstveni tekmi prve točke. Tokrat so popolnoma nadigrali ekipo iz Ločnika. Nasprotnik se je le občasno upiral in tako so naši brez večjih težav iztrgali nasprotniku prva dva seta. V tretjem pa so malce popustili, kar je Ločnik takoj izkoristili in set osvojil. V zadnjem četrtem setu pa so plavi dobro igrali in si izbojevali prvo zmago v prvenstvu. - I. C.
SKPD »Mirko Filej« priredi v četrtek 15. decembra ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma kulturni večer in sicer predstavitev knjige Vinka Beličiča
»POGLED NAZAJ«
Pesnika bo predstavil Saša Martelanc. Sodelujeta Marij Maver in Vinko Beličič sam. - Vabljeni!
OBUESTILA
Maša za edinost bo v Zavodu sv. Družine v ponedeljek 12. decembra ob 16. uri. Po maši razgovor.
Zanimiva razstava na Kolonkovcu. Prosvetno društvo »Kolonkovec«, Šalita di Zugnano 46 je pripravilo razstavo starega pohištva, perila, stare posode in drugih predmetov. Razstava je odprta do nedelje 10. decembra in sicer med tednom ob 16. do 18. ure, v nedeljo pa od 9,30 do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vsi ljubitelji prave domače umetnosti prisrčno vabljeni.
DAROVI
V	spomin pok. inž. Vladimira Baka: N.
N. za Marijin dom pri Sv. Ivanu 50.000; N. N. za cerkveni zbor pri Sv. Ivanu 50.000; prof. Marijan Bajc za Marijin dom istotam 30.000; družina Bizjak 10.000; družina Negode 5.000; družina Kosmina 5.000.
Ob zlati poroki darujeta Pavel in Ivanka Baretto z veliko hvaležnostjo za popravilo stare cerkvice pri Sv. Ivanu v Trstu 100.000 lir.
Za kapelo pri Domju: v spomin pok. Ivanke Furlan: Pina Posega, Katinara 30.000; Kristina Lavrenčič, Katinara 5.000; družina Ličer-Prašelj, Trst 50.000; Zmaga Mastellaro 10.000; Avrelija Micheli 10.000.
Za cerkev v Ricmanjih: Olga Demark, Ricmanje v spomin na pok. sestri Ano in Cirilo 10.000 lir.
N. N., Ukve: za slovenske misijonarje
100.000 in za lačne po svetu 100.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Francka Vremec,
Opčine 10.000; Angela Vremec, Opčine
10.000 lir.
V	sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: dr. Ninko Černič 50.000; N. N. 20.000; Bruna Petruša v spomin Danilove mame in Pavle Rojčeve 50.000; darovalci iz Števerjana: K. C. 10.000, Marko Černič 20.000, S. G. 100.000, N. N. 20.000, SKPD »F. B. Sedej« 150.000, Mirko Terpin
100.000, ansambel Lojzeta Hledeta 100.000, Avgust Štekar 50.000, Lojze Hlede, Ščed-no 100.000, K. S. 100.000, Silvana Perše
50.000, N. N. 50.000; darovalci iz Pevme in Oslavja: N. N. 300.000, Lidija Velikonja
30.000, Dušan Gabrijelčič 30.000, Ada Valentinčič 50.000,Radin j a-Vižintin 20.000, Franc Bensa 20.000, družina Bevčar 100.000, Olga, Slavka, Sonja še 5.000; Marjan Kom-janc, Sovodnje 100.000; člani cerkvenega zbora iz Doberdoba 157.500; SKD »Hrast« iz Doberdoba 100.000; družina Otilija Valantič 50.000; družina Kralj, Vižovlje v spomin Zofije Čotar 10.000 lir.
Za Katoliški glas: družina Kerševan, Trst v spomin tete Justine 80.000; Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda v Trstu v spomin na svojo dolgoletno tajnico pok. Ivanko Furlan 50.000 lir.
Za Katoliški dom: Elica in Jože Gorkič
50.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: N. N. 150.000 lir.
Za elektrifikacijo zvonov na Vrhu: Zora in Eugenio Laurenti namesto cvetja na grob strica Franca Jurena iz Poljan
20.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: Marica Širca namesto cvetja na grob Ivanke Furlan
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Taučar v spomin na svojega Binkota 150.000; mama ob 20-letnici smrti sina Jadrana Dolenc 50.000; N. N. v spomin na Albina Taučar 50.000; Angela Vremec 50.000; Francka Vremec 20.000; Valerija Sosič v spomin na Nanija Hrovatin 15.000; Letizia Benetti 15.000; Leopolda Vremec v spomin na Antona Vremec 10.000; Marija Žvab 10.000; Š. D. 5.000; Hr. 3.000; razni 5.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Marija in Ada Markon namesto cvetja na grob Ivanke Furlan 15.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: mama ob 20-letnici smrti nepozabnega sina Jadrana 20.000; Francka Vremec 20.000 lir.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Marija Sosič, Opčine v spomin na pok. Ivanko Furlan 25.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: v spomin pok. Ivanke Furlan: Jelka in Maks Šah 20.000; Anica Slokar 10.000; N. N. 20.000; Rozina Vovk 20.000; Zmaga Mastellaro 10.000; Rustja 5.000; Avrelija Micheli 50.000; ista za misijone 10.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu: Pavla Vouk v spomin na pok. Ivanko Furlan 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj. večni pokoj!
iHadmlrst/l
Spored od 11. do 17. decembra 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Petelin se sestavi«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. 15.30-17.00 Šport.
Ponedeljek: 8.10 Benečija '83. 10.10 G. Verdi: Otello. 11.30 Beležka. 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; glasbeni potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.00 Cervantes: »Don Kihot«. 15.00 Šport. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.15 Pod Matajurjan. 18.45 Glasba Latinske Amerike.
Torek: 8.10 Iz očetove beležnice. 10.10 G. Verdi: Otello. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize; glasbeni potpuri. 14.00 Oddaja za pisani mladinski svet. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 P. P. Pasolini: »Pilades«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Človek, kam hitiš? 13.20 Cecilijanka 83. 14.10 Cervantes: »Don Kihot«. 16.00 Ko trkam na nebesna vrata... 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.00 Naključja med literaturo in fantastiko.
V	nedeljo 11. decembra ob 17. uri
v domu »Anton Gregorčič« v ŠTANDREŽU nastopi igralska družina »Nova čitalnica« iz Nove Gorice z igro Slawomira Mrožeka
»POLICAJI«
Režija Emil Aberšek Prireja in vabi prosv. društvo »Štandrež«.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Slovenske popevke. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!«. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Romunski zbor »Cappella Transilvanica«.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih; glasbeni potpuri. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 Cervantes; »Don Kihot«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ob 10-letnici glasbene šole SKPD »M. Filej« v Gorici. 18.00 Kulturni dogodki. 18.25 Imena naših vasi. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.35 Imena naših vasi. 10.10 Koncertni spored.
11.10 Dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katofiško tiskovno društvo
Gorizia
Milano
Torino
Avign t
Narbonne
Madrid
Toledo
-f Liiboa
Murcia.
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED«
Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
ji) Banca Agricola Gorizia «„g, 1 Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcl|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
Izlet »Katoliškega glasa« v južno Španijo in Madrid