AKTUALNO VPRAŠANJE
V večini gorenjskih šol so že ustanovljene mlečne kuhinje, v Kranju je bila letos odprta tudi šolska kuhinja. V njej' se poceni hranijo številni učenci in dijaki, katerih starši so zaposleni. Za zdravje šolske mladine je uvedba toplih obrokov zelo koristna, saj je od rednih in pravilno sestavljenih malic odvisna tudi sposobnost in sprejemljivost učencev za šolsko delo.
Nemalo nas je začudilo, ko smo slišali pritožbe, da na Jesenicah niti gimnazija niti osnovna in industrijska šo-
la nimajo mlečnih kuhinj. Dijaki — vozači še posebno pogrešajo toplo hrano. Pa tudi prehrana vajencev je izredno slaba. Dvanajst odstotkov se jih zaradi vožnje zelo neredno hrani. Kosilo imajo šele pozno popoldne ali pa so celo brez njega.
Na naša vprašanja, kje so vzroki tako majhne družbene skrbi za prehrano mladine na Jesenicah, smo v odgovoru izvedeli za vrsto težav. Tako n. pr. vajenci nimajo mlečne kuhinje zato, ker gostujejo v Metalurško - industrijski šoli, tam pa zanjo ni primernega prostora.  V Železarni
so že razpravljali o ustanovitvi splošne restavracije s toplimi in hladnimi jedili, kakor tudi o potrebi mlečne restavracije, vendar do uresničitve ni prišlo. V gimnaziji je mlečna kuhinja že bila, pa so jo zaradi pomanjkanja prostorov preuredili v učilnico. Podobne težave s prostori so tudi na osnovni šoli. Na Jesenicah doslej žal še niso našli lokala za mlečno restavracijo. Predvidena je v novi tržnici, ki naj bi jo že letos začeli graditi.
-ey
KTUALNO VPRAŠANJE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LKTO X. — ST. 40 -  CENA DIN 10.—
Kranj, 24. maja 1957
Tudi Gorenjci se, dragi naš Maršal, pridružujemo čestitkam k Tvojemu 65. rojstnemu dnevu!
Besede so odveč, če primerjamo svoja čustva ob Tvojem rojstnem dnevu.
Kličemo Ti: „Se na mnoga leta!" — z željo, da bi še večkrat prišel med nas in se v naši sredi kar najbolje počutil.
r
OB DNEVU MLADOSTI
Mlado, to lahko pomeni novo
.0
an mladosti« . . . Pravnik jugoslovanske mladino . . .
Morda se nam nudi ob tem še najboljša prTioižnost, da malce razmislimo o naši mladini, o njenih problemih, težavaih . . . Da pokramljamo o tem in onem . . .
Marsikomu je prav gotovo družbena vloga naše mladine še dokaj nejasna. Ali lahko rnar zanikamo, da v vsakdan jem življenju dostikrat podcenjujemo našo mladino in da njene postopke gledamo skozi očala staroko-pitnih mnenj in stališč? Ali dostikrat ne pozabljamo, da so časi, ko smo mladino pridobivali za posamezne akcije s primitivnimi agitacij skimi sredstvi, že za nami?
Raizvoj terja novih oblik dela z mladino. O tem pa dostikrat vse premalo razmišljamo. Mladina sledi času in razvoju in če smo samokritična, prJznajmo, da vičasih mladina naš čas bolj napredno razumeva kot mi sami.. .
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je zanimanje mladine za družbena vprašanja precejšnje. Prav sedaj razpravljajo mladi delavci mnogo o delavskem samoupravljanju. Njihova gledanja so v večini! primerov pravilna in pozitivna. Mladina z velikim zadovoljstvom spoznava Zvezo komunistov in vse več je takih, Id) si želijo postati njeni člani, V šolskih odborih, delavskih svetih, v upravnih odborih kmetijskih zadrug aktivni) dela na Gorenjskem kar tisoč dvesto mladih
Ljiuid.ii. V nekaterih podjetjih so si mladi predstavniki delavskih svetov že pridobili velik uigled.
Ah nam to zopet ne kaže, da mladina želi
uspešno odigrati 9vojo vlogo v našem družbenem razvoju?
Mladina je pripravljena delati, toda dostikrat trči na vse premajhno razumevanje.
Mlado, hkrati pomeni tudi novo. V našem društvenem življenju je Čedalje bolj čutiti, da so nekatere stare oblike dela z mladino že preživete. Zato ni ■nič čudnega, če so za mladino neprivlačno. Toda pri iskanju novih oblik, pestrejših prijemov, je še vse preveč okorelosti in tudi nezaupanja.
Mladina ima rada film. Ce smo to ugotovili, potem se moramo s tem dejstvom tudi sprijazniti! Toda, če se samo sprijaznimo s tem, ni dovolj. Razmislimo, kaj 'lahko storimo, da film kot pomembno vzgojno sredstvo izkoristimo iza vzgojo mladine. Zakaj bi prepovedali mladini obisk nekaterih filmskih predstav, ki morda niso najboljše in tudi ne najbolj ustrezne. Pokažimo ji, zakaj posamezni film ni dober in kaj ga kazi.
Mladina rada pleše. Ali je to kaj čudnega, če mlad človek rad pleše? Ples   pa   je   tudi   lahko pomembno vzgojno sredstvo. Toda niso redki primeri, ko   mladini   prepovedujemo   obisk plesnih
prireditev, češ da se na plesih mladina samo pokvari.
Toda kaj smo storili, da bi se kakovost zabavnega življenja pri nas izboljšala?
Zelo lahko je obisk neke prireditve prepovedati, veliko teže pa je, seveda, prireditev dobro pripraviti.
NI res, da bi si mladina ne želela znanja kot to še vedno nekateri trdijo. Toda pra/ takim pozitivnim težnjam mladine dostikrat ne ustrežemo, zlasti ne na tistih področjih, ki odpirajo mladini pot k novim dognanjem in spoznanjem znanosti in tehnike.
Reči moramo, da so redki primeri, ko mladino na podlagi njenega dela objektivno ocenjujemo, še redkejši pa, da sploh razmišljamo o njenem delu. Je pač tako: vse kar mladina dela, nekateri kritizirajo, premalo pa store, da bi mladino v tej njeni družbeno naprednejši aktivnosti tudi podpirali.
Mlad človek je pač mlad in kot tak tudi podvržen marsikakšnim vplivom. Dostikrat mladina vse preveč podcenjuje starejše in jih zapostavlja. Nekateri pa zopet mislijo, da je vse odvisno od starejših.. .
Ni nobenega dvoma, da je treba precej truda, preden se mlad človek uveljavi. Pri nas je teh možnosti dovolj. Naštejmo samo nekatere: delavski sveti in upravni odbori v tovarnah, šolski odbori v šolah, upravni odbori v kmetijskih zadrugah, itd., itd. Toda, če se hoče mladina uveljaviti, mora tudi pokazati znanje.
Včasih se zadovoljimo zgolj z dejstvom, da imamo v organih delavskega samotipravlJanja in družbenega upravljanja toliko in toliko mladincev. Toda to vendar ni dovolj! Skrbeti moramo, da v teh organih mladima aktivno sodeluje.
Potrebujemo čim več mladih, strokovno in politično razgledanih ljudi, ki bodo z naprednimi stališči in vsakdanjim uveljavljanjem prispeval? k hitrejšemu razvoju naše družbene dejavnosti.
Zato naloge mladine dan/danes nikakor niso lahke . . .
Možnosti za delo je čedalje več, saj se naše družbeno življenje iz dneva v dan vse bolj izpopolnjuje z novimi in novimi oblikami upravljanja. Zato ne tarnajmo preveč, da je mladina zapostavljena, zlasti ne tam, kjer še nismo izkoristili vseh možnosti, da bi se mladina s praktičnim delom tudi uveljavEa.
Ze dosedanji rezultati dela mladih ljudi so najzgovornejši porok večje aktivnosti mladine tudi v prihodnje. Zato naj bodo majski dnevi res dnevi mladosti, radosti in veselja naše mladine skupno s starejšimi.
Izkušenost in vztrajnost starejših, dopolnjena z nemirnim iskanjem novega, katerega nosilec je lahko prav mladina, naj hodita odslej še bolj tesno roko v roki.. .
M. R.
V.
J ZNAMENJU   DNEVA   MLADOSTI  so  bile  v  Kranju  pionirske tekme J evo zgoraj), na letališču v Lescah pa si je mladina ogledovala letala (levo Podaj). Desno zgoraj: najmlajša članica kranjskega mladinskega orkestra, "letna Fajonova. Desno spodaj: tako so maturanti pokopali »osmi klas«.
TITO: »GORENJSKA Ml JE IZREDNO VSEC
Med onimi, ki so lani maršalu Titu za njegov rojstni dan stisnili roko in mu želeli še mnogo srečnih in uspešnih let, je bil tudi Janko Rozman iz Bohinjske Bistrice.
»Hm, trema. . . Seveda smo jo čutili vsi, ko smo čakali Tita v Belem dvoru v Beogradu,« je pripovedoval Janko.
»Toda, ko je točno ob dogovorjeni uri stop.l iz svojega kabineta med nas, je nervoza v hipu izginila. Njegova dobrodušnost in raizpoloženost nas je tako pritegnila, da smo se z njim menili kot da smo že stari tovariši. Resno in zavzeto se je pogovarjal z nami. Za vsakogar je našel primeren razgovor.
»Ste bili dolgo z njim?«
»Čas je minil vse prehitro. Ker nas je bilo veliko, tudi ni utegnil, da bi se *z vsakim dlje raz-govapj al.«
»Kaj vam je ostalo najbolj v spommu?« »Vsekakor je vtis na njegovo pojavo tako nekaj
izrednega, da tega ni moč pozabiti. Ob koncu smo ga prosili tudi za avtograme.«1
Janko Rozman je lahko ponosen, da ima v mladinski knjižnici avtogram maršala Tita. Drag spomin mu je tudi slika, na kateri je maršal z delegacijo gorenjske mladine.
»Je maršal povedal Vam, gorenjski mladinski delegaciji, kako mu je všeč Gorenjska in kako se počuti, kadar obišče naše kraje?«
»Da. Rekel nam je, da mu je Gorenjska nadvse všeč, da najraje obišče Gorenjsko.«
»Tito je tudi navdušen lovec, kajne?*
»MaršaT.u pomeni lov eno najprijetnejših razvedril. Povabili smo ga, naj pride k nam lov t, vendar tedaj zaradi prezaposlenosti ni mogel sprejeti našega povabila. Obljubil pa nam je, da bo obiskal naša lovišča prihodnje leto, to je letos:«
Res je Tito obiskal ljubeljsko lovišče ob Novem letu. Toda gorenjska mladina kakor tudi vsi ostali bi ga spet radi videli na Gorenjskem ... Lj.
1
1 1
r
A Po sestanku francoske vlade, ki je trajal v sredo zgolj pet minut, je Molletova vlada sklenila odstopiti. Mollet je takoj odšel k predsedniku republike Cotyju v Elizejsko palačo in ga obvestil o tem. Potem so objavili poročilo, v katerem je rečeno, da bo lahko predsednik Coty odgovoril na odstop vlade šele po posvetovanjih s političnimi voditelji, ker Molletovi vladi ni bila izglasovana nezaupnica I ustavno večipo (z 298 glasovi).
Cotv je začel takoj s posveti o izhodu iz krize. Sestal se je s predsednikoma poslanske zbornice, Sveta republike in Gospodarskega sveta ter zbornice Francoske unije, in tudi s predsedniki parlamentarnih skupin. V predsednikovi okolici poudarjajo, da si bo Cotv prizadeval najti izhod iz vladne krize tako, da bi lahko ob koncu meseca odpotoval v Združene države Amerike na že napovedan uradni obisk. Po francoski ustavi namreč poglavar države ne sme zapustiti dežele, če le-ta nima vlade. A Predsednik Eisenhower je v posebni poslanici pozval ameriško ljudstvo, naj podpre njegov predlog o pomoči tujini v znesku 3 milijarde 865 milijonov dolarjev v prihodnjem letu. — »Zmanjšanje našega programa vzajemne varnosti i izgovorom, da je treba varčevati, bi pomenilo slabljenje moči našega naroda. Nespametno je skušati varčevati pri denarju za takšno ceno. To bi pomenilo izgubo miru,« je dejal Eisenhovver. V nadaljevanju je ponovil, da se svet ne more braniti samo s topovi, ker grozi posameznim narodom beda, ki jo izkoriščajo »nasprotniki«.
Tudi zunanji minister DuIIes je pred senatnim odborom za stike s tujino branil Eisenhowcrjev program za pomoč tujini in poudaril, da bi zmanjšanje te pomoči škodovalo stvari miru. A Naša parlamentarna delegacija, ki se že dlje časa mudi v Romuniji, je obiskala mesto Stalin. Naši parlamentarci so si tu ogledali tovarno traktorjev. Včeraj pa je prebila nekaj časa tudi v romunskem letovišču Si na ji.
A Kot poročajo iz Beograda, bo prispel v začetku junija v Jugoslavijo član Zgornjega doma britanskega parlamenta Clemcnt Attlee. Pri nas se bo mudil tri dni.
A Egiptovska vlada bo zahtevala od Velike Britanije, naj ji povrne škodo, storjeno med napadom na Port Said, kakor tudi škodo, ki je nastala zaradi prekinitve plovbe po sueškem prekopu. o tej zahtevi bodo govorili na bližnjih pogajanjih, ki so se začele včeraj v Rimu.
A Predsednik finske vlade Fagerholm je predsedniku republike Tekoncnu podal ostavko svojega kabineta. Do odstopa vlade je prišlo zaradi nesporazuma med socialisti in pripadniki agrarne stranke glede dolgoročnega programa za gospodarsko stabilizacijo dežele.
A V Amanu so v sredo javno obesili štiri Jor-dance, ki so bili obtoženi, da so izdajali vojaške tajnosti izraelskim obveščevalnim organom.
Živahna gradbena sezona v Tržiča
V Tržiču zelo hitro napreduje gradnja moderne pekarije. Tudi lepa stavba Zadružnega doma na Katarini je že dovršena in prav tako nova stanovanja v Sebenjah. Hitro napreduje gradnja 8-stanovanjske hiše ob Cankarjevi cesti. Občinski ljudski odbor pa je že razpisal licitacijo za gradnjo 16-stanovanjske hiše, ki bo stala poleg trgovsko - stanovanjsko hiše na Ravnah. Stavba bo predvidoma gotova konec maja prihodnjega leta. ObLO bo del svojih sredstev namenil tudi delavcem oziroma stanovanjskim zadrugam, nekaj kreditov pa bodo prejeli tudi zasebniki. Seveda je prošenj za kredite več kot razpoložljivih sredstev.
J. V.
izdaja  Časopisno založniško nt
tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakraj.sek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju Cl-kb-l-z-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev,  mesečna  50 dinarjev
LJUDJE IN DOGODKI
SPET JE PADLA VLADA. . .
34-tič je postavila Molletova vlada svojo usodo na parlamentarno tehtnico. 33 krat se ji je posrečilo priti skozi iglina ušesa parlamentarne preizkušnje, 34-tič pa se ji je ponesrečilo. Po 16 mesecih negotove plovbe je tudi radikalno - socialistična vlada Guya Molleta doživela isto usodo kot dva ducata prejšnjih povojnih francoskih vlad. Guyu Mollctu pač ni bilo usojeno, da bi dlje časa podaljševal svoj rekord, ki ga je dosegel s tem, da je najdlje med vsemi francoskimi predsedniki vlad po vojni zdržal na krmilu Francije. IG mesecev res sicer ni dolga doba za vladajočo ekipo, je pa vsekakor že častitljiva starost v francoski deželi, kjer so povojne vlade povprečno trajale le šest mesecev.
Čeprav je imela Molletova koalicijska vlada socialistov in radikalov zagotovljeno le manjšino v poslanski zbornici, je vendar doslej srečno prebrodila večino nevarnih sipin. Toda, ker je morala nenehno iskati za-slombe pri drugih, predvsem desničarskih strankah, da bi si pridobila   potrebno   večino, je
pri tem morala nehote popuščati in odstopati od začrtane smeri. Za zavezništvo z desnico — kajti s komunisti na levi ni hotela sodelovati — je bila vlada prisiljena plačevati visoko ceno, ki je šla večinoma na račun njenih socialističnih zahtev.
Radikalni družabniki v vladi so bili prvi, ki so se uprli takim desnim odklonom vlade, zlasti v njeni alžirski politiki. Nedavno so na izrednem kongresu radikalne stranke postavili vladi odločni ultimat za nadaljnje sodelovanje v vladi. Dvojna vprega socialistov in radikalov je tako pretrpela resen udarec, ki je omajal trdnost vlade. Tako je bilo zdaj dovolj, da je desnica umaknila svoje zaupanje vladi, radikali pa so se vzdržali pri glasovanju in — Molletov kabinet se je zrušil.
Desnica je dolgo časa sprejemala nekatere socialistične reforme, ki so ji bile sicer trn v očesu, vendar jih je molče prenašala, ker ji je po drugi strani ustrezala vladina alžirska in sueška politika »čvrste roke«. Toda težave Molletovega kabineta so bile   čedalje   večje. Zakonska
zveza socialistov in desnice, ki je doslej reševala vlado, se je začela počasi krhati, predvsem na notranjih vprašanjih. Edini obliž, ki je še prikrival razpoke v tem zavezništvu so bila tako imenovana »čvrsta stališča« vlade v sueškem in alžirskem vprašanju.
Suez je tudi te dni posluži! vladi kot ščit, ki naj bi ubranil Mollctovo vlado pred obračunom v parlamentu in ji podaljšal življenje. Zato je pariška vlada znova sprožila sueško vprašanje pred Varnostnim svetom, čeprav za to ni bilo nobene potrebe, saj je na Bližnjem vzhodu prav te dni ve'iko mirneje kot je bilo kdajkoli v zadnjem letu in pol. Toda tudi ta poteza ni mog!?, rešiti Molleta in njegove vlade pred polomom.
Do katastrofe je sicer prišlo ob glasovanju o finančnih vprašanjih; ta pa so le posledica trmaste politike vlade do Al/ira in Sueza. Ni več nikakršna skrivnost, da so velikanski izdatki sueške pustolovščine in nesmiselne alžirske vojne spravili francosko metropolo v veliko   finančno   in gospodarsko
zagato. Trdijo, da je pohod proti Suezu veljal Francijo 52 milijard frankov, vsak dan vojne v Alžiru pa jo stane več ko milijardo. Tudi če bi močno zadrgnili pas drugje, bi žepi ne bili dovolj globoki za tako velike in povsem nerentabilne stroške.
Tako je zdaj spet padla francoska vlada. Nastane vprašanje: kaj zdaj? Novo vlado bo izredno težko postaviti na noge, ker so meščanske stranke v parlamentu vse preveč razdrobljene, medtem ko komunistov, ki imajo več ko četrtino vseh sedežev v poslanski zbornici, nočejo jemati v poštev. Večina se strinja v tem, da bo novo vlado le težko sestaviti brez sodelovanja socialistov in zato se že pojavljajo glasovi, kot n. pr. časopisa »Parisien Libere«, da bo najbrž Guy Mollet nasledil Guya Molleta. Ne glede na različna mnenja, ugibanja in predloge pa se vsi opazovalci strinjajo, da izhod iz krize ne bo Iahak. Katera bo najboljša pot, o tem si bodo najbrže še precej belili glave nekateri francoski politiki.
MARTIN TOMAŽ IC
kratko, vendar zanimivo
praznovanje dneva mladosti V domžalah
Za dan mladosti so mladinske organizacije pripravile v Domžalah vrsto prireditev, ki so se začele že 18. maja. V nedeljo so v dvorani domžalskega kina slovesno razvili mladinski prapor. Popoldne je bil na štadionu nogometni turnir, zvečer pa je Akademski klub Domžale priredil »Studentski večer«. Ponedeljek so bile na programu razne športne prireditve in koncert mladinskih pevskih zborov. Mladinski teden bodo zaključili v nedeljo z atletskim mitingom v Domžalah in kulturnimi prireditvami.
kranjska mladina odpotovala V slavonski brod
Včeraj je z jutranjim brzovla-kom odpotovalo iz Kranja na festival »Bratstva in edinstva« v Slavonski Brod 180 mladincev in mladink, in sicer fizkulturniki, taborniki, planinci, folklora, mladinski vokalni oktet industrijske šole tovarne »Iskra« in 40-č'lanska skupina gojencev Glasbene šole v Kranju. Le-ti bodo priredili dva koncerta, in 6lcer v Slavonskem in Bosanskem Brodu.
revija mladinske glasbe v kranju
V sredo, 22. maja je bila v Kranju revija mladinske glasbe. V uvodnem delu je prof. Smilja Gostiševa v imenu Okrajnega odbora Društva prijateljev mladine pozdravila poleg nastopajočih tudi delegacijo s Poljske, ki se mudi v Sloveniji kot gost Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ob koncu nagovora je
poudarila, naj služi tokratni glasbeni nastop kot vzpodbuda ostalim pevskim zborom, ki se revije mladinske glasbe niso udeležili. — Nastopilo je 10 zborov in 2 orkestra.
Za trud in sodelovanje na glasbeni reviji je skladatelj Peter Lip ar podelil vsem nastopajočim zborom in orkestri r.n pismena priznanja Republiškega glasbenega festivalskega odbora pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. aa.
POVEJTE, KAKO NAJ BODO POLETI ODPRTE TRGOVINE!
Neko trgovsko podjetje v Tržiču predlaga obratovalni čas za poletje od 7. do 11. in od 14. do 17. ure, medtem ko se drugo podjetje zavzema za čas od 7. do 12. in od 17. do 19. ure. Svet za gospodarstvo občine Tržič je na zadnji seji sklenil, da mora rešiti zadevo pristojni upravni organ, to je oddelek za gospodarstvo, seveda po želji potrošnikov. Svetov potrošnikov v tržiški občini je mnogo, ki pa z redkimi izjemami sploh ne delajo. Občinski ljudski odbor Tržič pričakuje, da bodo potrošniki svoje želje javili oddelku za gospodarstvo. J. V.
SAMOMOR ZARADI ŽIVČNEGA ZLOMA
Dne 20. maja v večernih urah se je v svojem stanovanju v Tržiču obesil Andrej Oman, star 46 let. Pokojni je bil poročen in oče dveh otrok, zaposlen pa je bil kot usnjarski delavec v tovarni »Runo«. Nemci so ga leta 1943 odpeljali v taborišče, od koder je pobegnil. Nato so ga ponovno prijeli in
odpeljali v Dachau. Od tega časa boluje na živcih. Vzrok samomora je živčni' zlom. C.
KOLESARKA ZAKRIVILA NESREČO
Na križišču cest Begunje — Podvin pri Lescah se je 19. maja dopoldne dogodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Matej Miiklavč.iič iz Celovca je podrl kolesarko Anico Ovčakovo, ki je vozila pred njim. Na križišču je nenadoma zavila na levo, ne da bi z roko pokazala smer. Dobila je lažje telesne poškodbe, na avtomobilu pa je škode za približno 35 tisoč dinarjev. C. REKORDNA UDELEŽBA NA KAMNIŠKI TOMBOLI Na veliki tomboli, ki sta jo organizirala strelska družina in radioamaterski klub podjetja »Kamnik«, se je zbralo v Kamniku toliko ljudi iz vsega okoliša, kakor jih do sedaj še ob nobeni priložnosti ni bilo. Sodijo, da je bilo navzočih 3 tisoč lovcev na srečo. Glavni dobitek je šel v Dol pri Ljubljani. Z. NAD 500 PIONIRJEV NA NEDELJSKEM POHODU Pohoda po partizanskih poteh in kurirskih stezah se je v nedeljo udeležilo nad 500 pionirjev, ki so jih vodili borci iz narodnoosvobodilnega boja terena Javornik — Koroška Bela.
Deset let Planinskega društva na Javorniku
Planinsko društvo Javornik, ki šteje nad 600 članov, bo praznovalo letos 10-letnico obstoja. v tednu od 18. do 25. maja prireja društvo Planinski teden s planinsko razstavo, taborenjem na Pristavi in pohodi v partizanske bunkerje, na katerih bodo nekdanji borci seznanili mladino s kurirskimi potmi. Na sporedu bodo tudi kulturne prireditve. Tlaninsko društvo Javornik spada med najdelavnejša planinska društva. Društvo je mnogo pripomoglo k množičnemu obiskovanju izletvse točke na Pristavi, kjer so pozimi lepa smučišča, spomladi narcisna polja, pa tudi poleti in jeseni so izleti na Pristavo prijetni. Javorni-ški planinci so tudi priznani mar-kacisti. Za uspešno delo je Planinska zveza Slovenije nekatere Slane PD Javornik tudi odlikovala.
u.
Potrebna je reorganizacija
Delo sedanjih terenskih odborov SZDL v Kamniku ne napreduje kot bi bilo treba. Kamnik pravzaprav res ni tako veliko mesto, da bi bilo na njegovem območju potrebnih kar 28 terenskih organizacij. Zato zdaj aktivi razpravljajo o predlogu za ustanovitev enotnega odbora, ki bi s sposobnimi člani lahko razvil boljšo dejavnost. Z.
V,
.J
praznovanju »DNEVA MLADOSTI«
Letos prvič praznujemo »Dan mladosti«. V občinah se že ves mesec pripravljajo na praznovanje z raznimi tekmovanji.
Predsednik okrajne Zveze Svobod, Ivo ščavni-čar, meni o praznovanju Dneva mladosti takole: »Zelja tovariša Tita, da bi se njegov rojstni dan praznoval kot »Dan mladosti«, kot manifestacija mladih ljudi, se uresničuje tako, da bo Dan mladosti res pregled volje in moči mladih ljudi po vsej domovini. Tudi na Gorenjskem so te manifestacije postale tako množične, da pri praznovanju sodelujejo tudi vsa kulturno - prosvetna in fleku! turna društva ter organizacije. Dan mladosti ne praznujejo v posameznih občinah samo 25. maja, temveč ves teden oziroma ves mesec. Prav pa bi bilo, da bi pri praznovanju Dneva mladosti sodelovalo še več starejših.«
Marijan Ažbe, ravnatelj gimnazije na Jesenicah:
»Dan mladosti bo vsako leto vzpodbujal mladino k še boljšemu delu. Mladina bo tako vsako leto pregledala dosežene uspehe svojega dela. Na Jese-
nicah smo se že vsa prejšnja leta pripravljali na Titov rojstni dan z mladinskim festivalom. Letos pa so praznovanja še bolje pripravljena kot prejšnja leta. Praznovanja niso več kampanjska in kot kaže bodo v bodoče še manj,, saj se bo mladina pripravljala na ta praznik vse leto.«
Jože Mihelič, predsednik športnega društva »Triglav« Kranj: »Dan mladosti je velika politična manifestacija mladine. Po dosedanjih pripravah kaže, da se je mladina na praznovanje dobro pripravila. V teh dneh bo mladina podala obračun svojega enoletnega dela. Pri praznovanjih bodo sodelovala tudi vsa športna društva. Zal v Kranju ne bodo mogli sodelovati prav najboljši športniki, ker je odšlo okoli 50 športnikov našega društva na mladinski festival v Slavonski Bred. Sicer pa glavni namen teh tekmovanj tako ni v tem, da bi posamezniki oziroma društva dosegali vrhunske uspehe, temveč je namenjen temu, da bi se mladina med seboj še bolj spoznala in navezala tesnejše stike.«
Lj.
RAZVITJE  PRAPORA LMS V KAMNIKU
Začetek mladinskega tedna so v Kamniku proslavili s pevskim koncertom mladinskega in pionirskega zbora kamniško gimnazije pod vodstvoim dirigenta Viktorja Mihel-čiča. Lepo zapeta slovenska pesem iz 140 mladih grl je osvojila poslušalce, V soboto, 25. t. m. ob 13. uri bo na.stopilo 2000 mladincev in pionirjev na stadionu. Po tekmovanju bodo razvili prapor LMS, ki ga bo prejel v varstvo najibolj-ši aktiv. Z.
MEHANIČNA DELAVNICA V TRZICU SE BO PRIKLJUČILA SAP
Tržiška mehanična delavnica je imela zadnje leto vrsto težav, ker so direktorji zaporedoma odpovedovali službo. Da se podjetje z velikimi garažami, moderno bencinsko črpalko in lastnim prevoznim sredstvom izogne likvidaciji, ker ne more dobiti direktorja, se bo priključilo podjetju Slovenija -Avtopromet Ljubljana. Tržič bo s tem samo pridobil. J. V.
POMEMBEN JUBILEJ
V soboto dcpoldne ob 11. uri bo odprta v dvorani nad kavarno v Kamniku razstava ob 20-letnici protitiuiberkuloiz. dispanzerja. Otvoritvi bo prisostvovala tudi češka prosvetna delogacija. Kamniški di-
spanzer je imel izredno širok delokrog, saj je zajemal vse območje Kamnika, Mengša, Domžal in Moravč s 43.000 prebivalci. Prvo leto je bilo opravljenih 834 pregledov, nato vsako leto več, v letu 1956 pa že nekaj nad 10.000. Novo odkritih obolenj je bilo največ v letu 1954, in sicer 117. Po letu 1946 je bilo na novo odkritih obolenj 899.
Ves čas od ustanovitve do danes vodi protituberkulozni dispanzer in opravlja preglede požrtvovalni zdravnik dr. France Pucelj. Topla hvaležnost prebivalstva, zlasti bolnikov, mu je ob 20-letnici človekoljubnega dela največje priznanje, z.
LEP PRAZNIK LOŠKEGA OBRTNIKA
Pred dnevi je slavil mizar Ivan Okoren iz Skopje Loke 90-letnico. Ob tej priložnosti so se okoli izkušenega mojstra zbrali loški obrtniki in mu čestitali. Ivan Okoren je bil rojen leta 1867 pri Ož-baltu. S petnajstimi leti ga je oče poslal učit mizarstva v Trst. Pozneje je odprl samostojno obrt s strojno delaivnico. V 50 letih je izučil nad 35 vajencev in tako dal mizarstvu, ki je bilo takrat na Gorenjskem še v povojih, precej novega in dobrega kadra. Delal je celo za naročnike v Trstu, na Dunaju in na Hrvaškem. K. J.
C L A S
PRED KOINGRESOM DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
I. kongres delavskih svetov Jugoslavije bo vsekakor moral odgovoriti tudi na kopico nerešenih problemov s področja sezonskega Kostinstva, ki je zlasti značilno tudi za področje Gorenjske.
V kranjskem okraju ni niti enega gostinskega podjetja, ki bi stalno zaposlovalo 30 delavcev in uslužbencev. Čeprav jih med sezono zaposlujejo štiri podjetja tudi nekoliko več. 21 gostinskih podjetij in gostišč n«
r
DELEGATI
"M
KI BODO ZASTOPALI GORENJSKO NA I. KONGRESU
DELAVSKIH SVETOV Precej delegatov, ki bodo zastopali različne panoge gospodarstva Gorenjske na I. kongresu delavskih svetoT Jugoslavije, marsikdo že pozna. Vsi pa vseh delegatov prav gotovo ne po-enamo. Zato je prav, da se danes seznanimo z njimi. Kdo so torej naši delegati? Industrijo Gorenjske bodo zastopali: FRANC JURGELE, »Planika« Kranj; FRANC OMAN, »Sava« Kranj; FR. PRELESNIK, IBI Kranj; HERON SUBIC, »Alpina« Ziri; ANDREJ PE-HARC, Tovarna kos in srpov Tržič; MARIJAN DOBRINA, »Pletenina« Lesce; JOŽE LUBlC, »Veriga« Lesce; VINKO TRIPLAT, »Elan« Begunje; BOŽIDAR BENIGAR. »Elektro-Žiroy-niea«. Tovarno »Iskra« iz Kranja bosta zastopala TONE SELJAK ter ing. DANILO DOUGAN, medtem ko Železarno Jesenice PETER ZBONTAR, LUDVIK SLAMNIK, ing. ALOJZ PREŠEREN in JANKO VERDNIK; nadalje bodo še zastopali industrijo MILKA KOVAČ »Tiskanina« Kranj; TONE RAKOVEC, »Inteks« Kranj; MILAN ZUPAN, »Peko« Tržič; MILAN OGRIS, BPT Tržič in JANEZ GASPERŠlC, Elektrarna Sava Kranj.
Lesnoindustrijsko delavce bosta zastopala: VIKTOR SINKO, »Jelovica« Skofja Loka ter BLAŽ DOLENC, LIO Cešnjica iz Železnikov.
Delegata obrtnih delavcev bosta LOJZE KNAFLlC, «K1 jučavničarslvo-< Bled in ANTON BEŠTER, Klavnica Kranj.
Prometne delavce bo zastopal FR. KUNSlC, uslužbenec železniške postaje na Jesenicah. — Delegat gostincev je SLAVKO SEBENIKAR, »Toplice« Bled, delegata trgovskih delavcev Pa ROMAN TERŽAN, »Zarja« Jesenice in RADO KOLAR, »Živila« — Kranj.
Za delegata gozdarskih delavcev sta bila izvoljena JURIJ REBOLJ, Gozdna, uprav?. Jezersko in MATIJA FAJ-FAR, Gozdno gospodarstvo Bled. — Gradbeniko bo zastopal VINKO PO-y^LICAR, Projekt Kranj. i
doseže števila 30 zaposlenih, imajo pa več kot 6 oseb. Gostišč, ki zaposlujejo pet ali nianj delavcev oziroma uslužbencev pa je v kranjskem okraju 40.
Ze gledo omenjenega sestava gostinskega omrežja na Gorenjskem lahko ločimo problematiko delavskega samoupravljanja na Problematiko stalnih in sezonskih gostinskih Podjetij.
V sezonskih gostinskih podjetjih je vse Premalo zanimanja za delavsko samoupravlja nje. To dejstvo ima morda tudi objektivne
KAMEN SPOTIKE
ZA KOLESARJE PREPOVEDANO govori cestno - prometni znak pri začetku Struževske ceste na Jelenovem klancu v Kranju. Pa se, kot kaže naša slika, le malokdo zmeni zanj. Zakaj Potem sploh potrebujemo znake za prometno varnost?
razloge za to, ker pač sezonski delavec pri-do v podjetje s poglavitnim ciljem zaslužiti kar največ. Tak delavec nato odide in drugo leto se zaposli kje drugje. Zaradi tega je tudi njegov odnos do samoupravljanja in celotnega poslovanja podjetja, v katerem je sezonsko zaposlen, neintenziven in v precejšnji meri nezainteresiran.
V večini gostinskih podjetij in gostišč na splošno ugotavljamo premalo zanimanja delavcev za aktivno sodelovanje v samoupravnih organih. V kolikor pa interes obstoja, se le-ta sprevrže predvsem na obravnavanje plačnega sklada in njegovo delitev.
Gostišča, ki zaposlujejo do šest delavcev in uslužbencev, ne volijo posebnih organov samoupravljanja, ker ima vse funkcije celotni kolektiv. Odbor za vprašanja delavskega samoupravljanja pri Okrajni gostinski zbornici sodi, da bi bilo prav, če bi vsa gostišča, ki zaposlujejo do 15 delavcev oz. uslužbencev, ne volila, samoupravnih organov, pač pa naj bi te funkcije upravljal celotni kolektiv. Praksa je namreč pokazala, da je upravni odbor v takih kolektivih nepotreben organ, ker o vseh zadevah, tudi tekočih, lahko razpravlja in odloča kolektiv kot celota.
S tem mnenjem bo tudi odšel na I. kongres delavskih svetov Jugoslavijo delegat gostinskih delavcev Gorenjske.
REDKE IN »TIHE« SEJE Na sejah samoupravnih organov v gostinstvu je dostikrat čutiti precejšnjo uilač-nost v razpravi, dasiravno so problemi, o katerih odločajo gostinski delavci, večinoma pereči in njih rešitev ter ustrezna odločitev večinoma  daljnosežnega značaja.  Taki za-
pisniki sej samoupravnih organov v gostinstvu, katerega del bomo navedli, so dokaj pogost pojav:
»Predsednik delavskega sveta nekega podjetja je otvoril sejo, dal besedo direktorju, ki je podal poročilo o delu podjetja. Nato sledijo v zapisniku tri tipkane strani direktorjevega poročila, nakar se je predsednik delavskega sveta za izčrpno poročilo zahvalil in zaključil sejo.«
Nikjer pa v zapisniku ni razvidno, da bi se o direktorjevem poročilu razvila kakršnakoli razprava in da bi kolektiv imel kakršnekoli pripombe na delo podjetja. Težko je namreč verjeti, da bi bilo vedno vse v najboljšem redu.
Čeprav je zaradi samega načina dela v gostinstvu dokaj otežkočeno sestajanje kolektivov, vendar to ni edini razlog, da so seje ponekod zelo redke in še takrat slabo obiskane. Dostikrat neodgovoren odnos članov kolektiva do samoupravljanja, kakor tudi do samih vodstev samoupravnih organov kaže, da se nekateri gostinci še vse premalo zavedajo, kako pomembni so sklepi o ustrezni organizaciji dela v podjetju itd.
Gostinstvo in celotna turistična dejavnost dobiva v okviru našega gospodarstva vedno večjo vlogo in pomen. Prav gotovo ni v majhni meri odvisno tudi od samoupravnih organov gostinskih podjetij (stalnih in tudi sezonskih!), kako hitro in v kakšni meri se bo razvijala ta dejavnost. O boljših metodah dela samoupravnih organov v gostinstvu, predvsem pa o vsebinsko bolj dognanem delu pa bo brez dvoma moral razpravljati kongres delavskih svetov in sprejeti s tem v zvezi tudi ustrezno zaključke.
I. A.
S PREDLOGOM M KONGRES
Le kratka doba nas še loči od »kongresnih dni«, ko se bodo sestali delavci — upravljavci, ocenili dosedanje delo in izkušnje ter sprejeli načrte za bodočnost. Gumarsko industrijo Slovenije bo zastepul Franc Oman, predsednik upravnega odbora tovarne »Sava« Kranj. V podjetju je zaposlen kot vodja skladišča.
»Radi bi torej izvedeli, kako upravljamo pri nas,« je začel pomenek z našim sodelavcem tovariš Oman.
»Prav, nekaj bom že povedal, saj sem v našem delavskem svetu že .od 1. 1954. V tem času smo na pobudo članov marsikaj napravili za izboljšanje proizvodnje, pa tudi na delavce nismo pozabili. Letos bo zgra/jen blok s štirimi družinskimi stanovanji in šestimi samskimi sobami. Stanovanjska stiska pa naše delavce še vedno
tare. Delavski svet je zaradi tega dal pobudo za gradnjo deset-stanovanj. bloka in osmih enovrstnih hiš, ki bodo vseljive že prihodnje leto. Pred nekaj meseci smo v podjetju odprli tudi bife, v katerem dobijo delavci v odmoru teplo hrano- in za ta obrok plačajo le 40 dinarjev. Člani našega kolektiva delajo v zelo težkih pogojih, zato jim bomo omogočili tudi poceni letovanje ob morju. Do prihodnjega leta bo tovarna zgradila svoj počitniški dom v Crikvenici. Oddih ob Jadranu si bo potem lahko vsakdo privoščil. Do sedaj so odhajali na taborjenje le mladinci.«
»Kaj pa mladi člani delavskega sveta, se že kaj uveljavljajo?«
»Kar dobro. Zelo se zanimajo za delo in na seje prihajajo- z dobrimi predlogi.«
»Kaj  pričakujete od kon-
»"•«n, ki se ga boste udeležili?«
»Rad odhajam tja, saj sem
prepričan, da ne bo koristil samo meni, ampak celotnemu delavskemu upravljanju. Ta kongres je potreben. Izmenjava izkušenj prinese vedno dobre rezultate. V kolikor naše dosedanje delo ni bilo dovolj uspešno, je po mojem mnenju vzrok v tem, ker člani vseh svojih misli še vedno ne upajo glasno izreči.«
»Imate za kongres kaj predlogov?«
»Da. Zdi se mi potrebno podpreti želje mnogih tovarišev, naj bi kongres podaljšal mandatno dobo članom samoupravnith organov. Delavski sveti bodo imeli le koristi, če ljudje, ki se komaj dobro vpeljejo v delo, ne bodo takoj zapustili svojih mest,« je še pripomnil tovariš Oman. -ey
na Gorenjskem se je začelo
Za tekmovanje ne je dosedaj prijavilo 22 kmetijskih zadrug in eno kmetijsko posestvo
Prijave za kmetijsko tekmovanje na Gorenjskem so pravzaprav zaključene. Glavni namen tega tekmovanja je, da se izboljšajo hektarski donosi, da se polja, sadovnjaki in hlevi oziroma živina uredijo tako, da bo donos čim večji. Tekmovanja,, kjer bodo udeleženci za svoje delo javno nagrajeni, je letos prvič organizirano v takem obsegu. Po dosedanjih mnenjih bo to tekmovanje postalo nekaka stalna oblika, le, da bodo iz leta v leto tekmovalni pogoji obsežnejši, popolnejši in zahtevnejši.
Letošnje tekmovanje je v toliko pomanjkljivo, ker ne zajema vseh kmetijskih panog. Seveda vsa področja zaradi svojega geografskega položaja ne bodo mogla sodelovati v vseh panogah. Na Gorenjskem bodo pri zveznem tekmovanju sodelovale vse panoge kmetijstva. Ker pa je dodatno k zveznemu tekmovanju razpisala republiško tekmovanje tudi republiška komisija SZDL Slovenije, bodo na Gorenjskem tekmovali tudi za republiške nagrade, in sicer le v urejanju črednih pašnikov in za večjo molznost krav.
Do sedaj se je prijavilo na Gorenjskem 49 skupin, ki bodo morala pridelati najmanj 250 oziroma 275 mtc krompirja na hektar, in sicer bedo večja družbena gospodarstva morala doseči tolikšen .povprečni hektarski donos na najmanj 15 ha površine, kmetijske zadruge v sodelovanju s posameznimi pridelovalci pa na najmanj 8 ha površine. Skupno tekmuje sedaj za večji hiektarski donos krompirja na Gorenjskem 541 kmetov na površini 383 ha.
Za tekmovanje za večjo mlečnost se je do
sedaj prijavilo 5 čred. V tekmovanju lahko sodelujejo vse kmetijske in zadružne organizacije, družbena posestva, kmečke delovne in splošne kmetijske zadruge, zadružne ekonomijo in kmetijsko ustanove. Kmetijske zadruge pa potem organizirajo tekmovanje zasebnih kmetovalcev, članov zadruge. Pri -tekmovanju za večjo mlečnost lahko sodelujejo posamezni proizvajalci, združeni v kmetijski zadrugi, ki imajo najmanj 30 krav in socialistična kmetijska gospodarstva z najmanj 30 kravami. Ti tekmovalci morajo doseči povprečno molznost najmanj 2800 kg s 3,6 % maščobe.
Pet grup tekmuje na Gorenjskem tudi za ureditev čredinskih pašnikov. Razen tega pa so se prijavile na Gorenjskem tudi 4 grupe udeležencev, ki bodo tekmovale za obnovo sadovnjakov. Ti morajo urediti povprečno najmanj 15 ha strnjenega nasada sadovnjakov.
Tako sedaj tekmuje skupno na Gorenjskem 22 kmetijskih zadrug in eno kmetijsko državno posestvo. Nagrade za tekmovalce so stimulativne in znašajo nekako 100.000 do 400.000 dinarjev.
Kljub temu, da je za tekmovanje na Gorenjskem precejšnjo zanimanje, z dosedanjimi prijavami ne moremo biti zadovoljni. Med tekmovalci pogrešamo ravno večja posestva, ki imajo več pogojev za tekmovanje kot manjša. Nezadovoljivo je zanimanje predvsem v nekaterih pretežno kmetijskih krajih kot n. pa\ v Zabn.ici. Nasprotno pa so ponekod drugod ti rezultati prav zadovoljivi. Lj.
SEJEM PROMETNIH SREDSTEV V LJUBLJANI
Jutri, v soboto, 25. maja, bo odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem prometnih sredstev.
Doba, v kateri je trenutno naše gospodarstvo, opažamo zaostajanje prometa v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Na vseh področjih gospodarstva napredujemo, osvajamo proizvodnjo novih izdelkov in uvajamo najsodobnejše tehnološke postopke. Naši proizvodi prodirajo na svetovna tržišča in se tam srečujejo s konkurenčnimi proizvodi industrijsko razvitih držav. Močno vrzel, ki je v zaostajanju vseh vej našega prometa, najbolj občutimo v potniškem in blagovnem prometu.
Nova doba zahteva neprestano izpopolnjevanje vseh prometnih zvez. Tudi v osebnem prometu nastajajo velike spremembe. Cas je čedalje bolj dragocen. Avtomobili in druga motorna vozila za osebno uporabo, ki so nekoč služila bolj razvedrihi in športu, so danes nujno potrebno sredstvo premišljene in visoko razvite organizacije dela. Res pa je tudi, da so izleti in potovanja postali nova potreba širokega kroga delovnih ljudi.
N?, sejmu prometnih sredstev bodo razstavljali vsi proizvajalci motornih vozil Jugoslavije. Največ bo razstavljalcev avtomobilske industrije in industrije motorjev. Na sejmu bodo razstavljale tudi tuje države. Največ razstavljalcev je iz Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA in Izraela, zastopana pa so tudi podjetja iz Švice, Anglije in Francije.
IZ TRZlSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Na sejah delavskega sveta in upravnega odbora Lesno - industrijskc»ga podjetja v Tržiču so največ obravnavali komercialno problematiko in tarifno politiko. — Zanimiv je razvoj tega podjetja, ki je začelo z delom 1954. leta s 86 delavci. Takoj naslednje leto je že zaposlovalo 156 delavcev, 195-6. leta 193, trenutno pa jih zaposluje 210. Planirana realizacija proizvodnje v letošnjem letu znaša 234 milijonov dinarjev.
V BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI
izdajajo poseben »delavski priročnik«, ki ga bo dobil vsak delavec v podjetju. Priročnik bo vseboval zgodovino podjetja, pravila, tekstualni del tarifnega pravilnika, načrt podjetja ter razen drugega tudi pravilnik o normah. Za ta »delavski priročnik« so se odločili zaradi tega, ker mora delavec v proizvodnji poznati vrsto stvari, ki so mu venomer potrebne.
S tečaji po PIV metodi so začeli že 15. oktobra lani. Doslej so imeli 20 tečajev s 155 udeleženci. Zanimive so izjave nekaterih uslužbencev. Vodnica snemalne kolone je dobesedno dejala: »Bolje bomo lahko učili mlade ljudi sedaj, ko smo opravili tečaj!« —- Neka preddelavka pa je izjavila: »Naučila sem se, kako je treba postopati z ljudmi,« itd.
V načrtu imajo tudi stalne šole za izobraževanje kadra. V šoli bodo poučevali, kako preprečevati posledice raznih napak v proizvodnji itd.
V TOVARNI »PEKO«
so lani izdelali 657.000 parov čevljev in 159 ton čevljarskih žebljev. Letos planirajo za 7% višjo proizvodnjo.
Pritožbe potrošnikov, da v poslovalnicah tovarne »Peko« ni dobiti otroških čevljev in sandal, so utemeljene. Tako vsaj pravijo v podjetju. Toda pripominjajo, da je treba upoštevati, da podjetje stalno povečuje tovrstno proizvodnjo, medtem ko druga podjetja ne dajejo tega blaga v sorazmerno enakih količinah na trg. V »Peko« so celo ustanovili samostojni oddelek za otroško obutev, ki izdela dnevno okoli 400 parov otroških čevljev.
J. V.
ALI PREDLOGI PD MOJSTRANA RES NISO VREDNI UPOŠTEVANJA?
Ob turistični cesti od Mojstrane do Aljaževega doma v Vratih je Cestno nadzorstvo Bled zaradi boljše preglednosti po predpisih odredilo posek lesa na večjih ovinkih. Na treh, štirih -mestih je ta ukrep res -upravičen, drugod pa ne. Povsem zgrešeno je, da za alpske ceste, ki jih imamo tako in tako malo, uveljavljamo enaka- merila kakor za ostale. Tu. je vendar treba upoštevati estetski videz, saj potnika pripelje cesta do ene naših največjih naravnih lepot, do triglavske severne stene.
Planinsko društvo Dovje-Mojstrana se s takimi zahtevami Cestnega nadzorstva na Bledu oziroma Okrajne cestne uprave Kranj ne strinja. Cestnemu nadzorstvu Bled je poslalo vrsto predlogov, v katerih priporoča ob cesti samo kleščenje vej in pod-rasta. Nadalje predlaga društvo, naj bi cestarjem dovažali nasipni material iz večjih gra.mozn.ic, da bi ti prenehali vrtati v obcestne nasipe. Nasipe naj bi utrdili s prepleti in jih tako zavarovali pred stalnim posipanjem.
Predlogi društva so na vsak način vredni upoštevanja, Kaže pa, da naši cestni strokovnjaki ne mislijo tako. Izjava, da »bodo Planinskemu društvu dovolili utrjevati nasipe«, priča o podcenjevanju ne le ene izmed množičnih organizacij, ampak tudi važnosti ceste sploh.
Da Cestna uprava ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, ki bi bila. potrebna, za uresni-čenjo predlogov PD Dovje-Mojstrana, že ra/.r neme, 'vendar hi se z nekaj dobre volje dalo marsikaj .storiti. Tisti, ki cesto oskrbujejo, pač ne bi .... nikdar pozab.'ti, v kakšen namen je bila zgrajena.
S.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Od privatnikov malih oglasov ne  objavljamo pred vplačilom.
Cena rnailih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta.
TELEFONSKA ŠTEV. NAROČNIŠKO - OGLASNEGA ODDELKA JE:  KRANJ 190.
Izgubila sem zeleno jopico na
poti Brdo—Kokrica. Poštenega avtomebilista, ki jo je pobral naprošam, da jo vrne v Pre-doslje št. 50, sicer bom primorana javiti evidenčno številko.
Izgubila sem jopico — zeleno od Zaloga do Potoka pri Komendi. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Burgar Tončka, Zalog 45, Cerklje.
Prodam 3 leta staro kobilo ali zamenjam za malo starejšo. Sp. Duplje 45.
Prodam  moški  šivalni stroj
»Singer« v še dobrem stanju. — Begunje pri Lescah 105.
Prodam kravo 8 mesece brejo. Naslov v oglasnem oddelku.
Zazidljivi parceli prodam. — Kanalizacija in voda sta že na parcelah. Jenkova 4, Kranj.
Dobro ohranjeno žensko kolo odlične znamke iza 20.000 din in športni otroški voziček za 2500 dinarjev prodam. Cesta na Rupo 23a, Kranj.
Prodam skedenj — ood. Orehovi je 12, Predoslje.
Prodam otroški voziček in otroški tricikelj. Naslov v ogl. oddelku.
Ugodno prodam dobro ohranjeno hrastovo pisalno mizo. — N..slov v upravi lista.
Prodam globok otroški voziček. Naslov v oglasnem odd
Prodam 2 njivi. Ena je pri Hotemcžah, druga pa pri Lužah. Likozar Pavel, Visoko 45.
Odprodamo najugodnejšemu ponudniku   2   rabljeni tkalski
statvi starejše izdelave. Prednost imajo gospodarske organizacije po 4. točki odredbe o prodaji omovnih sredstev zasebnikom (Ur. list FLRJ št. 51/54). Interesenti naj vlože svoje ponudbe do 28. t. m. na ObLO Kranj, oddelek za gospodarstvo, kjer lahko dobe tudi ostale informacije. — Občinski ljudski odbor Kranj.
Na Prmskovem prodam 2 prostora primerna za katero koli obrt ali delavnico. Informacije dobite v Kranju, Golniška 18.
Lokal (?. prostori) na prometnem kraju oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku.
Kupim kravo s teletom. Ce-bašek Vinko, Podfeča — Smlednik.
Iščem žensko staro okrog 30 let ali zdravo upokojenko za pomoč v gospođini)stvu. Naslov V oglasnem oddelku.
Podpisana Peternelj Helena prek licu je m neutemeljene govorice zoper Omejc Marijo.
Preklicujem št. bloka 23342 izdanega v Komisijski trgovini dne 20. 10. 1955. — GloboČnik Vida.
Obžalujem besede s katerim sem žalila Rozman Cilko, dne 5. marca 1957 v tovarni »Sava«. — Drempetič. Ana.
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO - kinjo, zaposli takoj »Zvezda«, tkalnica in tekstilna oplemenjevalnica, Kranj, Cirče 4. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja ali pošljejo pismene ponudbe do 31. maja 1957.
Prodam motor znamke NSU 200 com z prevoženimi 7000 km. Košir Andrej, Labore 23, Kranj.
OBJAVE
VPIS   V  I. LETNIK EKONOMSKE SRED. SOLE V KRANJU Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik bodo od 5. do 8. junija 1957.
Sprejemni izpit lahko opravljajo dijaki in dijakinje, ki so uspešno dovršili 4. razred nižje gimnazije ali popolno osemletko iz: slovenskega jezika, tujega jezika in matematike.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
razpisuje -
mesto: POMOČNIKA UPRAVITELJA
Gozdnega obrata Jezersko.
Pogoj: gozdarski inženir ali gozdarski tehnik s prakso.
mesto: PRAVNEGA REFERENTA
Pogoj: pravnik s prakso v gospodarstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
INDUSTRIJA PLETENIN, ROKAVIC IN KONFEKCIJE KRANJ
razpisuje
za sprejem učencev letu 1957 sledeče število vajenskih mest
15 PLETILJ 6 ŠIVILJ ZA MOŠKO PERILO 2 ŠIVILJI ROKAVIC 2 FINOMEHANIKA
POGOJI: za pletilje 3 razrede gimnazije, za šivilje moškega perila in rokavic 2 razr. gimnazije in za mehanika 4 razrede gimnazije, oziroma ustrezno osnovno šolo.
Kandidati naj se priglasijo do vključno 1. 7. 1957 osebno ali pismeno in predložijo naslednje listine-prošnjo, šolsko spričevalo o dovršeni gimnaziji oz. osnovni šoli, rojstni list, zdravniško spričevalo.
Na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah in odloka o višini štipendij obenem še
razpisujemo 4 POGODBENE ŠTIPENDIJE
za študij na Srednji tehniški tekstilni šoli — pletilj-ski oddelek v Kranju.
Prošnji je treba priložiti: kratek življenjepis, potrdilo o imovinskem stanju, potrdilo o prejemanju otroških doklad, prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila o opravljenih izpitih. — Prošnje je treba predložiti najkasneje do 1. 7. 1957 na gornji naslov podjetja.
Prošnji za opravljanje sprejemnega izpita je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rej sini list in 50 din za koleke.
Prošnje sprejema ravnateljstvo do vključno 3. junija 1957. Pričetek izpita bo 5. junija 1957 ob 7. uri zjutraj po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski. Ravnateljstvo
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti mojo drago ženo, mamo
ZIROVNIK ZOFIJO, roj. GOLOB
Posebno se zahvaljujem kolektivu tovarne »Inteks« v Kranju za izkazano pomoč. Zahvaljujem se tudi ženam, ki so jo v tako obilnem številu spremile na zadnji poti.
Žalujoči mož, otroka in ostalo sorodstvo. Voglje, maja 1957.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu našega edinega sina in brata, učenca 5. razreda osnovne šole v Stražišču
MARKA AMBROZA
•Posebej se zahvaljujemo: doktorju Matajcu, vsemu zdravniškemu osebju na otroški kliniki za njihov neumoren trud, da bi ga ohranili pri življenju, č. č. sestram za skrbno nego, šolskemu upravitelju Bavdeku in učenki 5. razreda os. šole Stra-žišče za ganljiva poslovilna govora, pevskima zboroma »Svoboda« in osnovne šole in njihovemu pevovodji tov. Ošabniku za žalostinke, čestiti duhovščini ter za poklonjene vence in šopke. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu pokropili Ln spremili v prerani grob.
Žalujoča rodbina Ambrož. Stražišče, 20. maja 1957.
KAMNOSESTVO KRANJ
sprejme
kamnoseke, cemen-tarje in vajence
KINO »STORŽIC« KRANJ
24. in 25. maja, premiera ameriškega barv. filma »CAJ ZA DVA«, ob 17.30. in 20. uri.
26. maja, ob 9.30. uri, amer. film »MOSTOBRAN«, ob 14. uri amer. barvni film »KOCKAR Z MISISSIPIJA«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »CAJ ZA DVA« — zadnjikrat. — Prodaja vstopnic olb delavnikih cd 16. ure in ob nedeljah od 13. ure dalje.
LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ
25. in 26. maja, amer. barvni film »KOCKAR Z MISISSIPIJA«, ob 20. uri.
KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE
25. in 20. maja, amer. barvni film »KOCKAR Z iMISISSI-PIJA«. V soboto olb 19. uri.
V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri.
KINO NAKLO
25. in 26. maja, amer. barvni film »MOSTOBRAN«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA
Od 24. do 26. maja, ameriški barvni film »SAN ANTONIO«, v gl. vi. Errol Flynn, Alexis Smith. V petek in sclboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. uri.
KINO BLED
Od 24. do 26. maja, ameriški barvni film — komedija »GENERALNI INSPEKTOR«.
KINO LJUBNO
25. in 26. maja, angleški barv. film »ROMEO IN JULIJA«. V soboto ob 20. uri. — V nedeljo ob 16. in 18. uri.
KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA
Od 24. do 26. maja, ameriški film »TRINAJSTA URA«.
KINO  »KRVAVC« CERKLJE
25. in 26. maja, ameriški film »VISOKA BARBARA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri.
GLEDALIŠČE.
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ
V petek 24. maja ob 20. uri — izven, Jan De Hartcg: »ZAKONSKA POSTELJA«.
V soboto 25. maja ob 20. uri — GOSTOVANJE v Radovljici, Alojz Remec: »MAGDA«.
V nedeljo 26. maja ob 15. uri — izven in za podeželje, Aleks Lešćan: »SLEPI POTNIK«.
TRŽNI PREGLED
V KRANJU
Živilski trg je zadnje čase izredno dobro obiskan, kjer je vsekakor tudi dovolj izbire. Še vedno je veliko povpraševanje po sadikah paradižnika, paprike, zelje, kolerabic in ostale povrt-nine. Tudi cvetja za vrtove gospodinje precej pokupijo. Jajca so še vedno po 15 din kom., jabolka pa so bila tokrat že po 80 din kg. Naprodaj je bilo dovolj domače berivke po 20 din merica, solato v glavicah s Primorske pa so branjevke prodajale po 50 din kg. Ostale cene: šalotka 80 din liter, česen 10din glavica, šopek rdeče redkvice 10 din, šopek peteršilja 10 din, fižol 60 do 70 din liter (po kakovosti), surovo maslo 440—480 dinarjev kg, koruza v zrnih 40 dinarjev kg, mešana hrana za perutnino 40—45 din liter itd.
V ŠKOFJI LOKI
V sredo so bile cene na stojnicah loškega trga naslednje: jajca 15—16 dinarjev kom., surovo maslo 440 dinarjev kg, smetana 150 din liter, sirček 12 dinarjev kom., fižol 65 din liter, korenje 5—10 din kom., por 5—7 dinarjev kom., špinaiča 20 din merica, črna redkev 5 din kcxm., zavitek peteršilja 5 din.
GIBANJE PREBIVALSTVA.
V TRŽIČU Poročili  so  se:  Alojz Mikič,
mizarski pomočnik in Neža Še-petavc, tov. delavka.
Umrli so: Marija Smolej, roj. Kenda, gospodinja'; Danica Ravnik, hči tov. delavca.
V KRANJU Poročili so se: Franc Brezar,
strojni orodjar in Marija Ple-stenjak, tov. delavka; Ladislav Mateliič, strojni tehnik in Agata Kette, frizerska pomočnica; Edvard Huč, tov. delavec in Marija Hrestak, tov. delavka; Franc Mohar, strojni ključavničar in Štefanija Arnež, tov. delavka; Peter Jarc, pravnik in Anastazija Strniša, roj. Vipotnik, uslužbenka; Janko Štular, tekstilni tehnik in Dragica Pavlin, tov. delavka; Franc Rozman, delavec in Angela Sekne, tov. delavka; Valentin Podakar, delavec in Verona Gruškovnjak, strežnica; Franc Jenko, zidarski mojster in Ivana Jerala, nameščenka; Jožef Snedic, obratni elektro-monter in Frančiška Zelnik, kmečka delavka; Ivani Sekne, mizar in Alojzija. Snedic, tov. delavka; Marijan Ferenčak, ko-vinostruigar ;in Ida Grum, tov. delavka; Jožef Rozman, posestnik in Štefanija Porenta, kmečka delavka; Anton Potočnik, kovač in Štefanija Bogataj, tov. delavka; Adolf Pečelin, čevljar in Pavla Kune, čevljarska delavka; Stanislav Kalian, gradbeni tehnik in Marija Sitar, tov. delavka; Jože Velikavrh, tov. delavec in Angela Kurat, tov. delavka.
NA JESENICAH Rodile so: Marija Kramar, gospodinja — dečka; Ivana Mihel-čič, gospodinja - deklico; Vida. Makarovič, gospodinja — dečka; Vida Golba, gospodinja — deklico; Ivana Koselj, kmečka delavka — deklico; Marija Drole, čistilka — deklico; Anica Žužek, gospodinja — dečka; Frančiška Kofler, gospodinja — dečka; Franč.'i:lka Dakskobler, gospodinja — dečka; Gabrijela Smrekar, delavka — dečka; Ivana Cigler, gospodinja — deklico; Frančiška Zaiber, gospodinja
VPISOVANJE OTROK V I. RAZRED
OSNOVNE ŠOLE KRANJ IN OSNOVNE ŠOLE PLANINA BO
V TOREK, DNE 28. MAJA 1957
V Osnovno šolo Planina bodo vpisani otroci s terenov: Čirčiče, Planina, Huje, Klane, Zlato polje in Struževo.
Z vseh ostalih terenov bodo vpisani otroci v Osnovno šolo Kranj.
Podrobnejša pojasnila so objavljena na oglasnih deskah obeh šol.
Upraviteljstvo osn. šole KRANJ
Upraviteljstvo osn. šole PLANINA
— deklico; Neža Bajda, gospodinja — dečka; Magdalena Hribar, tov. delavka— dečka; Terezija .Setlar, gospodinja — dečka; Antonija Potočnik, gospodinja — dečka; Cecilija Sigmund, gospodinja — dečka; Darinka Debeljak, učiteljica — deklico; Cecilija Pavlenč, tov. delavka — dečka; Jožica Picelj, por. Pretnar, tov. delavka — dečka; Marija Brzovič,  frizerska vajenka
— deklico; Jelena Pintarič, gospodinja — dečka.
Poročili so se: Stjepan Gašpa-rič, tov. delavec in Božena Dje-madi, kuh. pomočnica; Franc Turšič, Žagar in Zofiija Rupnik. gosp. pomočnica; Anton K obal, kovač in Dragica-Karolina An-zeljc, tov. delavka; Mirko Pod-lipnik, tov. delavec in Franči-ška-Marija More, knj.igovodki-nja.
Umrli so: Jerca Pogačnik, oskrbovanka; Franc Tor kar, o-sebni upokojenec, Ivana Crno-lcgar, roj. Pintar, gospodinja; Valentin Dreza, tov. delavec; Janez Stremifelj, osObni upokojenec.
§§ S SODIŠČA
ŠKODILI SO UGLEDU NAŠE DRŽAVE V INOZEMSTVU
Pred nedavnim se je zagovarjala pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani skupina osmih železničarjev, premikačev in za-viračev, uslužbenih na železniški postaji Jesenice, zaradi organiziranih tatvin .iz zaprtih vagonov. Ti uslužbenci, ki jim železniška uprava v prihodnje res no bo mogla več zaupati tovornega blaga, so: Jože Novak, Janez Kofler, Andrej Mesaric, Martin Krašovec, Alojz Kopav-nik, Metod Lamovšek, Stanko Rejc in Lovro Benet. Na zatožni klopi se jim je pridružil tudi Jože Ravnik, ključavničarski mojster iz bohinjskega kota, ki je nekaj ukradenega blaga odpeljal s svojim tovornim avtomobilom z Jesenic proti Naklem, kjer naj bi blago prevzel neki kovač — seveda vse po predhodnih 'dogovorih s soobteženci. Podjetna družba se je specializirala zlasti na »vrtanje« cistern z vinom, prav pa so jim prišli tudi drugi predmeti — pomaranče, mesne konserve, koruza, jabolka, čebula, orehi, razno avtomobilsko orodje ter celo semenska lucerna in sirk, skratka vse, kar se je dalo prodati. Lotili so se tudi vagonov z odpadnim železom in so tako Novak, Mesaric in Rejc pomladi 1956. leta »rešili« iz njih 12 avtomobilskih obročev in 12 bobnov, kar jim je kasneje Ravnik odpeljal v nadaljnjo »zasebno predelavo«.
Tako so delali že nekako od junija 1955. leta in vse do januarja letos, dokler jih niso vendarle .izsledili. Obravnava je odkrila, da So bili organizatorji in pretežno tudi izvrševalci teh del Novak, Kofler, Mesaric in Krašovec. Ostali so sodelovali v nekaj manj primerih, ali pa so opravljali vlogo stražarjev. iNovak, Mesaric in Krašovec pa so prekupčevali tudi z vžigalniki, kamenčki in saharinom, ki so jih dobili od ino-zemskh železničarjev.
Obtožnica javnega tožilca je naštela obdolžencem lepo vrsto tatinskih dejanj. Nabrala je nič manj kakor 23 tatvin, med temi precej vlomnih, skupna vrednost nakradenih predmetov pa je znašala preko 250.000 din. Za udiranje v vagone so jim služile včasih tudi zavorne cokle, sicer so si razdeljevali vloge tako, da so se nekateri splazili v vagone, drugi jemali blago iz njih, kadar je šlo za pijačo pa so natakali s cevmi v vedra ali steklenice, tretji pa so s tražili. Vino in tudi druge dobrote so navadno takoj po delu pospravili.
Na obravnavi so pretežno svoja dejanja priznali. Opravičevali pa so se, da so jih zapeljali pač drugi in da so si hoteli izboljšati svoje življenje. Takih izgovorov sodišče ni moglo upoštevati ter je razen zadnjih štirih, četudi večinoma še niso bili kaznovani ter so krivdo v bistvu priznali in jo obžalovali, moralo izreči nepogojne zaporne sodbe. Novaku je odmerilo 1 leto in 8 mesecev sitrogega zapora, Koflerju 1 leto, MesariČU 8 mesecev in Krašovcu 7 mesecev strogega zapora. Ostalim so bile prisoj ene kazni od 1 meseca in 15 dni do 4 mesecev zapora.
Primer teh jeseniških železniških uslužbencev naj bi bil ▼ opozorilo vsem, ki jim je zaupana služba z uvoznim in izvoznim blagom, da s takimi dejanji storilci ne pokažejo samo svoje nevrednosti in nepravilen odnos do vrednot, ki jih ščiti naša družba, temveč, da s tem škodijo tudi avtoriteti in dobremu imenu naše države v inozemstvu. Če upoštevamo vse te okoliščine in činitelje, so bile izrečene kazni komaj dovolj stroge. F.
Is naših krajev
IZVIRNA ZAMISEL SVOBODE JESENICE
Delavsko - prosvetno društvu »Svoboda« Toneta Cufarja Jesenice si prizadeva uresničiti izvirno zamisel. V letošnjem poletju bo počastila občinski prazrnk Jesenic s Cankarjev:m Martinom Kačurjem v dramski izvedbi. Kačur je bival v treh krajih in zato bo dramsko dogajanje preneseno v tri naselja. Tri delavsko - prosvetna društva: Hrušica, Javornik in Jesenice bodo pripravila vsako svojo vas. Le Kačur bo v vseh treh vaseh isti.
Režijo so poverili prosvetnemu delavcu Srečku Tiču, ki je na Jesenicah z dolgoletnim delom vzgojil že prenekaterega odrskega delavca. Tič se je vabilu rad odzval in je nad zamislijo tudi sam navdušen. V večmesečnem študiju bodo igralci vseh treh Svobod marsikaj pridobili, z izvirno zamislijo pa bodo dostojno počastili občinski praznik.
V ZIREH BODO PRAZNOVALI 50-LETNICO TELOVADNEGA DRUŠTVA
TVD Partizan v Zireh se že nekaj časa pripravlja na proslavo 50-letnice telovadnega društva.
Pred 50 leti je bilo namreč * Zireh ustanovljeno prvo telovadno društvo. Društvo je dobro delovalo vseh 50 let razen med vojno. Ob pričetku druge svetovne vojne je sicer prenehalo z delom, ker so skoro vsi takratni člani odšli v partizane ali pa kako drugače sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Zi-rovski telovadci so bili dobro poznani že v bivši Jugoslaviji-Takoj po osvoboditvi pa je društvo ponovno pričelo z delom in je vseskozi marljivo delovalo, vse do danes. Njihovo telovadno društvo se je kasneje preimenovalo v TVD Partizan. ZirovsUi športniki so tudi po osvobodi zelo marljivo delovali, tako * orodni telovadbi, dobro poznani pa so tudi njihovi smučarji.
Proslava bo julija na prostem-Na večer pred praznovanjem bo zelo dobro pripravljena akademija, na kateri bodo razvili društveni prapor. Naslednji dan« bo veliki okrajni telovadni nastop, na katerem bo sodelovalo preko 600 tekmovalcev iz domačega in sosednjih društev..
Cr.
9723
.Slepi potnik' ali ,SLEPA' BURKA
Ob deseti premieri v Prešernovem gledališču - S. A. Leščan: „Slcpi potnik"
Ni dvomia., da ima tudi poklicno gledališče, kot je PG, pravico, uprizarjati dela »lažje« vrste, zlasti še, ko želi ob koncu sezone doseči pni gledalcu sprostitev. Vendar gre pa pri tem za neko omejitev, pri kateri morata vseeno odločati okuis in tehtnost. Nikakor ne smemo izgubiti mere in opravičiti neko delo že zgoTij s karakteristiko »lažje« ter obenem s tem pojmom eliminirati nujnost estetske presoje. Pri komedijskem žanru je vse to še bolj občutljivo in laksnost pri presojanju so nam lahko močno maščuje. Ob Le-^čanovem »Slepem potniku« bi ne bil Premislek v tem smislu prav nič odveč. Delo ima v sebi namreč vse preveč skromno število kvalitetnih potez, da bi bili lahko prepričani v smiselnost njegove odrske realizacije. Nika-
V torek je bila zadnja premiera letošnje sezone PG: de Hartogova ZAKONSKA POSTELJA. Na sliki: Helena Skebetova in Jože Pristov.
kor sicer ne moremo komedije odrekati na primer — živahnost dialoga, čredno spretnost koncentracije v zapletanju in razpletanju zgodbe, nekaterih domiselnosti, ki pa se žal zgubijo v poplavi dokaj starih komedijskih prijemov in zgodbo samo bi lahko označili še za kar — zanimivo itd. Toda — prav nič tehtna in plehka idejnost šablonsko oblikovano življenje, psihološka primitivnost, itd., itd. — vse to pa so lastnosti, ki nikakor ne morejo preveč rožnato okarakterizirati naše komedije. Seveda moramo pa po dragi strani priznati, da nekateri momenti v komediji vzbudijo v gledalcu veselo razpoloženje in mu vsaj za trenutek (!) izzovejo sproščen smeh. Ironične puščice pa so vse Preveč tope in le sem in tja duhovite, da bi po tej strani mogle dati komediji neko pomembnost. Celotno delo zdrsi mimo nas v prazno in potrjuje samo mnenje, da uprizarjanje burke zaradi burke ne more izpričati funkcionalnosti in zadovoljiti vsaj malo zahtevnejšega gledalca.
Režiser Žarko Petan se je na vso moč trudil, da bi iz te kar se da nepomembne komedije izluščil vsaj nekaj učinkovite komičnosti. In v tem je tudi uspel. O ideji — vtakniti komedijo v historičen okvir, pa bi dejali, da je zelo posrečena. Uprizoritev zato obdaja neka dokaj prijetna prevleka, obarvana s tonom preteklosti (pantomimiična scena pri tem vzbuja zadovoljstvo). Tu seveda prav nič ne moti karikiranje, ker je skladno s celotno uprizoritvijo. O režiji na splošno lahko trdimo, da včasih napravi vtis preveč zamahujče improvizacije in da ji manjka trdne dovršenosti. Vidna je tudi prehitra zadovoljitev s kar preveč: cenenimi šalami, ki jih pa seveda vsaj delno opravičuje značaj naše komedije. Režiser je popolnoma dopustil, da se razbohotijo naelodramične lastnosti dela in dal vsemu temu še močnejši poudarek, za kar bi pa zopet našli opravičilo — reševal je pač preveliko omlednost komedije. Pokazal Je velik smisel za Melodioznost predstave in čutiti je Ubrano valovanje in prelivanje do,ga-Janja. Celota žal mogoče nekoliko fripi zaradi stilne razklanosti in ne-fcnotnosti pri oživljanju oseb. Gre za *°> da je igra enega dela oseb bolj Približana časovni barvitosti ter pri tem nekoliko karikirana, a pri drugi polovici vsega tega ni, oziroma je bolj skromno. To povzroča, da je mestoma malce okrnjena komična efektnost. Nikakor pa ne smemo odrekati reži-SerJu sposobnosti — to dokazuje tudi uprizoritev — da vtisne predstavi pečat pristne temperamentnosti, ki pri-
vlači in vzbudi v gledalcih prijeten vtis. Uspešna režija je končno sploh pripomogla, da je komedija »Slepi potnik« kolikor toliko užitna. Pri tem pa so režiserju pomagali — s preprosto in okusno sceno scenograf Uroš Vagaja in igralci.
A. Cigojeva kot »potnik brez karte« je s sproščeno igro povsem pravilno in polnekrvno odigralai »fantovsko« vlogo (šibkejša pa je bila v drugem deilu svoje vloge, t. j. »ženske«). Z okretno in uglajeno igro je izoblikovala živ in plastičen lik. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na njeno komično mimiko. N. Kacinova je svojo Lothi posredovala zelo inteligentno. Stilizirano in karikirano osebnost je gradila precizno in zanesljivo. Dobro premišljene poteze so rodile uspeh — namreč — izklesano komično figuro. Motila bi morda le nekajkrat preveč upadljiva izumetničenost. L. Cigoj je »nerodnega« kapitana igral malce površno in se včasih premalo organsko
vključili v celoto. In partije »nerodnosti« so bile odločno boljše kot pa partije, kadar je bilo potrebno zaigrati »neuglajenost« ali celo »surovost«. Novinar — J. Zupan je ugajal zlasti v »drobnih nesramnostih« in »izpovedovanju« svoje novinarske samozavesti in prebrisanosti. Glavni poudarek vsej osebnosti pa je dala simpatična novinarska »vnema«, v kateri je bilo velikokrat precej komike. M. Mayr kot Stevvard je z ljubeznivostjo dosegel komičnost in prav v tem je bil posrečen, igralsko učinkovit in, kar je poglavitno, bil je močno v soglasju s svojo partnerico (»slepim potnikom«). M. Cegnar kot Mr. Shell je bil sicer v posameznih trenutkih kar preveč »harlekinsko« hrupen, vendar pa ob komičnih domislicah pristen In nevsiljiv. V ostalih vlogah so nastopili še J. Kovačič — telegrafist, F. Trefalt — direktor, V. Stlglic — pianist in F. Juvan — član posadke.
G. Kocijan
-filmi, hi jih qlcdama
V KOLORADSKIH KANJONIH
je ameriški pustolovski film v črno-beli tehniki, ki je nastal pod vplivom atomske dobe in uranske mrzlice, ki je v zadnjih desetih letih zajela domala vse predele sveta. Filmu, ki je po obrtniški plati brezhiben, bi šteli v prid kvečjemu to, da je poučen. Na filmski trak so namreč posneli vseskozi napeto zgodbo, ki pripoveduje o iskalcih urana na ameriškem Zapadu. Kot nekoč, ko je na ameriški celini kraljevala »zlata mrzlica«, tako pride tudi tokrat med iskalci urana, ki so zapadli uranski mrzlici, do pohlepa in medsebojnega pobijanja. — Film bi lahko imenovali tudi moderno kavbojko, saj ne manjka značilne ameriške pokrajine, poleg konj pa nastopajo še avtomobili in helikopter, da o divjem streljanju ne govorimo.
»ZENICA« Ne moremo zanikati, da je jugoslovanski film »Zenica«, če ne popolnoma, pa vsaj deloma prebolel nekatere »otroške bolezni«, ki so bile v prvih letih naše kinematografije kaj pogoste. — Na filmski trak so posneli zgodbo, ki nas povede v osrčje Železarne Zenica v Bosni.. Kljub temu, da so nekateri prizori nekoliko razvlečeni in ohlapni, zgodba vendarle ne izgubi na privlačnosti. Vsekakor pa režiser ni imel lahkega dela, zlasti s prizori, ki se odigravajo • v železarni sami. Dobili so namreč prizvok dokumentarnosti. V glavnih vlogah nastopata Rade Marković in Gordana Mi-letić. Igra simpatičnih igralcev je dovolj sproščena, da lahko trdimo — nista razočarala. — Kaj pa glavni konflikt zgodbe? Za stanovanje gre ...
aa
Mladinska literatura
osvaja gorenjsko mladino
Da posvečajo najrazličnejši organi naše družbene ureditve vzgoji in izobraževanju mladine vso pozornost in da ne štedijo z napori, ni treba posebej poudarjati. Ta ugotovitev pa ne hi bila popolna, če bi prezrli na tem področju dosežene uspehe, ki so več kot razveseljivi. Da je temu tako, gre nadvomno preteZni del zaslug najrazličnejšim oblikam ter odličnim metodam vzgojnega in izobraževalnega dela. Ena teh oblik je predvsem širjenje mladinske literature med mladino in pa način, kako vzibuditi med mladino zanimanje za primerno čtivo.
To odgovorno nalogo imajo zlasti na skrbi knjižne založbe, ki skušajo v tesnem sodelovanju z raznimi vzgojnimi činitelji zapolniti s knjigami domačih avtorjev in s tujo prevodno literaturo vrzeli, ki se pojavljajo v naši mladinski literaturi. Nič manjšega pomena ni revijalna mladinska literatura, ki je v zadnjih letih dosegla zavidljiv porast, ne le po številu različnih mladinskih publikacij temveč je dosegla tudi pomembne uspehe pri dvigu naklade in šte, vilu naročnikov.
Samo v prvih štirih mesecih letošnjega  leta   so  izdale naše
Mladinski godalni orkester Glasbene šole v Kranju. Dirigent prof. Rudolf Fajon
KONCERT MARIJE KOC1ANČIČEVE
Pojavi izrednih mladih glasbenikov pravzaprav niso ravno redki. Navdušujejo širšo publiko in obetajo sijajno prihodnost. Njihove tehnične sposobnosti se zde neverjetne in interpretacija dognana. Vendar pri vseh teh takozvanih talentih ne gre toliko za muzikalno nadarjenost, kot za izredno sposobnost posnemanja starejših in zrelih glasbenikov. Taki nastane nujno nesoglasje na eni strani med nežno, prebujajočo otroško duševnostjo, z njenim lastnim izrazom in na drugi strani z zrelim glasbenim podajanjem resne in težke glasbene literature. To je tudi navadno vzrok, da toliko teh mnogo obetajočih glasbenih vir'.u-ozov pozneje neopazno izgine.
Vsega tega ni opaziti v igranju trinajstletne pianistke Marije Kocjančič, ki je imela 16. maja koncert v Kranju. Je izredni glasbeni talent, ki glasbo sodoživlja in s tem tudi publiko prepriča. Ce njenim muzikalno nadarjenim starostnim sovrstnikom v teh letih ustrezajo navadno skladbe z več ali manj motoričnim gibanjem in jim je globlje muzikalno doživljanje tuje, je ona ravno s s voj i m pr e d n aš a n j em pok az al a svoj izredni glasbeni talent. Zasluga njenega profesorja Anto-
na Ravnika je, da ji je dal dobro tehnično osnovo in ji izbral lep program, ki je ni mogel ovirati s kakimi prevelikimi in problematičnimi formami, ampak ji nudil vse možnosti, da je lahko pokazala woje glasbene sposobnosti. To še velja prav posebno za drobne skladbe R. Schumanna in A. Ljadova, ki so bile vse vzo-no igrane in iskreno doživljane.
Takoj prvo točko, Bachovo Francosko suito v E duru je igrala z blestečim tonom, gibčno in krasno niansirano. Sledeče Mozartove variacije so bile v prvem njegovem stilu, saj so ji tudi blizu po letih nastanka. Vse nadaljne točke so samo še potrjevale njeno bogato raznovrstno in dognano muziciranje, naj je bili a to dramatična Hayd-nova sonata ali pa bizarne Pa-horjeve klavirske Arabeske in igrive Chopinove Ecossaises Posebno doživetje sta bili prav gotovo Chcpinova Uspavaka in dodani Nocturno v es-duru. Tolikšna predanost glasbi je Lako redka, da lahko samo še ob-nemimo in se ji predamo. Res škoda, da ni imela toliko občinstva, kot ga je zaslužila. Kdor jo je poslušal, si jo bo prav gotovo še želel slišati in upamo, da bomo to priliko še imeli. L. E.
knjižne založbe poleg stalnih, bolj ali manj renomiranih revij in knjižnih zbirk, kot so n. pr. Ciciban, Pionir, Pionirski list, Čebelica, Sinj.i galeb, Kondor, Zlata ptica, tudi 35 mladinskih del. Zlasti pa si založbe prizadevajo, da prihajajo na knjižni trg vedno nove knjige, s čemer je moč obdržati nagnenje mladine k branju in izbor tiskane literature v pravem sorazmerju.
Da je revijalna mladinska literatura med gorenjsko mladino zelo priljubljena in temu primerno razširjena, utegnemo razbrati tudi iz sledečih številk. — Na Cicibana, ki je zlasti priljubljen med osnovnošolsko mladino, je naročeno okrog 57% učencev, medtem ko je Pionir cenjen tudi med dijaki nižjih gimnazij in ima 51% naročnikov. Na Pionirski list je naročeno 42% učencev in dijakov, na Čebelico 15% itd. Te številke nam povedo, da je revijalna mladinska literatura urejevana predvsem s tenkočutnim posluhom za otroško dušo.
Nadvse razveseljiva je tudi ugotovitev, da zanimanje za mladinsko literaturo raste. V opravičilo te trditve se lahko poslužimo primera Ljudske knjižnice v Kranju. Le-ta je izposodila 1955. leta 9494 mladinskih knjig, v naslednjem letu pa 11.192. Porast zanimanja za mladinsko čtivo je torej očiten
Tudi v prvem tromesečju letošnjega leta kažejo statistični podatki to knjižnico isto podobo. Število izposojenih knjig se je dvignilo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 7%.
Nedvomno sta zanimivi tudi številki o številu mladinskih knjig in mladih bralcev z vse Gorenjske. Leta 1956 so izposodilo knjižnice na področju OLO Kranj 45.898 knjig, medtem ko je bilo bralcev 38.454. Vsekakor visoki številki, ki nam jamčita, da jo zanimanje za mladinsko literaturo na dobrih poteh.
Nekateri odgovori, ki jih je zabeležila anketa med delavsko mladino Okrajnega komiteja LMS, pa nas šo vedno opozarjajo, da stanj o vendarlo ni tako rožnato, kot kažo ob površnem pregledu. — Za primer navajamo le tri podjetja na Gorenjskem, kjer je odgovorilo na omenjeno anketo 83 mladincev, od katerih je 23 takih, ki sploh nikdar ne berejo. Število je le malce visoko, zato bo treba v bodoče napeti vse sile in najti ustrezno obliko, s katero bo moč, ob upoštevanju raznih činitelj ev, ki vplivajo na nezanimanje mladine do čtiva, vzbuditi tudi pri njej ljubezen do branja in izobraževanja. Slej ko prej pa je to naloga prosvetnih društev, ki bodo na ta način zadostila svojemu poslanstvu. Ne smemo namreč pozabljati zelo važnega vprašanja: kaj še dolgujemo naši mladini? -ca
Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU
IZ MOJE KNJIŽNICE
VIDA STURMOVA
ZGORAJ: Miha Maleš (Jugoslavija) SPODAJ: Fricdrich Teubel (Avstr.) — jeklorez, 188'
ZLET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE JESENICE
Ko so na letni konferenci v aprilu pedala prosvetna društva s področja občine Jesenice obračun Svojega enoletnega dela, so se dogovorila, da bodo svoja prizadevanja kronala s skupnim zletorn na Korensko sedlo. Zlet bo revija prosvetnega dela, saj bodo v programskem delu nastopila prav vsa društva. Prosvetno delo v jeseniški občini je iz leta v leto bolj razgibano. Članov prosvetnih društev je vedno več in vrste se vedno pogostejše prireditve. Od skoraj 2000 članov sc bo zlet a po dosedanjih prijavah udeležilo nad 1000 prosvetarjev. Na Korenskem sedlu bo 2. junija 5 godb na pihala, 6 pevskih zborov, 3 folklorne skupine in vrsta drugih kulturn,;h skupin.
V programu bo vsaka teh skupin pokazala najboljše, kar zmore. Po programu pa pričakujejo prireditelji dan petja, igranja in narodnih plesov. Razen tega bo skupni zlet ugodna priložnost za izmenjavo najboljših izkušenj pri prosvetnem delu in za utrjevanje delavske in razredne zavesti v prosvetnih društvih.
igmmm \ \ \ mm \ v tt*8K3<^*!^^
MNOŽICA OTROK V PLANINAH
V nedeljo, 19. t. m. je Planinsko društvo Kranj povedlo v bližnje gorske kraje kar nad 700 pionirjev. Pod skrbnim vodstvom društvenih odbornikov so se mladi ljudje — bodoči planinci — povzpeli v skupinah rta Storžič, Zaplato, Krvavec, Križno goro, Cemšenik, na Možjanco in drugam.
Vse hvale je vredna ta pobuda Planinskega društva, ki je v enem dnevu pridobilo toliko ljubiteljev gora. Otroci so se zvečer vsi srečni, zagoreli in zdravi vračali na svoje domove, pripovedujoč o lepoti planin, gorskega cvetja in o vcU-ki skrbnosti odraslih spremljevalcev.
Društvo je vzorno preskrbelo brezplačen avtobusni prevoz do podnožij gora, delilo je v kočah otrokom čaj in tudi sicer skrbelo za primeren pouk o va-
KRAMLJANJE Z MLADIMI
Mlada učiteljica Irena je pravkar zaključila pevsko vajo. Svoje pionirje je pripravljala na samostojen nastop, ki so ga za Dan mladosti že napovedovali lepaki. Samo nekaj dni je manjkalo do koncerta in želela si je, da bi kritiki njen zbor čim bolje ocenili. Tudi o-troci so bili neučakani in se po vaji kar niso hoteli raziti'. Kopico vprašanj so ji postavili, da je komaj sproti odgovarjala.
»Tovarišica učiteljica, povejte nam, katero pesem najbolje zapojemo?« je spraševala Anica. In Mitja: »Ste že slišali zbore ostalih odredov? So res boljši od nas?« Srečko je hotel vedeti, kako je v Slavonskem Brodu, kjer bo festival, Majdo pa je nad 'vse zanimalo, če je tudi ona že kdaj tako nastopala.
»Seveda sem, neštetokrat že. Če želiš, ti bom povedala«. Vsi so prisluhnili, začela je in pred otroki so zaživeli dogodki v okupiranem in osvobojenem Beogradu. Z radovednostjo so pionirji sledili njeni pripovedi o življenju med slovenskimi izseljenci v Srbiji, kamor so Nemci preselili vso Ireni no družino. Irena je tedaj komaj končala prvi razred gimnazije. V novem kraju je našla mnogo mladih prijateljev - izseljencev. Družila j,ih je igra, pa tudi ure sloven-
rovanju planinske flore in o potrebi lepega vedenja v naravi. To vzgojno delo so opravili spremljevalci kar med potjo ter na ljubezniv in šaljiv način. Nesreče ni bilo nobene, pač pa obilje sreče, ki je žarela na mladih licih.
Starši se društvenemu vodstvu lepo zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost in želimo, da bi se taki izleti v planine še ponovili.
Č. Z.
ščine, ki jih je vodil zaveden učitelj. Naučil jih je tudi mnogo pesmi. Vsi otroci izseljenih stairšev so navdušeno hodili na neobvezne vaje. Irena je nekajkrat poskušala celo sama dirigirati, v začetku negotovo, kasneje pa vedno bolj samozavestno.
Beograd je bil medtem že osvobojen. Zbor mladincev in pionirjev se je tisto pomlad pripravljal na pomemben nastop v počastitev rojstnega dneva maršala Tita. Tega dogodka Irena in njeni tovariši ne bodo nikoli pozabili. Na akademiji so doživeli buren aplavz občinstva.
»V prvi vrsti je sedel maršal Tito z nekaterimi državniki ;n navdušeno ploskal,« je pripovedovala Irena. »Naš zbor mu je zelo ugajal, zato nas je tudi glasno pohvalil. Z njegovega nasmejanega obraza smo brali simpatije do vseh mladih ljudi. Priznanja smo bili nad vse ve-
seli in tisti dan je bil za nas velik praznik.
Od tega časa datlje sem sodelovala na vseh mladinskih prireditvah. Kamorkoli smo prišli, smo prinesli navdušenje in veselje, ljudje pa so ga napravili nam>. V Beogradu sem se tudi odločila za učiteljski poklic, ki mi omogoča, da sem vedno skupaj z mladimi,« je slednjič dejala Irena. Pogledi otrok so ji povedali, da so ponosni na te besede. Kakor cib vsakem kramljanju, tako je tudi tokrat čutila, da so mladi pevci njeni dobri prijatelji in to jo je vedno znova osrečevalo. -ey
Športno za fante
LJUBKA DEKLIŠKA OBLEKA ŽIVAHNE BARVE,  V TOPLIH DNEH  ZAMENJAMO PULOVER Z BLUZCO
RECEPTI
JEDILNIK
POROV GOLAŽ, SOLATA:
Vi kg pora, V2 kg govedine ali svinjine, 8 dkg masti, paprika, česen, zelen peteršilj, 1 kg krompirja, kisla kumarica, malo moke.
Očiščen por zreži na lističe in ga deni v razbeljeno mast, deda j še na koščke zrezano goveje ali svinjsko meso in zrezano papriko, ali kislo kumarico. Ko je meso na pol mehko, dodaj nekoliko moke in prepraži, zalij z juho ali vodo,, priden; na koščke zrezan krompir in začimbe, ter kuhaj do mehkega.
POSKUSITE SE TO:
Jogurtova solata: zmešaj kozarec jogurta, žlico limoninega soka, žlico medu, žlico sesekljanega drobnjaka, peteršilja in soli. Za boljši okus dodaj že Va naribane limonine lupinice.
LIMONINO MLEKO
1 liter mleka, 8 dkg sladkorja, sok 1 limone, 1
žlica moke.
Med moko zmešamo žlico mrzlega mleka. Ko je gladko, vlijemo podmet k ostalemu vrelemu mleku in kuhamo 10 minut. Se vročemu mleku dodamo sladkor, nato pa vse v mrzli vodi ohladimo. Povsem ohlajenemu mleku primešamo limonin sok. Namesto limoninega soka primešamo poljuben sadni sok. Z dodatkom moke dosežemo, da se mleko sesiri v drobnih komaj opaznih kosmičih.
PRAKTIČNI NASVETI
Vsa jedila iz skute uporabimo takoj in jih tudi za kratek čas shiran j ujmo v hladnem prostoru. Drugače postanejo gosta in težka. Sladice s skuto tudi zelo rade zakipijo.
Sipko v čaj bo izdatnejši, če plodove zmeljemo v mlinčku. V četrt litra vode zakuhamo 1 žlico zmletega šipka.
Testo za rezance ali ribano kašo, odrezke vlečenega testa itd. ohranimo za naslednji dan, če ga namažemo z oljem in ga pokrijemo.
Jedi začinimo, ko so že kuhane. Tako n. pr. primešamo prav nazadnje limonin sok, kis, vino, smetano, sesekljan droibnjak ali peteršilj. Jedi nato ne smejo več vreti. Tako bolje ohranimo dišavne snovi in vitamine.
_/
trn—r
PPIPOVEDKA
o treh kozličih
Nekoč so živeli trije kozlički. Namenili so se na ono stran hriba, da bi se tam napasli in poredili, kajti bili so zelo suhi.
Pot jih je pripeljala na most, ki je držal preko' reke. Pod mostom je živela pošastna čarovnicai, z očmi velikimi kot krožniki in z nosom dolgim kot grablje.
Na most je stopil najmlajši kozliček.
»Trip, trap, trip, trap,« je capljal po lesenih deskah.
»Kdo caplja preko mojega mostu?« je od spodaj zarohnela čarovnica.
»Oh, samo jaz sem, najmlajši kozliček. Namenjen sem na ono stran hriba, da se tam napasem in poredam.«
»Ravno prav si prišel, da te požrem!« se je razveselila čarovnica.
»Ne, ne! Prosim, nikar ne stori tega. Premajhen sem še,« je zajokal kozliček.
»Potem pa mi urno zgini Izpred oči!< je ukazala čarovnica.
čez nekaj časa je prišel drugi kozliček.
»Trip, trap, trip, trap,« je stopicalo.
»Kdo stopa po mostu?« se je zopet razbudila čarovnica.
»Jaz sem, drugi kozliček. Grem na ono stran hriba, da se tam do sitega napasem.«
ODVOZLANE ZANKE IN PREJŠNJE ŠTEVILKE
REŠITEV  KRIŽANKE »AVTO«
Vodoravno: omamiti, apoteka, idila, ovinek, avto, omelo, Atikai, Atenec, varta. arena, orositi.
Navpično: oker, male, mi, Ida, Tlt, Ilir, ata, pot, to, Etna, ako, vat, iti, ne, en, ke, vv, on, as.
»Ravno prav, da te požrem«, je dejala čarovnica.
»Nikar, počakaj rajši, da pride tretji kozliček, ta je večji,« je brž povedal kozliček.
»Pojdi!« je ukazala.
»Trip, trap, trip, trap,« je zatopotal po mostu tretji kozliček. Most se je zamajal, kajti kozliček je bil že velik in močan,
»Kdo topota po mostu?« se je zopet grozeče 'oglasila čarovnica.
»Jaz sem, največji kozliček,« je povedal ta z debelim glasom.
»Potem pa pridem in te požrem,« se je razveselila hudobna čarovnica.
»S sulico prebodem oko,
z gorjačo
zmeljem telo,« je še .povedal kozliček; potem se je zaletel v čarovnico, jo nabodel na rogove in pahnil v reko.
Kozlički so odšli na ono stran hriba, tamkaj so se napasli in poredili, da skoraj domov niso mogli.
Prev. M. S.
OB MŠEM PRAZNIKI
Praznično razpoloženje, ki traja po vsem Gorenjskem do-malri žo ves mesec in jo doseglo ta teden vrhunec, bo ponekod jutri, v soboto 25. maja, ob rojstnem dnevu našega maršala Tita slavnostno zaključeno.
Gorenjska mladina je v teh dneh pokazala toliko borbenosti delavnosti in ljubezni do domovine, da lahko priznamo, da jo ta mladina vreden naslednik one mladine, ki je delovala in se tudi žrtvovala med vojno.
Lahko rečemo, da je mladina v vsakem kraju, tudi v najmanjši vasici sama ali s pomočjo svojih vzgojiteljev in voditeljev po društvih, pripravila in izvedla dostojno prireditev ob Tednu mladosti. Saj so pionirji in mladinci tekmovali v vseh fizkulturnih panogah, priredili lepe akademije, razstave ročnih del, imeli samostojne koncerte in med seboj tekmovali. Mnogi pionirski oddelki so obiskali tudi vasi, ki so med vojno največ trpele in ob poti se ustavili pred grobovi talcev in partizanov.
Teden mladosti bodo na Jesenicah zaključili v nedeljo s parado mladosti in velikim telovadnim nastopom. Pravtako pa bo tudi mladina v Kranju zaključila praznične dneve v nedeljo 26. maja z veliko parado mladosti in mladinskim zborovanjem, ki bo ob 9. uri na Titovem trgu.
Gorenjska mladina želi našemu predsedniku za rojstni dan vse najboljše.
JGRJCA
Vam je ugajala zadnja igrica? Danes pa nekaj za pionirke, da ne bi* jeze in nevošljivosti.
!1
it
Kaj rabim? Tri močne palice - fižo-lovke, ki jih zgoraj povežem. iN a to stojalo obesim moža (stare hlače in suknjič natlačen s slamo). V »telo« zabij poševno par klinov in iz vrbe zvlj nekaj krogov. To bo smeha in zabave, ko boste metale kroge na slamnatega moža.
Tako je bilo pa včasih, v predzgo-dovinski dobi, ko ni bilo knjig ne »Mlade rasti«: kdor je hote« slišati pravljico, je moral naprositi deda, da jo je povedal. Kajti že takrat so imeli radi pripovedke
fodoravno: 1. znamka nekaterih tovornih avtomobilov; 3. geometrijsko število (II 3,14); 6. občinstvo, javnost; 5. velik človek; 8. star izraz za pivo; 9. glavni števnik; 10. dva soglasnika; 11. kazalni zaimek.
Navpično: 1. del besede rov; 2. predstavlja ga križanka; ?.. imamo ga za pod v sobah; 4. veznik; 6. slaba cesta; 7. žensko ime.
45
80
qorcnjtlc#|
bor
t c
Q Ondan sem imel čudovite sanje, Sanjalo se mi je, da bo začela kulturna revija »Gorenjska 1957« izhajati ■Oit tednik. — Če se bodo sanje uresničile, tedaj bo ta dogodek več kot razveseljiv, saj nam Obljubljajo to revijo že polnih 8 mesecev. Skromnejši ljudje bi bili zadovoljni, čeprav bi ta publikacija izhajala le enkrat mesečno.
C Iz Kamne Gorice sem prejel davi na vpogled dva bankovca, in sicer enega za 10 in enega za 20 dinarjev. Bankovca sta tako zbita in zmazana, da ju kljub dobremu želodcu še s kleščami ne bi hotel prijeti. Bankovca je izplačala Pošta v Kamni Gorici.
P Na Jesenicah je ondan naneslo, da sem šel natanko oh dveh mimo glavnega izhoda iz Železarne. Pogled ml je obtičal na tisočglavi množici, ki se je nemirno prestopala za mrežo in čakala, kdaj do zatulilo. Počakal sem, da je sirena odpiskala drugo uro. O ma-donca, pa ni dosti manjkalo, da bi me pomendrali kakor žabo. Prišturma-H so skozi vrata kakor čreda Indijancev na bojnem pohodu. Dobri ljudje so mi povedali, da je ob desetih zvečer še huje. Takrat se začno nekateri že ob 9. uri pripravljati na odhod iz tovarne.
9 Ker so odtočne kanale na Jezerska cesti začeli popravljati, se Dom spravil nad avtobusno postajo v Kranju. — Pravljice o sirenah ali morskih deklicah sem že od nekdaj grozno, rad Poslušal, nič rad pa ne poslušam sirene na kranjski avtobusni postaji. Močno mi gre na jetra. Kako tudi ne, ko pa začne lajati zjutraj ob petih in jenja šele okrog 22. ure Okoliški prebivalci so se nekaj časa grozovito razburjali zavoljo tistega večernega tuljenja, ki baje uravnava avtobusni Promet, sedaj so pa že tako živčno uničeni, da se še pritoževati ne morejo več. Vprašujejo se le, kdaj se bodo v Kranju zrajtali, da ne gre urejevati prometa z zvočnimi signali v času, ko Po vseh mestih uravnavajo promet le s svetlobnimi signali. — Menim, da se Kranj poteguje za to, da bi postala Ljubljana predmestje Kranja; namreč tsr.n takšnih ubijajočih siren nimajo.
©   Gorenjsko jamarsko društvo vabi
na ogled nadvse zanimive jame na Pločniku Prešernove ulice pred hišo štev. 1, Vse interesente, ki si nameravajo ogledati to prirodno redkost, cpozarjamo, da bo ogled te jarme zvezan z velikimi nevarnostmi, zlasti še 23 tiste, ki so šibki v nogah. Za obiskovalce iz drugih krajev — 25% po-Pust na železnicah.
O Če je že govora o starem kruhu, kje je tedaj rečeno, da bodica ne bi sniela, biti stara. — 4. maja je namreč Prešernovo gledališče iz Kranja gostovalo na Jesenicah. Ob tej prilha > s° poslužili restavracije »Kazina«, kjer £|o naročili kosilo. Juha je bila odlična, kruh pa je bil trd, iz česar je bilo sklepati, da mu je že najmanj petkrat Poldne zvonilo. Na pritožbo so vrli gostinci odgovorili, češ da je kruh cd *■ maja in da ga morajo prodati. — Eden izmed članov ansambla je bil še posebno lepo postrežen. V mešani salati je bila primešana tudi posebna sorta sočivja — en meter cvlrna. Ovirn so najbrž servirali zato, da se gost, če mu ni kaj po volji, lahko pri priči obesi.
% »Arduš. to ni še nič,« mi je pripovedoval eden izmed igralcev. »Meni So postregli s tako pečenko, da bi še j?es zalajal, če bi jo zavohal Tako čudno je smrdela, da so me začeli ko-,eSi sumljivo ogledovati... — Najbrž Je bila tudd ta od 1. matja.
Kajne, prijatelj, da se tudi ti vsake pomladi spominjaš mladosti, brezskrbnih mladeniških let, mladostne razigranosti...
Zakaj si taikoj dodal: »Da, toda mi smo bili v mladih letih drugačni!« Kina v vasi ni bilo, plesov tudi ne, samo delali smo in spet delali. Dandanes misli mladina samo na to, kako se bo zabavala, razvajena je in pokvarjena, sploh ji ni za nobeno delo.
Nikar, prijatelj, tako. Poskusi zasledovati življenje mladine, poskusi jo razumeti, saj živi danes v čisto drugačnih okoliščinah, kot si živel ti.
Samo pleše, praviš. Zakaj se ne bi veselila in plesala? Tudi ples je del njene vzgoje. Saj si se tudi sam pred leti rad zabaval, le oblike zabav so bile tedaj drugačne, saj si tudi ti včasih živel drugače kot danes.
Kratke meditacije' o življenju mladih ljudi
Razigranost o pravem času
Nepravilno se ti zdi, ker tvoja hči sedi v šoli v isti klopi s sosedovim Janezkom in — še bolj se jeziš, ker hodita skupaj domov. Zakaj se jeziš, kaj vidiš v tem slabega? Zakaj ne bi mogla biti onadva dobra tovariša? Če boš hčer prav in dobro vzgajal ter ji znal tudi' zaupati, te prav gotovo ne bo razočarala. Ne išči povsod samo slabega, ne glej tako izpod čela na mlade veseljake, ne išči v vsakem njihovem dejanju črnih pik... Skušaj spremljati mlade ljudi in jim pomagati, da bodo našli pot, ki jo še iščejo.
Mladi SO, zato se radi veselijo. Znajo pa tudi dobro delati, presojati, ocenjevati, kritizirati, soditi in hvaliti. Nekateri teh mladih ti bodo pripovedovali sami, iz njihovega pripovedovano a boš spoznal delček njihovega življenja in mišljenja...
ne škodi
Brez deklet je težko delati
Morda poznaš EmTia Bratoža. Velik in prikupen mladenič je. Letos je obiskovali zadnji letnik indu-strijsko-kovinarsike šole v Kranju. Tedaj ko sem ga srečatai, sta bili pred njim samo še dve uri šolskega pouka.
Emil Braitož je z Dolenjskega — Novomeščain je. Vendar pravi, da se je v teh treh letih v Kranju dobro počutil. V internatu industrijsko-kovi-narske šole je našel dobre tovariše. »Vsa leta smo se dobro razumeli, le kako naj bi) se prepirali, saj smo bili ponoči in .podnevi skupaj, skupaj smo se učili, delali v delavnicah, jedli in sipali. Tudi veselili smo se skupaj. Najlepše urice sem preživel v naši dramski sekciji. Z nekaterimi deli smo gostovali tudi po okoliških vaseh in vedno doživeli kaj prijetnega,. Tudi Jablanico smo letos obiskali. Tega izleta ne bomo nikoli pozabili.
Vendar je kljub vsem lepotam naše dei'io tudi težko.« Emil jc pomi;'1!. Ženske, kajne?
»Seveda, težko je igrati brez njih. V šoli imamo le tri dekleta in le dve sodelujeta v nrši sekciji. Ančka in Francka sicer pomagata, včasih pa se maf.o »skujata«. Nihče jima ne sme zameriti, če hočemo, da bosta sploh še sodelovali. Težko je, če je malo deklet.«
Emil si je na Gorenjskem našel tovariše, skoro1 vsako soboto gre domov v Novo mesto. Pravi, da v Novem mestu tekmuje za domače fiizkulturno društvo. Kasneje mi je še povedal, da je lani pred 1. majem zamudil vlak in ni mogel domov. To je bil zanj najbolj žalosten dan v življenju. Kdo ve, kaj ga tako, vleče domov? Gorenjskih deklet ni kaj preveč pohvalil, pravi, da so Dolenjke bolj delavne. Toda tudi njih nii hotel hvaliti. Posebno pa so se mu zamerile nekatere Kranjčanke — preveč so lahkožive, mi je dejal, samo na obleko gledajo, vse ostalo jim je malo mar.
Ko sem ga vprašala še za njegov najsrečnejši dan, je malce pomislil Težko je bilo izbrati najlepši dogodek.
»Najlepše mi je bilo tedaj, ko so me sprejeli v Zvezo komunistov. Tega dneva ne bom nikoli pozabil.«
Emil je bil videti malce zaskrbljen. »Ne počutim so ravno najbolje. Danes, zaci ni i dan, bom vprašan še dva predmeta.«
Čudila sem se, da je kljub temu tako miren. »Kaj trema, nikoli je ni-mcim, delo pri dramski sekciji me je utrdilo.«
Upam, da je Emil dobro odgovarjal na zadnjem izpraševanju in da bo tudi v službi vedno tako odločen, miren in delaven . . .
Fant se zgublja
Vas pozdravlja
VAS BODIC AR!
mj aslednje srečanje ni bilo prijetno. |YI 18-letni suhljat   gradb. delavec se je  opotekal  po  cesti,   dokler ni znova zavil v gostilno. Zakaj?
Stanuje v samskem bloku. Ker je stanovanjska stiska velika, ima le iz desk zbito posteljo s slamariico in pol omare. Stol bi v sobi pomenil že razkošje. Zatočišče je našel v gostilni.
Zakaj?
Pozimi je bilo v sobi kot v ledenici,, v gostilni pa je bilo toplo in žganje ga je »razpoložilo« tako, da jo pozabil na vse drugo. Fant je taval, dokler ni obsedel med slabo družbo. Morda se je že izgubil v življenju.
Zakaj?
Ker ni nihče znal pristopiti k njemu cb pravem času in mu ponuditi knjigo, pokazati lepoto planin in telovadišč, lepoto dela in življenja, ker je bil sam prešibek, da bi našel pravo pot. Sedaj kažejo nekateri s prstem nanj — glej ga, mlad in pijanec.
Le zakaj?
Se ti ne zdi, prijatelj, da bi mu morali mi vsi pomagati?
V gostilno je prišel deček in prodajal časopise. Približal se je tudi njemu. Fant mu je dal 20 dinarjev in znova izpil šilce žganja. Časopisa ni vzel.
Koga obsojaš, ko sem ti povedala vse to . . .
0
čital si, da mladi ljudje ne znajo dobro delati. Milorad Jovanoviić in Štefan Ka-doič pravita, da v podjetju, kjer sta onadva zaposlena, mladi delavci ne naredijo nič manj kot starejši. Seveda izjeme so na eni in drugi strani.
V razgovoiru z Emilom Lukanom pa sem opazila, da je mladi vzgojitelj zelo strog in natančen v Izjavah o življenju mladine. Zelo kritičen je in oster v presojanju — prav ima.
»Kaj bi skrivali, mladina je dandanes razvajena in zahteva več kot pred leti. Živi pač v drugačnih pogojih.« Štefan pa je še pristavil: »Kadar ljudje več delajo, potrebujejo tudi več razvedrila. Ples nam je potreben toliko kot delo, kot kosilo in spanje. Ljudje nočejo slišati več o čezurnem delu, nočejo delati brez plačila. Vendar zato ne smemo trditi, da so slabi, seveda kadar pri svojih dejanjih ne pretiravajo.«
Štefan in Emil sta še razpravljiala. Včasih tu in tam nista soglašala, slednjič pa sta spoznala, da mislita oba enako.
»Mirni in tihi ljudje mi niso všeč. Zdi se mi, da taki ljudje ne znajo nikdar samostojno živeti, da nimajo niti lastnega mnenja,. Saj veš, da smo bili tudi mi včasih zelo navihani,« je pripovedoval Štefan svojemu tovarišu. Torej — se je prištet k starejšim, čeprav nima še niti ?5 let.
KAJ NEKI UGIBATA TA DVA? LE KAJ SE POMENKUJETA?
V TOPLIH DNEH JE SPREHOD PO POUKU KAJ PRIJETEN IN DA JE ČAS ODDIHA ŠE LEPŠI, SEDEJO, MALCE POKRAMLJAJO IN URICA NIKOLI iNE MINE BREZ PRISRČNEGA IN NAGAJIVEGA SMEHA . . .
»Včasih smo bili pravi razbojniki, seveda smo vedeli, do kr.m sme segati naše »gangsterstvo«.«
Sedaj pravita, da sta tako življenje že prerasla. Resna sta postala, delavna, vendar po svojem mišljenju še vedno mlada, saj z veseljem sprejemata vse kar je novega in boljšega. Štefan je še pristavil: »Najvažneje je, kako človek preživi to mladeniško razigranost, kam se usmeri. To zavisi v veliki mori od njega samega, največ pa od okolice, v kateri živi.« In Emil ga je še dopolnili: »Najboljši vzgojitelj so dobri zgledi starejših.«
aj bi ti še pripcvedovala. Teh nekaj ljudi ti je povedalo svoja mnenja, sedaj pa presodi sam . ..
Lj.
	S
	
Vesti z Bleda
4 MILIJONE ZA ADAPTACIJO TREH UČILNIC
Šolski odbor osnovne šole in nižje gimnazije na Bledu se je v zadnjem času največ trudil, da bi izboljšal in povečal šolske prostore. Pred nedavnim pa je ObLO Bled odobril 4 milijone v ta namen. Z delom bedo takoj pričeli, tako da bodo tri učilnice do prihodnje jeseni ali najkasneje do spomladi že pripravljene za pouk. Seveda s tremi novimi prostori problem šolskih prostorov na Bledu še ne bo rešen, temveč se bodo le izognili tretji izmeni. Ker pa predvidevajo v prihodnjem šolskem letu namesto dosedanjih 24 oddelkov 25 (skupaj z vajensko šolo) bodo trije oddelki morali še vedno gostovati drugod.
ODDELEK ZA DEFEKTNE OTROKE
Svet za šolstvo pri ObLO na Bledu se je skupaj s šolskim odborom in -ravnateljstvom šole odločil, da bodo v prihodnjem letu ustanovili poseben oddelek za defektne in težko vzgojljive otroke. Ta oddelek bo pomagal vzgajati otroke in vplival na izboljšanje njihovega učnega* uspeha.
ZARADI   PROSTOROV DVA MESECA  KRAJŠI POLK
Vajenska šola na Bledu je morala letos zaradi pomanjkanja šolskih prostorov zaključiti pouk že 15. aprila namesto 20. junija. Kljub temu, da je bilo letošnje leto precej krajše, so dosegli dijaki dokaj dobre uspehe. Delo je bilo lažje tudi zato, ker so razredi maloštevilni, saj imajo vsi trije razredi le 43 vajencev kovinske, lesno-predelo-valne in tekstilne stroke.
Šola je gostovala letos v prostorih Park hotela, v sobi skupnih ležišč, uporabljali pa so opremo osnovne šole. Zaradi pomanjkanja prostorov so morali strokovni pouk za vse tri razrede .imeti v eni učilnic^. Ker se je turistična predsezona že začela, so morali prostore izprazniti 15. aprila.
BLEJCANI SO UREDILI OKOLICO
V tednu snage sta se s prostovoljnim delom dobro izkazala predvsem odbora SZDL Bled -Grad in Mli.no. 32 članov SZDL z Grada je pred nedavnim vzorno uredilo in očistilo tri steze na blejski grad in pot do D> ma književnikov, na Malo in Veliko Osojnico ter na Ojstrico. Vsak član je delal 5 do 6 ur. Prostovoljnega dela so se udeležili tudi člani ObLO. Akcija je bila uspešna, treba pa bi bi i o v bodoče delati tako, da take akcije ne hi bile kampanjske.
Tudi pionirji blejskih šol so s prostovoljnim delom prispevali svoj delež k čiščenju in urejanju Bleda. 230 pionirjev nižje gimnazije je skupaj s profesorji in nekaterimi člani SZDL pretekli mesec očistilo pobočje blejskega gradu. Delali so okoli 800 ur. Kamen, kC SO ga nabrali, je Komunala Bled prodala gradbenemu podjetju. S tem so preprečili možnost nesreč, ker se je kamenje kotalilo po pobočju.
MLADI  PLANINCI   SE ZANIMAJO  ZA DIVJAČINO
Članom mladinske sekeV" Planinskega društva na Bledu je pretekli teden predaval o divjadi v visokogorskem svetu Miloš Kelih. Predavanje je poslušalo tudi precej mladih planincev. Preteklo nedeljo so obiskali tudi Valvazorjevo kočo pod Stolom.
J. B.
UČENCI IKŠ  »ISKRA« NAJBOLJŠI
Preteklo nedeljo je bilo končano v kranjski občini strelsko tekmovanje z zračno puško v okviru republiškega ekipnega prvenstva srednjih strokovnih in vajenskih šol. Vrstni red tekmovanja je naslednji: 1. IKŠ »Iskra« 1211 krogov, 2. I. gimnazija Kranj 1041,  3. Vajenska  šola  Kranj  975 krogov;
mladinke: 1. STTŠ 827 krogov, 2. Ekonomska srednja šola Kranj 799, 3. III. gimnazija Stražišče 747. C.
PRIJATELJSKO STRELSKO SREČANJE V PREDOSLJAH
Preteklo sobeto in nedeljo so imeli strelci iz Predoselj v gosteh strelce iz Izole. Gostje so v tekmovanju dosegli 587 krogov, medtem ko so strelci iz Predoselj dosegli le 570 kregov od 750 možnih. C.
GORENJSKE STRELKE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
Letošnjega državnega strelskega, prvenstva se bodo prvič udeležile tudi strelke z Gorenjske. Prvenstvo bo cd 24. do 26. maja v Beogradu. Na izbirnem tekmovanju so se uvrstile v ekipo: Minka Bertoncelj — Kranj, Majda Kralj — Jesenice, Vera Otrin — Javornik, Albina Fekonja — Jesenice, Marija Otrin — Javornik in Helena Smolnikar — Jesenice. C.
ŠAH
Šahovski društvi Radovljica in Podnart sta priredili v nedeljo šahovski dvoboj na 11 deskah. Radovljica je visoko zmagala, tako da je bilo končno stanje dvoboja 9:2.
S. J.
iVOi'lAlM
SLIKANIC*-
ZANinivorti
Stopila je na prostorno dvorišče. Spredaj je vodila izho-jena pot k vodi, tja so gonili napajat živino. Zgoraj in spodaj sta stala vigenca. Iz spodnjega so prihajali krepki udarci kladiv. Nehote jim je prisluhnila. Delali so žeblje sekance. Šestnajst udarcev in vmes potrkavanje. Dobro je poznala te zvoke, vse življenje jih je poslušala. Tudi iz drugih kovačnic je bilo čuti nabijanje kladiv. Voda je bila visoka, odjuga je tajala sneg tako hitro, da se je bilo bati poplave.
Za trenutek jo je zamikalo, da bi stopila v vigenc in pogledala, kako delajo, toda takoj se je premislila. Saj ne delajo zanjo in Dominiku bi morebiti ne bilo prav, če bi prišla. Od pustnega večera je le malo govorila z njim in nikoli več ni zvečer ostala v hiši, da bi se z njim pomenkovala. Ni si ga mogla izbiti iz glave, toda zmeraj znova se je prepričevala, da je nespametna in da bi se ji smejal, ko bi videl njene misli. Kljub temu pa je z neko radostjo mislila na njegove uspehe. Komaj je začel, pa ima že šest delavcev. V nekaj letih si bo gotovo opomogel in si kupil lastno kovač-nico. Potem bo pač vzel ono... Polono. . . Vzdihnila je in si zaželela, da bi se brat vrnil domov. Potem bi bilo tudi v Gašperinovi hiši drugačno življenje.
Pod šupo si je ogledala sani in vozove. En sam poljski voz in lahke sani sta biila za rabo, vse drugo je polomljeno trohnelo po kotih in kričalo po kolarju. Na težki parizar, s katerim so prejšnje čase vozili zaboje na postajo, so nametali polomljene krtiče, jeklene jeglice so se valjale po tleh. Joj, kolikokrat je šla mimo teh stvari, ne da bi jih opazila! Zdaj so jo grizle, da bi se od onemogle jeze razjokala. Koliko denarja bi morala imeti, da bi vse to popravila! Kdaj bo vse tako, kakor mora biti v dobrem gospodarstvu?
Iz šupe jo je zaneslo v hlev. Živina je bila dobro rej ena, toda redili so jo manj, kot so jo mogli in krave so bile tako zanemarjene, da so se jim obešali abranki po stegnih. Bredla je po gnojnici, ki se je sredi hleva stekala v luže. Ana je v prvi jeza pograbila vile in začela kidati gnoj.
Iz svisli je pričotal Jože in vsa razjarjena se je zadrla nanj:
„Niti živini ne nastiljaš! Čemu te imam pri hiši?"
„Kaj na ji nasteljem?" se je obregnil Joža. Nič manj ni biil osupel, kakor malo prej Urša. „Naj svoj suknjač pogrnem pod krave? Saj veš, da jeseni nismo nagrabili stelje!"
Bilo je res — to jesen niso pograbili bukovega listja, ki je zgnilo v gozdu. Ana se je prijela za glavo in zastokala. Bog nebeški, ali je res prav vse narobe!
„Slame jim vrzi! Ne morem gledati, da so v takem," je rekla nekoiliko mirneje.
Joža je prinesel otep slame in Ana mu je pomagala na-stiljati. Ko sta opravila, je bila izia silo zadovoljna. Otresla je drobir z obleke in se vrnila v kuhinjo. Treba je bilo zakuriti za kosiilo. Nič več ni mogla razumeti, kako je mogla prejšnja lete tako brezskrbno posedati v zgornji hiši, krpati perilo, in plesti nogavice, ne da bi ji bilo mar, kako je v hiši.
Vrtela se je okoli ognjišča in potrto razmišljala, da pravzaprav sploh ne Ztna gospodariti. Stric Filip to dobro ve, zato je tudi namigaval, da bi bilo najbolje dom prodati. %Seveda, kaj pa se je pravzaprav naučila doslej? V samostanski šoli so jo učili govoriti nemški, moliti in vezti prtiče. Nekaj gosposkih jedi zna pripraviti in jih ponuditi gostom, kakor je navada v bogatih mestnih hišah. To pa je tudi vse in s tem si ne bo pomagala. Pri vsem tem pa nima človeka, ki bi ji pomagal ali vsaj svetoval. Stric Miklavž se nikoli ni menil za zemljo in Dominika ne mara vprašati.
Spričo napredka turizma na vsem svetu in nastanka brezkončne vrste novih turističnih krajev, posebno ob morskih Obalah, se jo nujno pojavilo vprašanje, kaj storiti proti stagnaciji ali pa celo krizi turizma alpskega sveta. Nobenega dvoma ni, da bodo ostale Alpe še vedno turistično interesantne; nihče ne more zanikati lepot najvišjih vrhov in fantastičnih dolin Evrope. Marsikatera stvar na svetu je lepa, vendar kaj pomaga, če zanjo ne veš. Logičen zaključek proučevanja alpskega turizma je bil ta, da so začele vse alpske države, tako Švica, Avstrija, Francija, Italija in Nemčija premišljati o skupnih propagandnih akcijah, posebno na novih, še ne izčrpanih turističnih tržiščih. Tem ukrepom se je pridružila tudi Jugoslavija, oz. Slovenija, saj sega dobršen del Alp tudi na naše ozemlje.
V zadnjem času opažamo v turistični literaturi neverjeten porast ameriških turistov v Evropi. V letu 1955 jih je pri-Uo v Evropo 525.000, predvidevajo pa, da bo to število naraslo v letu 1958 na 1 milijon 500 tisoč. Upoštevajoč te okolnosti, Bo se na osnovi zamisli različnih turističnih strokovnjakov omenjenih držav sestali v aprilu lanskega leta turistični predstavniki Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Švice in Jugoslavije ter se dogovorili za enotni propagandni nastop vseh teh držav na bogatem in neizčrpnem ameriškem turističnem tržišču z enotnim prospektom, plakatom in filmi.
Konferenca je bila tako uspešna, da je že v tisku prospekt z 18 stranmi in priloženim turističnim zemljevidom celotnega alpskega področja. Prospekt bo nosil naslov »Alps« in bo odposlan v Ameriko v 60.000 izvodih, istočasno pa se bo vršila propaganda vzporedno z dodatnimi prospekti v nordijskih državah. Slogan tega prospekta bo: »Ko prideš v Evropo, ne pozabi obiskati Alp.« S to propagandno akcijo pričakujejo vse alpske države povečam dotok ameriških turistov, ki so zaradi USA dolarjev še prav posebno interesantni. Tako si tudi Slovenija in s tem tudi celotna Jugoslavija obeta od te propagandne akcije koristi. Prospekt bo namreč vseboval tudi itinererje, ki bodo zajemali praktično vso Slovenijo, s svojimi izleti pa vso Jugoslavijo, ki je nedvomno turistično zelo interesantna za Amerikance. Prospekt bo propagiral tudi za vse alpske države standardna turistična potovanja in pomembne turistične kraje. Ta potovanja je razpisala ena največjih ameriških turističnih agencij Hu-seler. Potovanja bodo kombinirana, ne bodo zajemala samo alpskega sveta, ampak tudi ostale turistične predele. V tem prospektu nastopa Jugoslavija s štirimi potovanji, ki poleg Alp zajemajo vse važnejše turistične kraje Jugoslavije, to je tudi Reko, Opatijo, Split, Dubrovnik, Sarajevo, Beograd itd.
Ti prospekti so namenjeni za propagandno akcijo na ameriškem tržišču za leto 1958, zato že lahko v prihodnjem letu pričakujemo sadove tega vzajemnega dela,. Ta akcija ne bo enkratna, ampak se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih; v te namene so osnovali na Dunaju stalni sekretariat, ki bo skrbel za vzajemno sodelovanje in katerega vodi znani avstrijski turistični strokovnjak dr. Paul
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI V bohinjskem kotu je bil turizem pred vojno relativno bolj razvit, kot je zdaj. Res, zdaj pa kot da ne moremo na zeleno vejo...
Bernecker.
S. S.
Pod vzhodnim delom Storži-čeve skupine leži na vzhodni gorski ploskvi, s prisojno in zavarovano lego, priznano klima-tično zdravilišče in letovišče Preddvor. Od državne ceste iz Kranja na Jezersko je oddaljen 1 km, in ima avtobusno zvezo s Kranjem. Jedro vasi tvori južna naselbina ob Suhi, okrog cerkve in gradu, kateremu sta se pozneje pridružila še zaselka Hrib ob potoku Bistrici in Dol, kjer je več kmetij in vil. Prvi znani lastniki kraja so bili plemiči Breze - Seliški. Vas prvič omenja listina iz časa 1070 do 1080, v 12. stoletju pa se navaja kot }ast vetrinjskega samostana.
Preddvor je znan po gradovih, ki so bili zgrajeni v njegovi okolici. V vasi sami stoji starodavna preddvorska graščina, katero je med 1145 in 1156 3er-told II. Meranski podaril ve-trinjskemu samostanu. Pozneje je bil grad last stiškega samostana, ki ga je temeljito popravil. Po poznejših gospodarjih Barbari Baltasar in Janezu Be-nnglia je prevzela grad rodbina Wurzbach, ki je veleposestvo in hleve razprodala, grad sam pa preuredila za letoviščarje. Leta 1936 je kupil graščino zdravnik dr. Majerič iz Ormoža in odprl v njem kl imat i eno zdravilišče. Danes je grad preurejen v dom za onemogle.
Grad Hrib stoji v ravnini ob Kokri in je v novejši dobi po
lastniku dobil ime Fuchsova graščina. Zgradili pa so ga, kakor grad v Preddvoru in grad Turn v Potočah, nekdanji lastniki Starega gradu v Novi vasi, ki se je prvotno imenoval Novi grad (Neuburg) in je bil prvi grad cele okolice. Posestniki Novograjski se omenjajo že leta 1139, od grajskih razvalin pa so danes še vidni zidovi iz rezanega kamna.
Prvotni stari grad Turn je »tal nad sedanjim gradom na griču, kjer so bile v Valvazor-jevi dobi še vidne razvaline. Kranjski deželni knezi in mejni grofje so ga uporabljali kot trdnjavo, ki je zapirala vhod v dolino Kokre, obenem pa za lovski dvorec in letovišče. Leta 1156 so tu stolovali kranjski mejni grofje, ki so sicer tu postavljali kaštelane. Leta 1439 je grad razrušil in požgal celjski vojskovodja Jan Vitovec, ponovno pa so ga 1473 poškodovali Turki, ki so skozi Kokrško dolino in Jezersko prodrli na Koroško. Cesar Maksimilijan je leta 1500 grad prodal Juriju Brdskemu, kranjskemu vicedo-mu. V 17. stoletju je lastnik Adam pl. Dinzl grad renoviral. Poznejša lastnica gradu je bila Urbančičeva, ki je grad prodala rodbini Detela. Na tem gradu je bila rojena pisateljica Jo-sipina Urbančič — Turnograjska (1833—1854).
ta
z. C
5
o
O
»Zdravo IIuckleberry!« ga je pozdravil Tom. Prav zato, ker je bil ta deček ne-člslan v njihovem mestecu, je Toma še bolj mikalo, da bi se družil z njim. Fin-nov klobuk je bil ogromna razvalina s širokimi krajci. Kadar je nosil suknjo, mu je le-ta visela skoraj do peta in vrsta gumbov je bila daleč spodaj. Resaste hlače so drsale po prahu, če niso bile pod-vihanc. Finn se je klatil zdaj tu, zdaj tam, kakor ga je bilo pač volja.
Finn je imel v rokah majhno škatlico. Tom ga je radovedno vprašal: »Povej, Huck, kaj imaš tam?« — »Nič, samo klop je!« — »Kje si ga pa dobil?« — »Tam, v gozdu.« — »Koliko hočeš zanj?« — »Nisem ga imel namena prodati,« je malomarno odvrnil. Tom pa je le silil in silil vanj: ♦Poslušaj Huck, dam ti svoj zob za klopa!« — »Pokaži ga!« — Tom je privlekel na dan papir, v katerem je bil zavit zob. Finn ga je skrbno razvil in pozorno ogledoval. ..
»Je zob pristen?« je vprašal nezaupljivi Finn. Da bi Tom kar najbolj prepričljivo odgovoril, je privzdignil zgornjo ustnico in pokazal luknjo, kjer je bil še zjutraj zob. »Dobro,« je dejal Finn, »pa narediva kupčijo.« Tom je zaprl klopa v škatlico za vžigalice in dečka sta se ločila z občutkom, da je vsak od njiju bogatejši kot poprej. Nato je Tom odhitel v šolo...
Ko je stopil v razred, je smuknil * klop. Enakomerno in dolgočasno mrmra* nje učečih se otrok je uspavalo učitelja« Toda Tomov prihod ga je predramil5 »Thomas Sa\vyer!« ga je poklical učitelj-Nič kaj dobrega ni kazalo, saj je Torn vedel, kaj to pomeni, če učitelj izgovori njegovo polno ime. »Prosim, gospod!* »Zakaj si pa zopet zamudil, »gospod« Thomas?« Tom hi se že bil skoraj zlagal. M je v hipu zagledal v tretji klopi svojo plavolaso simpatijo. •