Ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda
SZDL— vseljudski parlament
Pred 39. leti, 27. aprila 1941, se je na poziv Komunistične partije Jugoslavije sešla v Ljubljani skupina naprednih Ijudi različ-nih političnih nazorov, ki je položila orga-nizacijske in politične tcmelje OF slovenske-ga naroda.                  *
Politika takrat ustanovljene OF se je po-kazala kot edino pravilna, saj so jo potrdili tako notranji kot tudi zunanji mednarodni dogodki. Ne le-ta, tetnveč tudi vsi drugi zgodovinski datumi in dogodki, ves čas neiz-brisno živijo med nami kot simbol naše zgo-dovine, kot simbol trpljenja slovenskega na-roda, kot simbol bratstva in enotnosti z dru-gimi narodi in narodnostmi nove Titove Ju-goslavije, s katerimi smo skupaj gradili in gradimo tiašo novo družbo, enakopravno, boljšo in pravičnejšo skupnost, ki temelji na socialističnem samoupravljanju.
Sleherni zgodovinski datum ni le prilož-nost za pogled na preteklost in dragoceno pričevanje našega revolucionarnega boja, temveč tudi pogled na našo sedanjost in pri-hodnost. To nam mora biti spodbuda za učin-kovito akcijo na poti uresničevanja ciljev revolucije, to pa je uresničevanje interesov naših narodov in delavskega razreda, da bi uspešno razvijali samoupravljanje, krepili vpliv združenega dela in samoupravljalcev na vseh področjih družbenega dogajanja, da bi bogatili socialistično demokracijo in s tem dosegali še bolj humane oblike človeških odnosov.
Obujanje dogodkov iz zgodovine naših na-rodov, delavskega razreda in komunistične partije mora nam, še zlasti pa mladini, po-kazati zvezo med revolucionarnimi dogajanji preteklih desetletij in tem, kar uresniču-jemo danes z doslednim bojem za izpolnje-vanje kongrešnih dokumentov, za uresniče-vanje ustave SFRJ in zakona o združenem delu. S tem je bila dana pravna podlaga za razvijanje takih družbenopqlitičnih in druž-benoekonomskih odnosov, ki omogočajo, da upravljanje v imenu delavcev prerašča v upravljanje delavcev samih. Delovni ljudje zato čedalje uspešnejše in po demokratični poti odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, o dohodku in njegovi delitvi, o vseh bistvenih vprašanjih materialne in družbene reprodukcije. Delovni človek v združenem delu postaja čedalje bolj svoboden proizva-jalec, nosilec neodtujljivih ustavnih pravic, ustvarjalec in samoupravljalec. To je in bo ostala programska usmeritev in bistvo poli-tike ZKJ in revolucionarnega boja delav-skega   razreda.
Naslednica OF v povojnem obdobju je socialistična zveza kot najširša politična or-ganizacija delovnih Ijudi in občanov, ki je oblika njihovega vsakdanjega političnega in materialnega življenja, seveda skupaj z de-legatskim sistemom. SZDL je torej vseljud-ski parlament, v katerem se bije aktivna borba mnenj o perečih vprašanjih družbe-nega razvoja in položaja delovnih ljudi, bor-ba, ki bistveno vpliva na sklepe samouprav-nih organov na vseh ravneh.
S takšno svojo prakso pa SZDL aktivno vpliva na razvijanje socialistične zavesti, na politično, idejno in strokovno izobraževanje in vzgajanje ljudi za socialistično družbeno upravljanje.
Sedanja frontna naloga SZDL pa terja od vseh družbenopolitičnih delavcev, da si prizadevajo za takšne organizacijske in de-lovne oblike v SZDL, ki bodo omogočale dosledno izvajanje njenih programskih na-log.
Prav zaradi tega si OK SZDL vse bolj prizadeva   razvijati   kolcktivno   delo   s   tem,
ko vključuje širok krog delovnih ljudi in občanov v sekcije, ulične in vaške odbore, hišne svete ter uvaja druge oblike delovanja, ki omogočajo delovnim Ijudem in občanom, da dajejo svoje predloge in posredujejo svoje probleme. Izražajo mnenja in stališča in se dogovarjajo o zadovoljevanju svojih osebnih in skupnih potreb, sami organizirajo in vodijo akcije ter odpirajo vprašanja, ki jih rešujejo v delegatskih skupščinah in samoupravnih organih.
Naši uspehi ali neuspehi pa so nedvomno pogojeni tudi z ustrezno organiziranostjo kra-jevnih skupnosti oziroma KK SZDL. Kvali-tetni premiki v razvoju KS, ki nam jih omogoča nova ustava, se že kažejo, saj je KS postala temeljna samoupravna skupnost oziroma temeljna družbenoekonomska skup-nost, ki združuje vse občane in delovne lju-di, ki v njej živijo in delajo. Sleherna KS pa bo svojo ustavno vlogo izvajala le, če bo skladno z resolucijo, vsebinsko in prostorsko uslrezno oblikovana. Zato ni naključje, da so se nekatere KS že prostorsko preobliko-vale, dočim druge pa preoblikovanje že pri-pravljajo.
Ob oceni dela, ki je bilo opravljeno v 35 letih po osvoboditvi, lahko ugotovimo, da je bilo veliko storjenega pri uveljavljanju front-ne vloge SZDL, v utrjevanju bratstva in enotnosti, v pripravljenosti braniti pridobitve naše revolucije in samoupravne družbene ureditve, v obrambi miru, v boju za pravič-nejšo delitev dobrin, s katerimi razpolaga človeštvo, pa tudi v dvigu življenjskega stan-darda.
Ob teh dosežkih pa ne gre prezreti dejstva, da smo sredi politične bitke za uresničeva-nje stabilizacije, to pa pomeni dvig produk-tivnosti na vseh področjih dela, boljše gospo-darjenje, ustvarjanje večjega dohodka in krepitev samoupravljanja v cilju, da se čim bolj uveljavi položaj delovnega človeka, da postane resnični gospodar dela svojih rok in uma, da bo lahko samoupravljalec vse družbe.
Uspehe, ki jih je pri tej bitki mogoče doseči, pa pogojuje vključitev dela, mišlje-nja in ravnanja vseh poštenih in dobrona-mernih delovnih ljudi in občanov, torej vseh, ki trdno stojijo na pozicijah socialističnega samoupravljanja.
Naš samoupravni socializem, ki oprede-ljuje nai družbenopolitični sistem, in druž-benoekonomske odnose, pa bomo kljub še vedno prisotnim protisamoupravnim tenden-cam lahko uspešno razvijali, ker smo vedno bolj organizirana družba z vodilno vlogo de-lavskega razreda in njene avantgarde — zve-ze komunistov. Podlaga za konkretni idejni boj pri nadaljnji graditvi naše socialistične samoupravne družbe pa imajo vsi subjek-tivni dejavniki, združeni v SZDL, v delih na-ših največjih teoretičnih, idejnih in političnih mislicev, tovariša TITA, KARDELJA, KI-DRICA in drugih.
Nada Svete