Političen list za slovenski narod.
Po pošti ргеЈсшнп velja: 7л oelo leto predplačan 15 gld„ z» pol leta S gld., za četrt leta
4 Bid., z* en mesec 1 cid. 40 kr. T administraciji prejemnn veljii: Za oelo leto IS gld., za pol let» в rid., ta iSetrt lota 3 irld., z» en m«ite 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 vi J. SO kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (adminlutraoija) in ek«pedieija, 8emeniike ulice it. 2.
Naznanil» (in«er»ti) ne »prejemajo in velja tri«topna petit-vnrta: 8 kr . če «e tl*k» enkrat; 12 kr. če no tinka dvakrat; 15 kr., ue ne tiska trikrat. Pri večkratnem tipkanji *e cen» primerno /.uunjia.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pinina »e ne *prejeuiaJ'i. VrcdnMtio je v Semeniekili ulicah h. it. 4. Izhaja VHjtk dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 1,11. uri populudno.
JStev. T
V Ljubljani, v torek 11. jantivarija 1887.
Leti »i K
Faustina v naših smlnjili šolali.
Zopet ee nam je pečati s tistim ljubezojivim Ljubljanskim dopisnikom, ki v židovsko „Netto Freie Presse" oil časa do časa tolikanj laži in obrekovanja o naših razmerah nakidava, da le grdi naš narod in ščuje nanj prod «vetom, kteri naših okoliščin ne pozna, da se misli, Bog zna, kaki divjaki prebivajo tu. Vemo, da je umivanje takih zamorskih dopisunov prazno delo, pa vendar storimo to iz ljubavi do poštenja naroda, da take ljudi med sabo spozna in se jih varovati vč. Enkrat so bodo vendar merodajnim krogom odprle oči, da se taki predrz-neii, ščuvajoči med nami, krivdo pa ua narodno stvar hinavski zvračajoči, prav natanko spoznajo in k treznosti privedli. Tedaj bode mir v naši deželi in tega ji iz srca želimo.
Naši nasprotniki so dobro pri nas organize-vaui: Zdaj zacvili kdo tu, ki se mu dozdevna krivica godi in brž je silni ropot iu vik tu in tam, doma in po listih, da bi si človek mislil: Hog zna, kako hudo se pri nas Nemcem godi. Da bi se le našemu narodu eden del take v narodnem oziru godilo, kakor se peščici Nemcev godi pri nas, bili bi v srce veseli in prczadovoljni. Vajeni smo sicer takega vika iu krika nekterih naših nezadovoljnih neodrešencev, ki preko črno-žoltih stebrov škilA in se jim po Prusiji sline cede, da bi skoraj sem prišla in n as pogoltnila, — in bi se zato ne zmenili, ko bi tako strupeno sovraštvo ostalo le med nami, а da se vsakojake laži in obrekovanja trosijo tako predrzno po svetu, k temu no moremo in ue smemo molčati.
Ljubezojivi dopisnik že dvakrat no novem letu krošnjo svojega srda v svojem gnjevu po svetu raztresa, ali prav za prav je vrednega tovariša dobil, ki enauo svetu kaže, kar zna. Ta se v svojem dopisu z duem 2. tega moseca togoti nad tem, da se postava o odpravi duhovske biro duhovščini na ljubo!!! tuko dolgo ni razglasila v deželnem zakoniku. Da bi se to poslednji čas, ravno pred zho-dora deželnega zbora zgodilo ne bilo, bi bila iu liberalna manjšina deželui vladi pokazala, kaj so to
pravi, postavo že pred Štirimi leti skovano in potr-jeuo, ue izpeljati, tako iuga ta naš prijatelj. Res je, to postavo skovala je 1. 1882 takratna nemško-liberalna večina, ne sicer tolikanj na škodo Kranjsko duhovščine, kakor se je morda takrat od nekterih nameravalo in upanje dajalo, pač pa na škodo in v srditev posestnikov, ki bi laglje z blagom, kakor z denarji oskrbovali si svoje duhovnike, ki so jim biro dajali le tedaj, ako so jih imeli, po tej postavi pa jim bodo morali dajati, naj jih imajo ali nimajo in morda še kaj po vrhu, Če bode potreba se kazala, ker tega vendar še naše verno ljudstvo ne bode trpelo, da bi njegovi duhovniki (kterih delovanje v« bolje ceniti, kakor sovražni dopisnik) med ujim gladu konec jemali.
llnjši in strastaejši je drugi dopis z dne Ö. t. m., kterega je skoval šolnik, ki svoj prosti čas porablja v to, da « svojimi zvijačami in lažmi našo deželo in uaš rod grdi. Povedali bi lahko njegovo ime, pa za zdaj ga zamolčimo, saj ga lahko po njegovih proizvodih spozna vsak. komur kedaj taki dopisi v roke pridejo. A kako so ta dopistiik in ravno ta tolikanj drzne po svoji nepoboljšljivi navadi mahati po deh vladi, vrhovni šolski oblasti, tega umeti ne moremo. Naj oua še tako dokazuje z besedami in dejanji, da so Nemcem ua Kranjskem nobena krivica ne godi, žo se oglasita gg. Apfaltreru in Dcžtnau, kakor sta to zopet v sedmi seji letošnjega zasedauja v deželnem zboru storila, da se Slovenci božajo, Nemci pa zatirajo in brk je ta dopisnik pripravljen to priliko porabiti, da s tim in še 8 svojim primečkom svetu pove, kakšni da so Slovenci in kaj da se vse z Nemci med njimi počenja, dasi so mirni in tihi Nemci med nami, ktere čislali iu ljubiti vemo, enakemu javkatiju smejejo, ker ue vedo za nobeno krivico, da bi jim jo delal naš narod, pač pa poznajo dobro, kaj vse ima sam prestati od takih nasprotnikov, kteri med njim žive, pa mu mesto gostoljubne hvaležnosti neprenehoma svoje brco dajejo.
Gode so stara navadna pesem, da vso zlo pri naši mladini izhaja od tod, ker so premalo nemščino uči. Posebno naša razcvitajoča su gimnazija
je našim političnim nasprotnikom trn v peti, kturi jih neprenehoma bode, zatoraj so vedno zaganjajo v njo. Zakaj da se ravno gimnazijska mladina kot tolikanj surova in neotesana opisuje, iz ktero so neki intilegentui proletariat narašča, je lahko precej vganiti, da za tem mahanjem navadna zaslepljeua strast onih tiči, ki obsojajo in sramote vso, kar njihovega ni. To bi moralo dopisniku, kakor gg. bar. Apfaltreruu in Dežmanu znano biti, da so naši gimnazijski dijaki vsaj toliko omikani, kakor so naši realci in učiteljski pripravniki, če tndi se prvi pod narodnim, drugi dvoji pa pod nemškim vodstvom gg. Merhala in Blaža Hrowatha likajo. Ni nam vso prav pri naši učeči se mladini, ne, to bridko priznavamo. Veliko bolj značajno in krepostno bi si želeli, da bi se povsod kot krščanskih starišev sinove kazala, v vsem pravi ponos svoji ljubi domo-viui, v narodnem, kakor v versko-nravnem oziru. Uči 80 veliko, silno veliko dandanes po šolah, a iz-reja iu vzgoja se premalo; um so na vse strani nateza iu nekaka vedljivost. širi, a srce se zanemarja. To dela inteligentni proletariat nič manj med sedanjo nemško, kakor slovensko mladino, no pa po-manjkauje znanja nemščine.
Da bi se po naših srednjih šolah premalo v nemščini podučevalo, tega nihče verjeti ne more, kdor količkaj njih razmero poind. Da še prav veliko trpi naša mladina zarad nemščine po naših srednjih šolah, ue toliko zarad jezika, kterega bi so pri svoji nadarjenosti, ktero je prejela od stvarnika, igraje privadila, pač pa zarad načina, kako nekteri politični agitatorji podueujejo v nji.
Dasi jo v nekem ministerijalneni odloku za bo-goeastje iu nauk, tnesuca aprila lanskega leta, strogo zapovedauo bilo, da naj so drugo kujige no vsiljujejo mladini, kakor od c. kr. oblasti določene iu predpisane, vendar se neki profesor, politik uemško krvi, nu tukajšnji gimnaziji, no zmeni za to in neprenehoma bega svoje učonee, da si omišljevati morajo vsakojake nemške izdelke dvomljive vrednosti, kakoršne Reclatn juti. izdaje v Lipsiji. Da taki proizvodi nemških tako zvanih klasikov it Ia Hiilty, kakoršne je neki drugi nemški politik na eni tu-
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
(Dalje.)
I. Opis slovenskega okraja sv. Petra, Slovencev (ob Nadiži), nekteri običaji, pa vtr-ganje oblaka 8. julija 1886.
Slovonski okraj sv. Petra ob Nadiži, žo ztiau pod imenom Antra in Merša, leži na severo-izhodu Cevdata. Ima gor pa dol podobo triokljuka i vkotno ostjo na mostu sv. Krna na Nadiži (imenovan po neki pravljici tudi „hudičev most"!) iu ob nasprotnem koncu so pa naslanja ob Sočiuo dolino. Vse površje je razdeleno v štiri dolino, kterih sleherna so imenuje po potokih, ki jo namakajo in so po redu te-le: Dolina Nadižo ali «v. Petra, ki jo najbolj zahodna; dolina rečico Alberona ali Sovodjo (Savogna); dolina Kožice ali Grmka in elednjič dolina rečice Erbdca ali nv. Lenarta, ki jti^uajbolj izhodna. Alberona in Kožica »e stekati v Krb&t,
kteri so zopet steka, malo uižjo od istega mosta sv. Krna (sv. Kviriua), v Nadižo.
Med dolino iu dolino, ob jugo-vzhodu in severo-izhodu se ozemlje polagoma vzdigujo iu podaljšuje, ki 80 pa z zmernimi vršički blizo Soče uagloma po-vzdigno v visoko vrhove, ki veličastno gospodarijo nad nižjimi hribi beueške Slovenije. Glavni vrh med tirni, visok blizo 1050 metrov nad gladino morja, je v tem okraju ponosni vulgo: „stric Matajnr '), ali po nekterih boljše „Majatur", kar bi pomonilo „velik hrib". Na zahodu ga namaka ob zuožju reka Nadiža ter on pošilja svoje odrastke ua izhod, čez planoto Kobaridsko tje do Soče. Za tem pridejo nižji vrhi Kolovrata — prek kterega grebena jo po-tegoena državna moja na Tininskem — ki imajo do 1100 metrov visokosti, pa hutnski vrhovi med reko Idrijo (Iudrijo ob državni meji) in Krbecom; potem 80 še vrhovi gv. Martina med Grmkom in Sovodjem, blizo 1000 metrov nad morsko gladino. Tukaj je čakalo 1848. I. okoli 400 graničarjev-Hrvatov, tla bi napadli vpornike, ialibog lo zape-
') Neki »lovenuki etimolog tidi, da Matajur („Mon»regui»J od Kituljanov imenovan) je po«t*k> „per lliotatheeim" iz .Majatur. (Velik hrib »li velika gora.)	Pit.
I ja n o beneško Slovence, kterega napada sinešeu izid sledi h koncu tega spisa, kakor ga opisuje isti klic: „Pro Slavia" v furlanskem sonetu.
Vsi tisti holmci, doliue in griči so polni rodovitne zemlje; pa uiniio obdelovanje z današnjim napredovanjem v kmetijstvu pa z zadrugami, n. pr. mlekarstva in kletarstva itd., bi donašalo tistim krepkim in marljivim ljudem v obilni veči meri hrane, žita, vina, sadja in inurbovih dreves za rejo svilodov, kakor pa sedaj, ko so še vedno vso tako vrši, kakor so to delali njih pradedje že od praveka. Vsa površina okraja obsega blizo 104 štiri-jaških kilometrov s 10.000 prebivalci. Po štetri 18S0. leta ima „hčerka Slovenijo na Beneškem" 36.040 sinov in hčeri) skupno bivajočih v 15 kata-straluih občinah (brez solist* in vasic), raztresenih po hribih in ob zuožju julijskih planin, tje do Rele v Reziji. Vseli omenjenih 10.000 prebivalcev spada pod Speterski *) okraj in so zgolj slovenskega rodit.
•t Ljud«tvo Mino izgovarja Uko „»peter", .,»petendo", kjer «eni videl na centi v Št Petru, in «li»al »roje dni deklino, ki mi je milo pntolevaU proti mojemu nemil »tricii, kako d* jo »Uriti „maltratajo" (tl<> njn), če tudi to ne „okuri" (t- j., ni tnba).
kajšnjih srednjih šol svojim učencem pred nekaj časom vsiljeval, pogubonosno vplivajo na učečo se mladino, oi uam treba še le dokazovati, želeli bi le to, da bi naš c. kr. deželni šolski svet vso politiko iztrebil iz naših šol in gledal ua to, da bi se naši mladini v glave vtepal le nemški jezik, ue pa prusko-nemški duh. Sicer smo pa trdnega prepričanja, d», dokler bodo politiki gg.: Binder, Ned wed, Linhart in Sa m h aber, ki se povsod strastno-zaslepljene sovražnike vsega narodnega razvoja kažejo, Rvojo sodbo o zuanji nemščine pri naši mladini izrekovali, je nikdar dovolj znala ue bo. Kedar bodo naši nasprotniki kako poulično demonstracijo osnovali, takrat bodo pri naši mladini zopet enako dvojke iz nemščine padale, kakor se večkrat godi zdaj, kedar so nekteri gg. profesorji preveč vroči in hadi, kakor dijaki pripovedovati vedo.
Take dvojke pokazale so se po gimuaziji posebno lansko leto po A. Grünovi slavnosti, dasi-ravuo so rokodelski in drugi učenci bolj piskali in žvižgali, kakor iz gimnazijo, a ves srd nekterih neinJko-turnarskih profesorjev razlil se je nad slovensko gimnazijsko mladino, kterega se še zdaj neki gospod ohladiti ue more. ker je nedavno pri mesečni konferenci med 01 učenci jih 32 iz nemščine imenoval. Mislimo pa, da ko bi se taki gospodje bolj s podučevanjem pečali, kakor s politiko, potem jim ue bi treba bilo po svetil tožiti, da slovenska mladina premalo nemščine znü. Gospodje! na vas je, da kaj zmt. Ne razuašajte samih sebe okrog!
Vinoirja ua Dolmjskmi.
Na dnevnem redu jutranje sejo deželnega zbora stoji za vinorejo na Dolenjskem jako važno poročilo gospodarskega odseka o različnih prošnjah za varstvo vinoreje proti trtni uši, ki se glasi: Slavni deželni zbori
Od več strani so došle z Dolenjskega prošnje, kterim je povod razširjauje trtue uši po doleujskih vinogradih, prošnje za pridobitev iu preskrbitev ameriških trt ali za denarno podporo, da bi si prosilci takih trt nakupili.
Take prošnje so vložili:
1. Sveti Križ, ki ima vinogradov 174 oralov 505 □• Cerklje 30 oralov 996 □», Velika dolina 147 oralov 1488 2. Kostanjevica 33 oralov 1233 3. Sr. Jeruej 113 oralov 1361» Q0. V vseh teh občinah se je že trtna uš naselila. 4. Toplice pri Novem mestu 15 oralov 210 П0. 5. Drašice 390 oralov 1515 Q0. 6. Kadovica in 7. Narodna šola v Kadovici 223 oralov 9«3 8. Semič 381 oralov 487 □•.
V teh občinah so bode trtna uš, ktera se je tik njih mej prikazala, morda vže letos naselila.
9. Konečno jc tudi dunajsko društvo „Verein zum Schutze des Weiubaues in Wien" prosilo za denarni donesek v društvene namene.
Ako se pomisli, da je bila leta 1884, kakor jo razvidno iz intimata c. kr. deželne vlade 5. julija, št. 0320, še le samo ena občina t. j. Velika Dolina, v kteri se jo na Kranjskem pokazala trtna uš, da je pa eno leto kasneje, kakor je razvidno iz izkaza c. kr. okrajnega glavarstva Krškega od 29. septembra 1885, st. 11078. trtna uš vže v trinajstih davč-
—	Ker so v redni dotiki po zemljepisu in trgovini z laškimi vraduijami in z italijansko omiko, ui čuda, da, akoravuo je jedro beneške slovenščine še vedno blago in tniloglasno, ima mnogo navadnih besed in umetnih laških izrazov, kakor tudi drugih manj potrebnih besed, kakor u. pr.: „eno volto, dve volto" (enkrat, dvakrat), ali: „nisem mogel arivat" (nisem mogel doiti), iu vse polno lahizmov, ki se muozd od leta do leta!
V tistih slovensko - beneških vaseh, ki so bolj pogostoma v dotiki z našimi slovenskimi hribovci iu ki hodijo v svet, pa govore bolj čisto slo-venšČiuo, blezo kakor mi goriški Slovenci sploh.
—	Okraj Št. Petra ob Nadiži, uradno imonovan, mesto Št. Peter-Sloveuov, kakor se je pred imenoval, je kaj krasen kraj, ker nam predstavlja različnost zemlje in njene rodovituosti. Obronke in znožje gričev in holoiov zaljšajo gojzdiči in kostanjevi gaji (kostanje imenujejo „burice"); ob bokih ali straneh in bolj vzvišenih krajih je polno zelenih livad; med tem, ko so proti jugu obrnjeni kraji ob-sejani z žitom, s trtami (po večem črnega vina, wintert i o tudi belega „ciridina in marvina") in s sadnim drevjem. To ozemlje ima vse polno najbolj
nih občinah vseljena bila, t. j.: Sv. Krii, Planina, Stojanski vrh, Bušeča vas, Olobočic*. Čatež, Cerina, Velika Dolino, Koritno, Bregana, Cerklje, Ravno, Semič; ako pomislimo, da se toraj trtna uš e tako hitrostjo rotširja, da bodo brž ko ne v dveh ali treh letih vsi vinogradi dolenjski okuženi; ako pomislimo, da je vse, kar se je do sedaj proti trtui uši v naši deželi storilo, pač vsega priznanja vredno, a da vse to obsega le opazovanje, preiskovanje, poročanje io ustanovljenje ene trtnice v Kostanjevici, kjer se je pa še le samo 38000 trt nasadilo, — moramo uvideti, da je sedaj skrajni čas, da tudi direktna proti trtni uši vinorejcem dolenjskim pri-hitimo na pomoč.
Dosedaj strokovnjaki vseh deželu priznavajo, da ni še iznajdeno praktičuo sredstvo za vniČeDje trtue uši iu da je edina pomoč proti njej samo le sajeuje takih trt, ki vstrajajo proti temu mrčesu. Taciö ameriških trt se je preiskavah) v PeŠtu leta 1885 okoli 160 raznih vrst in iz med njih vseh je, kakor pravi dr. Horvuth Geza, načelnik trtnoušne poskuševolne štacije v Budimpeštu, edino le „vitis riparia sauvogo" popolnoma vstrajna proti trtnej uši.
Drugi strokovnjaki priporočajo poleg „vitie riparia sauvage" tudi „vitis tolonis" in "Jork madeira"; od slednje vino pa ima slab okus.
Razeu tega priporočajo strokovnjaki, naj se na teli omerikanskih trtah cepijo domače trte, ker ueo-plemenitena amerikanska trta premalo in preelaba vina daje.
Tudi glodö cepljenja priporočajo zvedenci, osobito porej omenjeni dr. Horviith Geza gotovo posto-panjo in sicer pravijo, da je najboljše: ongležko kopuliranje (cepljonje z nakladom) z vspehom 86-36%, potem cepljenje 8 pomočjo Despuis-jevih škarij, z vspehom 85 22%, in cepljenje v razklad z vsdehom 71-81%; vse drugo, posebno pa takozvano zeleno cepljeuje v poletnom času mora se zavreči.
To je posnel gospodarski odsek iz popotnega poročila vodje Riharda Dolenca od leta 1885 in umestno je to tukaj objaviti.
Tudi deželna komisija, ktera je imela svojo sejo 25. januvarja 1886, je priznala, da se imajo ameriške trto uakupiti, ko jih ne more trtna uš vničiti in na kterih naj se cepijo domače trte.
Gospodarski odsek je v posvetovanje o tem predmetu povabil strokovnjaka gospoda poslanca dr. VoŠ-lijaka in Pfeiferjo, ker ta dva gospoda poslauoa nista člena tega odseka.
Ta dro gospoda, kterim se ima gospodarski odsek zahvaliti za razno podučljive podatke, nosve-tujeto, naj bi so ne samo v sadjarski šoli v Grmu marveč v raznih občinah, zlasti v onih, ki so od Grma in od Kostanjevice preoddaljeoi, ustanovile trtnice z ameriškimi trtami, ktere naj bi po gmotni podpori, pričakovaui od visoke vlade nakupil deželui odbor iu potem ali prodal ali brezplačno oddajal do-tičnim občinam, ako so si že preskrbele in pripravile sposobno zemljišče za trtnice, v namen, da se mora domača trta na ameriški trti v teh trtnicah cepiti.
Iz teh občinskih trtuic bi se potem posameznim vinorejcem oddajale oplemenitene trte.
Kar zadeva stroške, dobijo se ameriške trte na Ogerskem „loco" Kecskemet po 15 do 20 gold. pr. mille ali ialibog je c. kr. ministerstvo za poljelelstvo
bistrih in čistih studencev, ki namakajo rodovitno zemljo.
Po dolinah io hribih so kakor posajeue vasi in selišča. K sreči beneških Slovencev ni tam takošnih velikih posestnikov, ki bi imeli sužne ali podložno kmete, ampak Um ima sleherni zemljo za svojo lastnino, tako, da sleherna slovenska družina ima svojo zemljišče ter se živi od pridelkov svojega polja, vinogradov, živine, in manj premožni pa z delom svojih rok pri bolj premožnih kmetih! Na trg iz-važujejo drva. vino, teleta, ščetinovce (prašiče), maslo, sadje in žalibog — v veliko škodo gospodorstvenega napredka in blagra — tudi sen6. Ker pa nimajo iz svojih gorskih krajev zadostnih in dobrih cest, zgubi vso to blago veliko na svoji vrednosti, ker jih jo težko dovažati na trg! Omeniti je lil tudi začasno izselovanje v naše bližnje cesarstvo, kjer kupčujejo in prodajajo, nekteri sv. podobe, drugi razno drobniuo in tudi sukno, robce in svilo. Vini pa hodijo v oktobru in so vračajo o Veliki noči ali kmalo potem. Govori se pa, da ta način začasnega izeelovanja prinaša slabe nasledke, razun nekterih izjem! — Mladina se pokvari pohajaje po „ferder-banern" svotu in mestih; nima več tiste prejšno
prepovedalo v smislu § 18 postave 8. aprila 1875, štev. 61, uvažanje ameriških trt iz Ogerskega. Za sedaj moramo toraj le v Cislitvaniji kupovati take trte. Dobijo ee za 25 gld. pr. mille pri c. kr. notarji gospodu dr. GrŠaku.
Upati je le in želeti, da se ona ministerska prepoved ali prekliče ali pa omeji z onimi kavtelami, kakor jih določuje internocijouolno konvencija 8. novembra 1881, št. 105. od leta 1882 člen VI. in na drugi strani pa, da naj g. dr. Gršak zniža ceno za svoje blago.
Gospodarski odsek se je prepričal, da so pred-ležeče prošnje opravičene, da je nevarnost velika in da dotični prosilci brez državne in deželne pomoči ne morejo pomagati si.
Ako se pa prav kmalu ne pomaga, bila bi izguba dvojna, na eni strani bi bilo vse zavrženo-kar se je od strani države in dežele dosedaj plačalo za preiskovanje, poizvedbe, poročila, potem za trt-nico v Kostanjevici itd., na drugi strani pa upade davčna moč, davkoplačevalna zmožnost posestnikov, ki bi imeli v kratkem Io po trtnej uši vničene vino-grajske parcele.
V tej zadevi ima država emineuteu interes, pretečo nevarnost odkloniti.
Kar zadeva prošnjo društva „Verein zum Schutze des Weiubaues" ima to društvo, ktero je prav delavno in ktero ima sedaj že podružnice v Mariboru, na Ptujem iu v Brežicah, v svojem programu teoretični iu praktični poduk po perijodičnih svojih listih in razun tega oddaje to društvo tudi trte, ktere vstrajajo trtni uši, revnim vinorejcem.
Gospodarski odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča ia oziroma se d;i njemu pooblastilo:
1.	Da doseže od slavne c. kr. vlade izdatuo gmotno podporo v gotovini in v ameriških trtah, posebno ,vitis riparia sauvage", in da po potrebi tudi nakupi kakor hitro mogoče takih trt.
2.	Da po ustanovitvi občinskih trtnic na Dolenjskem, o ti i in občinam, ktere so oddaljene od Grma in od Kostanjevice, oddaja ameriške trto ali proti plačilu ali v oziru na revščino dotičnih vinorejeev tudi brezplačno in da sme deželui odbor za te trtnice ako treba tudi gmotno podporo podeliti iz deželnega zaklada tem občinam.
3.	Da se v vinarski in sadjarski šoli v Grmu napravijo že prihodnje leto trtnice, iz kterih bi se ameriške poplemenitene trte ali prodajale ali v oziru na revščino prosilcev brezplačno oddajale.
4.	Dunajskemu društvu „Verein zum Schutze des Weinbaues in Wien" se privoli donesek 50 gld. za leto 1887 iz deželnega zaklada.
5.	V izvršitev predstoječih nalog privoli se deželnemu odboru iz deželnega zaklada kredit 600 gl.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. januvarija. Notranje dežele.
V 4. seji dcirlncf/a shorn Koroškega predlagal je poslanec Hock, da naj bi se žganjorski davek tako obrnil, da bi se ga četrtina porabila za
ljubezni do družine, in domače delo se jej jame gabiti: tako sem sam slišal pritoževati se uektere tamošuje kmetovalce.
Njih domače šege so priproste, prvotne ali očakovske. Videti je med njimi še mnogo pripro-stosti, muogo trdne zvestobe. Kakor klöp pa se držijo svojega posestvo, zemljišča; in od tod prihajajo pogostne pravde za prave malenkosti. Ker je namreč vse zemljišče razdeljeno na drobne, male kosce (partičele) in je vsled razdrobljenja zemljišč mnogo mejačov. ki branijo vsako grudo (kepo) svoje zemlje, in jo obdelujejo s krvavim pdtom v obrazu, da jim več rodi; od tod pa žalibog izhaja pravdni duh, ki jd kot rak ua telesu beneške Slovenijo. Ooi se pravdajo za en prst, za pudenj zemlje, za eno kadumero •) (ali melono, cuko), ker je naredila korenine in razširjala svoje široko pčrje na tujo, mesto v lastno njegovo zemljo. In zdaj se začenjajo vsled nesrečno vkoreničene kadumero ali česa enacega, nasprotovanja, prevzetna ponašaojo, vpitje, kterega ee vdeležujejo tudi ženske in otroci, na kraju motene posesti, in potem, ne da bi bilo prav za prav
») Ksdumer», melon» („eukv ali „nngurija" p« j« too na jed za Ketlnovoe! Pit.
zemljišino doklado, ostale tri četrtine pa za zem-Ijiičoe in vse druge direktne davke. Predlog se ni sprejel, ker se je pri glasovanju zbornica na dva enaka dela razcepila, 16 poslancev glasovalo je namreč za, 16 pa proti predlogu. Koroškemu deželnemu zboru je vse na tem ležeče, da bi se predlog sprejel, za to ga bo pa tudi Se enkrat spravil na dnevni red, preden se zbor sklene. Bode moral le hiteti, kajti deželni zbori menda ne bodo dalje zborovali, kakor k večemu do 22. t. m. Koroški sam pač ne bo izjeme delal. Posilne delavnice na Koroškem ne bodo zidali, ter bodo rajši svoje zrele, pa lene tiče v Ljubljansko prisilno delavnico pošiljali — vsaj še kakih 10 — 15 let. To se vd da proti odškodnini, kar je Korošcem silno všeč. Za ljudske šole treba bo letos 368.800 gold.
Med Avstrijo in Ruaijo se je sklenila pogodba dne 13. decembra 1. I., po kteri se bodo odganjale, oziroma tudi izganjale osebe, ki prihajajo iz Rusije v Avstrijo ali pa narobe in so brez premoženja, potnih listov ali pa navadni vlačugarji. § 1. dotične pogodbe pravi, da se bodo izganjali vsi tisti avstrijski podložniki, ki prebivajo po gubernijah Piotrkov, Kielce, Radom, Lublin, Volhynija, Podolija in Besarabija, kakor tudi vsi tisti ruski podložniki, ki prebivajo v Galiciji in Bu-kovini, pa nimajo ne službe, ne premoženja in ne potnih papirjev, ali pa če so navadni vlačugarji. Med Avstrijskim dotičnim okrajnim glavarjem in ruskim okrožnim načelnikom vredil se bo vselej tak izgon pismeno. § 2. Oe potni papirji izgnanca niso več veljavni, kakor le jedno leto, ni treba nikakega pismenega sporazumljevanja med glavarjem in načelnikom, temveč je vsak izmed obeh brez spora-zumljeuja zavezau izgnanca sprejeti, kjer ima namreč taisti postavno državljaustvo. §. 3. Glavarji in načelniki se lahko za vsak slučaj posebej zmenijo, kje da naj ee izgnanci medsebojno izročajo. § 4. Po diplomatičnem potu se bodo izganjale medsebojno tiste osebe, ki kjo drugje, kakor v prej navedenih pokrajinah prebivajo. § 5. Ta postava stopi po obeh državah takoj v veljavo. § 6. Vsaka obeh držav zaveže se. izgnance, ki so bili s prva njeni podaniki, tudi tedaj še nazaj sprejeti, če so prav že prvo podaništvo zgubili, druzega pa v drugi — poslednji državi Še dobili niso. Ta pogodba ostane od dne, ko bodete vladi med seboj dotična pisma zmenjali, veljavna dve leti. čez dve leti imata pa obe državi pravico, pogodbo opustiti, toda pod pogojem, da ostane pogodba v eni državi še toliko časa veljavna, dokler je dotična država pri drugi ne razveljavi. Ta pogodba je izišla na inicijativo Rusije, da ee bodo laglje odkrižali galiških židovskih pijavk, kterih je po navedenih gubernijah na Ruskem vse polno. Rusija bi jih bila tudi tako lahko zapodila iz dežele, pa si je mislila: na ta-le način gre lepše in pa bolj postaven obraz ima izgon. Rusija se je namreč že zdavnej prepričala, da je Žid prav tak, kakor tista žival, ki človeku najboljšo kri izpije, zato jih pa že več let na razne načine izganja.
V nanje države.
Bolgarska tleputacija zgovarjala se je v Parizu z nekim radovednim časnikarjem (Časnikar je vsak radoveden) in je rekla, da se Bolgarska ne namerava ruski mogočnosti odtezati, ali svojih pravic se pa tudi ne moro znebiti za kako lečuato jed. Zakaj pa ima vendar ustavo?! Ni ga Bolgara, ki bi bil Mingrelcu naklonjen in ga z lepo že ne bodo sprejeli, pač pa radi vsakega druzega, kdor bi Bolgare vredno zastopal. Jako veliko uslugo bi storila Francija Bolgarom, če bi se ona zanje v Petro-gradu potegnila, da car že vsaj nekaj pripozmi, ali sobranje, ali pa sedanje vladarje, če bi Rusija trmoglava ostala, se Bolgari ne bodo dolgo pomiš-Ijali, temveč bodo kar od kraja Battenberžana volili, to se vć, da le pristaši njegove stranke. Za vse to prepuščamo odgovornost dotičnemu časnikarju. Deputacija je bila pri ministru Floureneu dnd 9. t. m.
niti za ono las krivice, tekajo brž k soduiji. Pri tem „dirindaju" se včasih pridši k sodniji čuduo, da ne rečem smešno vitežko obnašajo, tako, da strauki, t. j. tožnik in zatoženec, skupaj kosita ter eden drugemu posodita denar za kiMeke pravde, in se hudo pobijata po vseh pravdnih stopinjah (instancah) na vse mogoče načine in to do konca, dokler gre!
Zastran končnega izida pravde se god»5 večkrat prav teatralni, da, čudni prizori. Tako se je dal nosti svoje dni neki 801etni starček na rokah raz postelje, da bi vidil še enkrat eodnijo in da bi za-mogel reči z Simeonom: „Zdaj le spusti v miru svojega hlapca" itd., med tem so pa vsi seljani čakali razsodbe, stoječi in razpostavljeni po hribu nad sodnijskim poslopjem. (Bilo je to v Mazarolišču.) Kedar jih pa pravdanje oguli iu čisto oskubi, tedaj pripovedujejo ponosno vse malenkosti njih pravd in vse podrobnosti, ter podučujejo z neko ošabno do-brovoljo mlajše o sadu njih skušnje, ktero so si oni tako drago pridobili. Ni šo mnogo let, odkar je živel neki starček, kteremu so dali priimok: „dohtar mdeiusko doline", kteri, ne da bi zual brati, je vedel iz glave ali na pamet vse paragrafe avstrijskega državnega zakonika.	(Dalje prih.)
v zaeobuem, celo uro trajajočem zaslišanji. Grekov je ministru pojasnjeval razmere, ob kterih se je bolgarska vlada sostavila in težkoče, s kojimi ee ji je sedaj boriti. Sedaoji bolgarski vladarji prav dobro umejo položaj, v kakošnem da so, kakor tudi onega Evrope in se bodo podali, kolikor bo to mogoče. Vse se bo dalo storiti, le to ne, da bi kandidatura Mingrelskega obveljala. Brauijo se ga pa zato, ker njegova kandidatura deželi ne zagotovlja tiste varnosti, prostosti in neodvisnosti, ktere si Bolgarija po pravici želi. Minister Flourens je Da to odgovoril, da jih je zasobno sprejel iz tega vzroka, ker jim ne more priznavati uradnega pravnega mandata. Bolgarska je na znotraj neodvisna, v mednarodnem oziru odvisna je pa od Turčije, ktera edina ima pravico o njenem imenu govoriti 1 Francoska mera to pripoznati, ker preveč spoštuje pogodbe in želi nedotakljivost otomauske države, kakor pa, da bi se tu ne držala tega pravila. Minister je prav odkritosrčno obžaloval, da se dežela v tako kočljivem položaju nahaja. Kolikor so njemu razmere znane, misli, da bi bilo najbolje, če bi se Bolgari zopet z Rusi sprijaznili, ktenm se imajo vendar za svojo samostalnost zahvaliti. Glede kandidature sedaj ne more še prav uič reči, ker bi bilo prezgodaj. Obžalovanja vredno pa je, da vladarstvo kandidaturo Mingrelskega kar brezpogojno zametuje. Kakor je Francozom Bolgarija sicer priljubljena, se mora vendar Francija pred vsem ozirati na splošnje koristi Evrope, od kterih jo mir odvisen. Delegatje so na to odgovorili, da tudi Bolgarija pred vsem mint želi in se prav zarad tega kandidaturi Battenberžana odpoveduje. Toda ali res ni nobenega med tem in med Mingrelcem, ki bi bil sposoben za prestol? Fleureos je rekel, da tega nima nihče drugi določiti, kakor Turčija.
Ni še dolgo, kar smo pisali, da se francoska republika maje, prav v svojih temeljih se maje. Povedali smo tudi, da to njenega predsednika Grevyja precej skrbi, ker ne ve, kakošen bo konec tega gu-ganja; ali bo namreč pravi polom ali le memogredoč potres. Radikalci in rudečkarji so se pred nekaj časom še precej zanj pulili; sedaj pa, ko so videli, da Grovy ne mara posebno za nje, so mu obrnili hrbet io ga preklinjajo ter pravijo, da bo kmalo šel. Povedali smo tudi, da sta se Ferry in Freycinet zjedinila, in da se hoče republika vladati brez radikalne pomoči. Oe bo šlo, ni še dokazano, kajti radikalci imajo 70 do 80 glasov in teh ne bo lahko nadomestiti, kakor bi človek gori pogledal. Oe pa že vse drugo ue bo pomagalo, misli si sedanja prijateljska trojica Grevy-Ferry-Freyeine t, naj pomagajo mrliči, da se republika ne razbije. Zato ao sklenili Gambettovu kosti iz Nizze v Pariz prepeljati in jih ondi v oskrunjeui cerkvi sv. Geuo-vefe, kjer je namreč sedaj tempelj „Pantheon" postaviti k pokoju. Ko so Gambettovega očeta prosili za dovolenjo dokazoraje mu potrebo take slavnosti, da se republika zopet pokrepča, se je mož iz začetka hudo branil. Naposled je pa vendar-Ie rekel: „Naj bo! Nadjam se, da bodo republikanci ob prenašanji kosti v Pantheon zopet tako edini, kakor so bili ob smrti mojega sina, kteremu so take soglasno poslednjo čast skazali in to naj zopet republiko okrepča". Žalostno za državo, če je živi ne morejo nič več vzdržavati, da jim morajo mrtvi na pomoč hoditi. Gambetti stavi se namreč ravnokar v Parizu lep spomenik. Tistega dne, kedar ga bodo odkrili, prenesti mislijo tudi njegove kosti v Pariz in tedaj se bo pokazalo ali je francoska republika še taka, kakor je bila ob času njegove smrti ali ue. Naravnost rečeno, jako dvomimo da bi bila, kajti v poslednjih časih jo je marsikaj omajalo. Le še nekoliko krepkega viharja bo treba in razpadla bo, na njenih razvalinah posvetil se bo pa monarhični prestol, za kterega Grevv že sedaj stališče gladi.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, K. jan. (Zopet cvet nemške poezije). „Slovonec" je žo naznanil kratko, da so izšlo pesmi Edv. Samhaber-ja ter jih je tudi kratko, pa resnično označil. Tudi jaz pritrdim ti sodbi in sem prepričan, da bode pesniška vrednost Samha-her-jevih poezij kmalu donesla pesniku zasluženo odlikovanje: pozabljenje in zarad tega ne govorim rad o tem junaku. Toda ta junak na Pegazu lika našo mladino, prihoduje učenike našega Daroda, in na takem mestu vzbuja mož našo pozornost.
Pravica zahteva, da priznam nekterim pesnim — a samo nekterim — nekaj pesniško lepote, pesniškega čustva. Poleg tega — koliko pesniko-vanja o uemštvu, nemškem jeziku, ljudstvu, „Schul-verein"-u, koliko tožb o stiskah nemštva itd.l Sam-haber je pesnik „Schulverein"-a, pesnik nemških liberalcev v državnem zboru: kar beremo in smo brali o njihovih govorih, to beremo v verzih Sam-haberjovih. Ali jo res vse to — pesniško? Ali mora res poezija služiti politiki? Pesnik, ki ne pozmi drugačnih predmetov, je uboren pesnik. Pa naj bi bilo: „česar jc polno srce, to v pu6nii vre": pesnik
obžaluje boj narodov in jezikov, a zraven ee bojuje sam za veliko Nemčijo. In Avstrija seveda tudi mora biti nemška. Kdaj ee bode godilo po pravici Nemcem? Kadar jim bodo drugi narodi hlapci in sužnji. Ker je avstrijskim Slovanom oni jarem odveč in ker hočejo tudi veseliti se svobode in skrbeti za svoj dom : mora celo poezija priti na pomoč „Turner"jem in „8chulverein-u" in „Grün"ovi aföri. Zato moramo odločno biti zoper tako poenikovaoje, ki poveličuje naše politične nasprotnike in ki grdi naš mestni zastop (cf. p. 92). Kaj je bil „Grön", tega Samhaber neče vedeti. Morebiti je tudi ta kritika „barbarstvo" nad poezijo, ker se ue morem vjemati s političnem javkanjem pesnikovem? Zakaj ni Samhaber že davoo oduesel pet na Koroško, kjer sije solnce, med tem ko je tii oa Kranjskem vse temno io oblačuo?
Njegovi nazori o Bogu, svetu in človeku so pravi labirint v zmedeni h možganih. Sedaj je kristijan, potem poje celo oekemu nadškofu hvaloico, Da to zasmehuje Kristusa, ue mara videti križa, potem se spremeni v panteista — za Boga, kaj je neki to? Ali ima pesnik kak pameten nazor, al; ga uima? Ali ju poezija sama kolobocija vseh misli, karkoli jih pride v razvnete možgaue? Tega prepričanja je menda res pesnik, kajti vse križem se nahaja v teh poezijah. Od meni, da se sme vse opevati, kar-koli giblje Daše srce in da su sme potem tudi tiskati. Ali prizoava Samhaber, da so uektere misli tudi pregrešne? Ali priznava, da bi take misli v verze kovati bilo greh? Id še veči greh tako verze objavljati? Prašam pesnika: Ali hoče in želi on, da naj berejo vse njegove pesmi Djegovi učenci in njegove učenko? Ako hoče, hoče jih zapeljati v slabo, ako pa noče, kar si raje mislimo, prašamo ga dalje: zakaj pa objavlja, kot učeuik v javuem zavodu, take proizvode? Ali bi se bil svot podrl v zadnji uri 1. 1886, ako bi Samhaberjeva knjiga ne bila ga podprla? Koliko je sedaj Samhaber sam na boljem, da ve svet, da je on potegnil jo iz samostana — zakaj, to utegne marsikdo povzeti iz poezij, — da sedaj ni ne kristijan. ne pagan, ne tič ne miš, da vedoo trpi brez vzroka in živi brez uameoa itd. Koliko je mladina Da boljem, ko su bode njegove Dezoačajuosti navzemala iz kojige? Koliko jo Nemštvo na boljem, ko odpira pesnik naravnost vrata, skozi ktere vidimo to kruto silo, ki hoče potlačiti in pokaziti vse, kar ni nemško. To je politika Bismarkova. Za tako Nemštvo Daj se navdušijo in oživijo uekdaDji od Rimcov pobiti Cimbri in Tovtooi: nas Slovane, ki hrepenimo po kulturi in mirnem razvoju. Das je groza takega Nemštva in groza Das je njegovih pesniških oznanovalcev.
Samhaberjeve pesmi označujejo sedanjo dobo. Njeui zrak je — nezuačajuost, strast, pogrezujenost v meso in tvarino, egoizem brez mere in kraja. Tak značaj si bode pridobil naš naraščaj, ako se učenikurn njegovim oe pojasni ad oculos et ad os, da mladiua ni ojihova igrača, s ktero smejo delati po svoje, v ktero smejo vlivati svoje oesmisli, ako se jim ne pojasui, da tudi v slovstvu ne smejo svojih napačnosti razkazovati in propagaode delati za nenrav-nost, brezverstvo, neznačajnost, politično sovraštvo. To oaj bi si zapomuil tudi Samhaber!
Iz Šmarjete, 9. jauuvarja. Po noči od ?. do 8. januvarja je v Zbureh h.-št. 5 pri Vovkovih umrl nezoau tuj človek. Ležal je v listji, kakor je sam rekel, da raji zunaj leži. Pripovedoval je prej ta dau, da je iz Goroajskega, da je bil s pokojnim gospodarjem AntoDom Vovkom znan, da je nekodi bukve vezal in je na poti v Krško.
Ker čisto Dobenega pisanja pri njem dobili nismo, ue moremo Dič vedeti, kdo je bil iu od kodi je bil? Bil je pa srednje velikosti, bolj suh, imel čroe lase, (malokterega sivega), podolgasti obraz, male črne brke io malo podbradka. Oblečen je bil še dosti dobro. Hlače iu Dadprsnik iz enega blaga, rujave barve. Spodojo kratko suknjo čruo, zgornjo dolgo suknjo rujavo, dobre čevlje, klobuk z ozkimi okraji in trd, en bel io on rudečkast robec. Imel je tudi en dežnik seboj. Bil je 40 do 45 let star. Ako kdo kaj ve od tega človeka, je prošen, naj piše županiji ali pa farnemu uradu v Suiarjeti.
Iz Škofje Loke, 8. januvarja. (Tatovi.) Kaj bo, kaj bo, tarnajo ljudje, če pojde tako naprej. Časi so vedno slabši, tatov pa čedalje več! Olorek že ni več varen, da bi mu žuljev iz rok ne ukradli, drugo mu že tako vse odneso, naj bo pribito ali pri-ve/.ano, če le Di pod sedmerim ključem. Kakor čujem, so ječe tudi tako poloe, da gre tii pa tam že trda za prostor. Iu kaj mislite, da se tat v ječi kaj poboljša? Prav nič! Že tisti dan, ko it ječo