BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
SEPTEMBER 1977	15. SEPTEMBRA 1977	LETO: XI., ŠTEV.: $ (88)
* 1
Pogled na gradbišče nove kuhinje za Splošno blnišnico v Novem mestu. Gradnjo smo predstavili v eni izmed spomladanskih številk BILTENA in takrat zapisali, da bo po pogodbi kuhinja predana naročniku avgusta letos. Gornji posnetek pa je narejen 7. septembra: gradbena dela so gotova šele na kletnih etažah. Zataknilo se je pri podzemnih jamah, na katere so naleteli pri izkopu temeljev in je bilo zaradi njih treba spremeniti celoten projekt
SONJA ANTČ, kegljanje ženske
Ženska kegljaška ekipa, ki jo sestavljajo Vida Sofronov, Anica Oražem in Cvetka Peteline kot članice, ter Sonja Antič kot kapetan, že vrsto let, čeprav navzven skromna in skoraj neopazna, prihaja z vseh tekmovanj z odličji. V času, ko smo doživljali pretrese v vseh drugih športnih panogah, se je ta četverica na vseh tekmovanjih uvrščala v finale in osvajala vsaj eno izmed prvih treh mest Skrivnost njihovega uspeha je predvsem v tem, da so nenehno trenirale. Kapetan ekipe, Sonja Antič je sebe in delo članic ekipe predstavila takole:
- K PIONIRJU sem prišla 1962. leta, od 1963. do 1965. sem se več posvečala odbojki, od 1965. pa predvsem kegljanju. Prvi resni kapetan v naši ekipi je bila Sonja Vaš: uvedla je disciplino, nas naučila redne udeležbe na treningih in z njo smo začele zmagovati. Po njenem odhodu sem postala kapetan jaz. Ekipa je ostala v isti postavi: Vida Sofronov, Anica Oražem, Cvetka Peteline in jaz. Bile smo ravno prav uigrane in dovolj resne, da smo spoštovale trening. Predvsem v treningu je bilo zagotovilo za naš uspeh.
Vsa leta smo se udeleževele DŠI občine Novo mesto, ŠIG in
prijateljskih srečanj z gradbenimi podjetji v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. S ŠIG smo vedno prinesle pokal, na DŠI pa smo bile vedno med prvimi, če ne celo prve. Nekaj časa smo sodelovale tudi v okviru Kegljaškega kluba Novo mesto na klubskih in republiških tekmovanjih, kot sestavni del ekipe tega kluba. Vedno smo si želele, da bi na republiških tekmovanjih nastopale kot PIONIRJE V KE, pa nas je bilo premalo po številu, ker so se vsakoletne obljube naših mladih deklet, da se nam bodo pridružile, razblinjale v nič. Čeprav sem kot kapetan bila zaradi dela na terenu 1 leto odsotna, so se dekleta iz ekipe tudi takrat brez mene zavzela, redno trenirala in dosegale smo enake rezultate.
Veliko je k našemu uspehu pripomogel tudi trener, tov. Robert Romih, ki nas trenira že ves čas odkar ekipa uspešno nastopa. Tudi vnaprej se bomo trudile, da bomo na tekmovanjih dosegale dobro uvrstitev, naša največja želja pa je, pritegniti v ekipo nekaj mlajših deklet, da bi bila v ženskem kegljaškem športu pri PIONIRJU tudi v prihodnosti zagotovljena neprekinjenost!
r	--------------N
ZA SMEH IX DOBRO
VOEJO....
RIŠE: IVAN MARKOVIČ V____________________
- KAJ SE ČUDIŠ, ALEKSIČE H SEM HA LOPATO l
Dohodkovni
odnos
naj
povezuje
vse!
V našem sestavku, z naslovom .Problemi in izkušnje OZD izvajalk stanovanj v usmerjeni stanovanjski graditvi ter problematika uvajanja dohodkovnih odnosov v gradbeništvu je govora, v prvem delu o nekaterih problemih, ki zavirajo organizirano gradnjo stanovanj tb je: od urbanističnega planiranja do priprave opremljenih zemljišč, izdelave investicijsko tehnične dokumentacije, vpliva in želj potreb občin in nekaterih Samoupravnih interesnih skupnosti, do določitve cen stanovanj itd.
Proizvajalci stanovanj, ki grade danes večino stanovanj za tržišče prevzemajo celotno ekonomsko breme te gradnje na svoje rame, kljub izredno nizki akumulaciji pri stanovanjski izgradnji. Ravno tako nosijo pred družbeno skupnostjo odgovornost in kritiko ne samo za končno ceno m2 stanovanja, ampak tudi za organizacijo in racionalizacijo stanovanjske izgradnje.
Na drugi strani pa ostali dejavniki, ki sodelujejo v stanovanjski izgradnji, (urbanisti, projektanti interesne skupnosti, izvajalci zaključnih obrtno-instalacijskih del, dobavitelji, posredniki itd) niso v smislu veljavnega družbenega dogovora, dohodkovni dejavniki, ampak imajo v smislu Zakona o zavarovanju plačil plačane svoje storitve v večina primerih v roku 15 dni.
Poleg takih in podobnih nerešenih problemov pa zasledimo v praksi pozitivne premike v smeri razširitve kroga samoupravnih dejavnikov, ki vplivajo na politiko stanovanjske izgradnje.
Če hočemo uresničiti program stanovanjske izgradnje, ki je začrtan v srednjeročnem planu naše republike za razdobje 1976 — 1980 moramo nujno zagotoviti večjo stopnjo programske vskla-jenosti med nosilci dela na tem področju, in ravno samoupravne stanovanjske skupnosti so pokli-
cane in odgovorne za politiko realizacije programske vsklajenosti stanovanjske izgradnje.
Verjetno nam ravno današnje posvetovanje nudi izmenjavo mišljenj in izkušenj, kako sodelovati in kako organizirati gradnjo stanovanj v bodoče, da bo cena stanovanja za družbo kot celoto bolj sprejemljiva.
S tem, ko urejamo na osnovi Ustave in Zakona o združenem delu nove družbeno ekonomske odnose, so pomembne tudi oblike organiziranja združenega dela.
V poslovni praksi smo v gradbeništvu že v nekaterih primerih oblikovali združeno delo tako, da se pojavlja v raznih oblikah povezovanja, kar predstavlja pomembno kvaliteto v celotnem procesu integracije.
Če hočemo uresničiti glavni smoter, ki nam ga postavlja družba, ta pa je, da v skupnem povezovanju dosežemo z družbenimi sredstvi večji poslovni rezultat in cenejša stanovanja, moramo preiti tudi pri stanovanjski izgradnji v bolj čvrste oblike povezovanja, to je v dohodkovne odnose.
Seveda nas čaka na tem področju veliko in odgovorno delo saj smo dolžni slediti razvoju, ki ga nam narekuje Zakon o združenem delu.
Na področju stanovanjske izgradnje moramo namesto dosedanjih odnosov, vspostaviti dohodkovne odnose.
Le z združevanjem dela in sredstev v okviru dohodkovne skupnosti bomo lahko dosegli izenačenje pogojev gospodarjenja vseh dejavnikov, ki bodo združili interes in
odgovornost za končni produkt, to pa je stanovanje, tako glede kvalitete rokov in cene.
Prav zato smo pripravili na podlagi predloga novega družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji v SR Sloveniji Model, kako naj delavci v združenem delu, ki pristopijo k samoupravnemu sporazumu o ceni posameznih objektov, pridobivajo odhodek iz celotnega prihodka, ki ga dosežejo v temeljni organizaciji združenega dela, ki sodeluje pri izgradnji stanovanjske soseske, etape, oziroma stanovanja.
V našem predlogu smo obdelali:
1.	Nosilca investitorstva v novih pogojih
2.	Nosilca investicijskih stroškov
3.	Nosilce gradbeno proizvodnih stroškov
4.	Izvajalce del in njihove naloge
5.	Oblikovanje posebne delovne enote in
6.	Obliko Samoupravnega sporazuma o gradnji Soseske, etape oziroma stanovanja.
S tem „MODELOM", oziroma našim predlogom je nekazan način po katerem temeljne organizacije združenega dela, oziroma DO, ki so medsebojno zaporedno povezane in soodvisne, razporejajo pri izgradnji stanovanjske soseske sporazumno celotni dohodek po določeni končni prodajni ceni stanovanja.
Smatramo, da, morajo biti v bodoče vsi dejavniki, ki sodelujejo pri stanovanjski izgradnji povezani v dohodkovne odnose in kot celota prevzeti odgovornost za gradnjo in ceno stanovanj pred družbeno skupnostjo.
IVAN KOČEVAR
Žerjav je pravkar prinesel na ploščo bodoče kuhinje novomeške bolnišnice keson poln betona
Takšen je celoten pogled na drugi niz stanovanjskih blokov v novi soseski na Drski v Novem mestu, z dvema gradbenima žerjavoma v ozadju
Hoteli
Sunčana
Uvala
Mali
Lošinj
SGP „PIONIR" iz Novega mesta je preko svoje SOZD „Adria-gradnja" Rijeka prevzelo na javni licitaciji v izgradnjo Hotelske objekte „Sunčana uvala" v Malem Lošinju.
To je bila velika in odgovorna naloga.
Dograditi in na novo zgraditi je bilo potrebno kompletne hotelske objekte z 1800 ležišči z vso infrastrukturo, rekreacijskimi objekti ter ureditvijo obale, na otoku, ki je v zimskih mesecih večkrat zaradi neugodnih vremenskih razmer težko dostopen.
Pogodbena vrednost del je znašala 220 milijonov dinarjev, dela pa so morala biti izvršena v 155 delovnih dnevih.
Da je SGP „Pionir" iz Novega mesta lahko izvedlo zaupana dela t. j. zgraditev hotelov „Sunčana uvala" v Malem Lošinju z 1800 ležišči je na osnovi interesov TOZD in DSSS organiziralo posebno delovno enoto — PD E Mali Lošinj. Organizacija in obračun te posebne delovne enote je bila osnovana v skladu z Zakonom o združenem delu. Vse udeležene TOZD pri gradnji hotelov „Sunčana uvala" v Malem Lošinju so na osnovi Samoupravnega sporazuma združile delo in sredstva z udeležbo živega in minulega dela na skupnem ustvarjenem dohodku — prihodku. To je v poslovni praksi prvo organizirano in izvršeno delo na dohodkovnih odnosih vsklajeno z zakonom o združenem delu pri nas.
GENERALIJE GRADNJE HOTELSKIH OBJEKTOV „SUNČANA UVALA"
Investitor:
Hoteli „Sunčana uvala" Mali Lošinj
direktor Prusac Anton, dipl. oec.
Izvajalci projektov:
—	Projektni biro „PLAN" Zagreb
—	TEH-PROJEKT, Rijeka
Odgovorni projektanti: dipl. ing. arh. Kušan Pero dipl. ing. arh. Rukavina Vlado dipl. ing. arh. Jovičič Joco
Glavni izvajalec del:
SOZD „Adriagradnja" Rijeka z SGP „Pionir" Novo mesto in kooperanti
Vodja PDE Mali Lošinj, Verček Milan, dipl. gr. ing.
Konsulting in nadzor:
TEH-PROJEKT - INŽENJERING Rijeka z odgovornimi nadzornimi organi:
dipl. ing. gradb. Fučič Vojislav dipl. ing. elektr. Anton Nilazzi dipl. ing. str. Ivan Mrše arh. tehnik Juričič Marinko
Pričetek in zaključek del:
Dela na objektih so se pričela v skladu s pogodbo 18. 10. 1976 in bila dokončana en dan pred pogodbenim rokom ali v 154 delovnih dnevih.
Glavni kooperanti za zaključna dela:
so bili iz SR Slovenije, Hrvatske, BiH in AP Vojvodine in sicer:
1)	IMP Ljubljana - elektroinstala-cije
2)	IMP Maribor - stroj no instalacije
3)	Splošno mizarstvo, Krško
4)	Bojoplast Pula
5)	Kovinar Maribor
6)	Bitas Sarajevo
7)	Aldo—Bismondo Rovinj
8)	Kamen Pazin, Pazin
9)	Rade Končar, Zagreb
10)	GG Brežice — Brežice
11)	Keramika, Krapina
12)	Umetni kamen, Ljubljana
13)	Klesar, Zagreb
14)	SOP Krško
15)	Plastika Parket, Zagreb
16)	Integral Subotica
17)	lnterexport Ljubljana
18)	Slovenija ceste Ljubljana
19)	Nikola Tesla Zagreb
Glavni dobavitelji osnovnih gradbenih materialov:
—	Trgovačko poduzeće „Dom" Rijeka
—	Opće trgovačko poduzeće Mali Lošinj
—	Istarske cementarne Koromačno in Umag — dobava cementa
—	Kamenolom Antenal Novigrad in Kamenolom Raša — dobava gramoza in peska
—	Železarna Jesenice in Zenica — dobava armature — železa
Vodstveni kader in zaposleni:
Pri delih na gradnji Hotelskih objektov je sodelovalo:
Stebri na plošči pri gradnji kuhinje novomeške bolnišnice, so skupaj s ploščo šele prvi del bodočega objekta, ki se vidi iz dokaj globoke gradbene jame

V času od 10. 8. 1977 do izida te številke so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD gradbeni sektor Novo mesto
—	s podjetjem „GORJANCI" Novo mesto, za adaptacijo kavarne — investicijska vrednost 3,045.000,— din,
—	s Samoupravno interesno zajed-
nico komunalnih djelatnosti u Rijeci, za „Uredjenje okoliša Z. Zamet — objekat A 8 Rijeka" in za „Okoliš naselja G. Malonji" -investicijska	vrednost
2,349.117,-din,
—	s Skupščino občine Trebnje za rekonstrukcijo kotlarne — investicijska vrednost 920.651.— din.
TOZD gradbeni sektor Krško
—	z Ljubljansko banko — podružnico Krško za gradnjo objekta: BANKA, ZAVAROVALNICA, POŠTA v Krškem — investicijska vrednost 45,791.200.— din,
—	s Skupščino občine Krško, za rušenje stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij v Brestanici — investicijska vrednost: 154.500-din,
—	z EMONO Ljubljana — TOZD ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE za gradnjo PIVNICE v Čateških Toplicah — investicijska vrednost 757.493.— din
—	s podjetjem „IZLETNIK" Celje — TOZD Delavnice, za obnovo perišča avtomobilov in parkinga v Krškem — investicijska vrednost 116.995.— din,
—	z Vojno pošto Cerklje za invest. popravila objektov v Cerkljah — investicijska vrednost 797.860,— din.
TOZD gradbeni sektor Ljubljana
—	s podjetjem EUROTURIST Poreč za gradnjo „trafostanice br. 2 uz apartmanski blok" — investicijska vrednost 159.598.— din,
TOZD TOGREL:
—	s Šumskim gospodarstvom Gospić - OOUR „ŠUMARIJA" Srb, za montažno konstrukcijo na objektu ŠUMARIJE Srb — investicijska vrednost 555.468.— din.
Pogled na del hotelskega sklopa v Sunčani Uvali na Malem Lošinju med gradnjo (Foto: TONI VOVKO)
—	35 inženirjev, tehnikov in delovodij
—	500 — 800 gradbenih delavcev
—	300 — 500 kooperantov za obrt-niško-inštalacijska dela
Poraba delovnih ur
1)	Gradbena operativa je porabila cca 700.000 delovnih ur.
2)	Kooperanti za obrtniško-inšta-Icijska dela cca 400.000 delovnih ur.
Pri gradnji hotelskih objektov je bilo vgrajeno oz. uporabljeno
—	4.500 ton cementa
—	28.000 m3 gramoza in peska
—	450.000 kom opečnih enot
—	1.000 ton betonskega železa
—	1.500 m3 opažnega lesa
—	25.000 m2 opažnih elementov
—	30.000 m3 izklopov v IV. in V. kategoriji
—	92.000 ml elektro kablov
—	19.000 ml cevi za instalacije vode in ogrevanja
Kvadratura izvršenih del
1)	Celotna površina hotelskih objektov znaša 38.500 m2
2)	Zunanja ureditev z športnimi objekti, hortikulturno ureditvijo ter plažo znaša 101.000 m2 Rezultati naporov in sodelovanja med vsemi, ki so v združenem delu sodelovali pri izgradnji največjega turističnega kompleksa v letu 1977 v Jugoslaviji ter vložili
svoj trud pri gradnji teh velikih objektov, so tu pred nami. Da pa smo uspeli vse to kvalitetno in v roku opraviti, je predvsem zasluga SOZD „ADRIAGRADNJA" Rijeka — SGP „PIONIR" Novo mesto z kooperanti, projektantskimi organizacijami in odgovornimi projektanti, nadzorno službo ter posebno dobrega sodelovanja z vsemi
družbeno političnimi organizacijami Malega Lošinja ter Reške banke.
S posebnim prizadevanjem in resnično požrtvovalnim delom delavcev gradbene operative ter kooperantov, ki so iz dneva v dan dokazovali svojo zrelost, pripravljenost, sodelovanje in samoodre-kanje je turizem SR Hrvatske in ne
samo mesto Mali Lošinj nove hotelske kapacitete kar je nov velik uspeh v razvijanju našega turizma.
Za to veliko odgovorno in pravočasno opravljeno delo je Delavski svet „Sunčane uvale" dodelil SOZD „Adriagradnja" Rijeka in SGP „PIONIR" Novo mesto — PDE Mali Lošinj, posebno priznanje.	ivAN KOČEVAR
INFORMATIKA
PIŠE: J02E ROZMAN	4, NADALJEVANJE
Gradbišče, ki je — kot primer — na Malem Lošinju, nujno potrebuje cement marke 500, ki ga ni možno dobiti pa nikjer. Skladiščnik preko termilana povpraša računalnik, ali imamo takšen cement na zalogi. Računalnik poišče v svojem spominu potreben podatek in skladiščniku javi, da je cement na zalogi — kot primer, v skladišču TOZD-a Zagreb. Tako skladiščnih že ve, da cement imamo in, da je zanj in za TOZD najbolj ugodno mesto, ako ga pripelje iz Zagreba. Ako pa z računalnikom obvladujemo transport, ima še možnost poiskati najbližji prost tovornjak, potrebno količino rezervirati z vso ustrezno dokumentacijo, ter izdelati prometni nalog šoferju, ki bo cement odpeljal. Seveda pa bo zato izdana vsa potrebna finančna in materialna dokumentacija. Takšna trans-
akcija bi trajala 2—3 minute, finančno pa bi to zneslo cca 100 din, seveda brez upoštevanja cene nabave terminala itd.
To je le ena od mnogih možnosti. Seveda, da do takšnih sestavljenih obdelav pridemo, potrebujemo mnogo časa za pripravo podatkov, za pripravo programov in vlaganje sredstev v terminalno mrežo. Danes je to videti draga zadeva, ker vednč pozabljamo, da tudi človekovo delo ni poceni in pa, da za rešitev ene take akcije potrebujemo mnogo časa in denarja, če delamo brez računalnika.
V predhodnji številki je dan opis, kako lahko računalnik krmilimo, pa tudi hranimo na razdaljo. V kilometrih to sploh ni bistveno, lahko je v bližini, kar se smatra do 1500 m, ali pa nad 1500 m. Poznan je paket programov, ki tako v
Ev ropi, kot v Ameriki skrbi za letalske vozovnice — za rezervacije v točno v naprej odrejenem letalu. Takšno daljinsko krmiljenje je seveda odvisno od velikosti spomina — elektronskih enot v sami napravi. Hitrost odgovora pa je odvisna od kvalitete uporabljenih mehanskih naprav, ki služijo za prenos podatkov od agenta do centralnega računalnika in nazaj. Ameriška letalska družba TWA in tudi PAN—AM, obvladuje svoje poslovanje z približno 350 termi-
nali in približno 15 x večjo „mašino", kot je montirana v naši DO. V primeru, da se potnik odloči za potovanje, traja celoten postopek — Bookchecicing — približno 5 minut. Celotna operacija poteka takole:
—	potnik na šalterju pove agentu svojo željo
—	agent na terminalu preko ustrezne šifre vzpostavi direkten kontakt z računalnikom, ker traja v povprečju 1-1,5 minut.
1. varnostna ključavnica - električno varovanje; 2. čitalec kartice s potrebnimi šiframi; 3. svetlobno pero za dodatno risanje in brisanje na ekranu
Analiza
polletnega
poslovnega
uspeha
Ne le potreba, temveč tudi samoupravna dolžnost slehernega delavca je, da spremlja in ocenjuje rezultate svojega dela, ter poslovanje temeljne organizacije združenega dela, v kateri združuje svoje delo. Ker se poslovno leto že nagiba k tretjemu tromesečju, je prav, da se na osnovi periodičnih obračunov za prvo polletje soočimo s sadovi šestmesečnega dela in ugotovimo ali so doseženi rezultati uresničili naša pričakovanja ali pa je morda prišlo do odstopanj, ki jih bo potrebno v drugi polovici leta odpraviti.
Preden preidemo k številkam, ki bodo ilustrirale rezultate posameznih TOZD, naj v opravičilo morebitnih neuspehov pri posameznih ekonomskih kategorijah, na kratko osvetlimo splošna gospodarska gibanja in pogoje, v katerih smo delali in ustvarjali gradbinci.
Ugotovitev, da pogoji gospodarjenja v gradbeništvu že nekaj let niso več zavidljivi, ni novost. Omejitev investicijskih naložb, ki je posledica zaostrenih zakonskih določil, kot tudi upadanja reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela, ki slabi zaradi vedno . 'čjih družbenih obveznosti, se krepko odraža na obsegu gradbenih OZD. Trenutno je „Pionir" v tem pogledu glede na
ostale sorodne OZD precej na boljšem, kar lahko pripisujemo njegovi sposobnosti prilagajanja razmeram na tržišču ter sposobnosti afirmiranja tudi izven ožje lokacije posameznih TOZD. Seveda pa težave pri pridobivanju del nastopajo tudi pri nas, zato so polletni rezultati, čeravno so morda slabši kot smo predvidevali, toliko več vredni.
V nadaljevanju podajamo kratko analizo naslednjih ekonomskih kategorij:
a)	realizacija in stroški
b)	pokritje lil.
c)	ugotavljanje celotnega prihodka
in dohodka
a)	Realizacija in stroški
Ob primerjavi rezultatov doseženih v prvem polletju letošnjega leta s polletnim in letnim gospodarskim planom ugotavljamo, da
smo dosegli vsa planska predvidevanja v pogledu plačane in fakturirane realizacije. Izvršitev planskih nalog je vsekakor učinkovitejša v gradbenih TOZD. Če letošnjo doseženo plačano in fakturirano realizacijo primerjamo z lansko, ugotavljamo pozitivni trend. Najuspešnejša je TOZD gradbeni sektor Novo mesto, ki je v odnosu na preteklo leto dosegla enkrat višjo realizacijo kot v prvi polovici preteklega leta. Gradbena operativa je dosegla letos 123% večjo plačano realizacijo kot lansko leto, fakturirana realizacija pa je za 34 % večja. Manjši obseg plačane realizacije kot v enakem obdobju 1976 ni dosegla nobena TOZD, medtem ko sta dosegla TOZD gradbeni sektor Ljubljana in TOZD gradbeni sektor Krško dosegla manjšo fakturirano realizacijo kot lani. Glede na dina-
mično rast realizacije, je pokazatelj produktivnosti, ki je izvršen z vrednostjo fakturirane realizacije na zaposlenega tokrat manj ugoden. Iz pregleda je razvidno, da je vrednost realizacije na zaposlenega v letošnjem letu le za 18 % večja kot lansko leto.
b)	Obračun uspeha
Dosežena plačana bruto realizacija presega za 66 % obseg določen s polletnim planom in predstavlja obenem 56% realizacijo letnega proizvodnega plana. Direktni stroški znašajo v odnosu na letni plan 59 %, fiksni stroški TOZD in DSSS pa 57 %. Ob takem gibanju realizacije in proizvodnih stroškov smo dosegli 30.989.022 din oziroma 19,644.477 finančnega rezultata, kar je nad planiranim
rezultatom za polletno obdobje in predstavlja 47 % letnega planskega pokritja lil.
c)	Ugotavljanje celotnega prihodka in dohodka
Ugotavljanje in obračunavanje celotnega prihodka se v letošnjem letu že vrši na osnovi novega zakona o knjigovodstvu, ki bazira na ustavi ter določilih zakona o združenem delu.
Kaj se po novem zakonu šteje v celotni prihodek ter samo izrazoslovje nekaterih ekonomskih kategorij (celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek itd.), smo obravnavali že v analizi poslovnega uspeha za leto 1976, zato tega na tem mestu ne ponavljamo, temveč si oglejmo, kakšen je bil obseg teh postavk po posameznih TOZD.
CITA BRAČKO
DOSEŽENI POSLOVNI REZULTAT MED LETOM
TOZD GS Novo mesto TOZD GS Ljubljana TOZD GS Krško TOZD GS Zagreb TOZD TOGREL TOZD SPO TOZD Lesni obrat TOZD MKO TOZD Projektivni biro Proj. 80 DSSS
PDE Mali Lošinj PDE Zvornik
SKUPAJ DO:
Celotni prihodek	Porabljena sredstva	Dohodek	Davki in prispevki od dohodka
217.446	164.930	52.516	8.632
68.991	50.996	17.995	2.479
162.428	131.842	30.586	2.619
54.096	42.941	11.156	1.607
18.055	12.653	5.402	590
47.045	26.829	20.217	5.442
23.414	15.317	8.097	1.272
17.906	9.757	8.149	849
5.649	1.606	4.043	493
1.306	1.106	200	39
27.016	9.556	17.460	2.009
195.096	174.542	20.555	1.479
23.985	20.550	3.435	214
863.511	663.387	200.124	27.780
V 000 din
Čisti dohodek
42.747
14.047
27.102
9.008
4.181
13.684
6.657
6.750
3.549
161
15.450
20.138
3.004
166.762
Skupno smo torej ustvarili 863.511 din (številke so V 000 Ndin) celotnega prihodka, 200.124 din dohodka ter 166.762 din čistega dohodka, ki po določbah novega zakona vsebuje osebne dohodke ter sklade^ ^ak rezultat je bil dosežen s 3323 delavci, kar je 11 % več kot v preteklem letu, ti pa so opravili skupaj 3.459.344 efektivnih ur in 704.193 nadur ali 49 % več kot lani.
Novi hotel
ob
starem
Izbiranje prostora na katerem naj bi stal novi hotel v Novem mestu, je že tako staro, kot je potreba po hotelu. V mestu, ki je središče občine in hočeš — nočeš hkrati tudi središče Dolenjske, se že vsa povojna leta kaže potreba po sodobnem hotelu, ki bi obiskovalcem nudil prenočišče in nastanitev. Hotela ne potrebuje Novo mesto samo kot upravno središče občine in širšega območja, pač pa tudi zaradi zelo razvite industrije v mestu.
Za gradnjo novega hotela je bilo v preteklosti izdelanih že več načrtov in izbranih zanj več lokacij. Naj omenimo izmed lokacij samo dve: po eni, naj bi gradili hotel približno tam, kjer je zdaj novi Dom JLA, po drugi pa na prostoru, kjer je zdaj montažni otroški vrtec ob Ljubljanski cesti. Veliko stisko in povpraševanje po hotelskih ležiščih so v obstoječih obratih reševali z dograditvami in preurejanji, nekaj pa je pripomogel k odpravi težav tudi Hotel Grad Otočec s svojimi zmogljivostmi. Goste, za katere ni bilo moč najti prostora v mestu, so pač pošiljali v 7 km oddaljeni Otočec. Končno so v podjetju Gorjanci našli rešitev: novi hotel bomo gradili ob starem. Na to rešitev, sprejeto že pred dobrimi 8 leti, pa je bilo treba čakati: rušiti je bilo treba stavbo v kateri je bil proizvodni obrat, ki je moral prej najti nove prostore.
Naj omenimo še eno značilnost, ki je svojstveni prilastek novomeške občine: nove hotele imajo že vrsto let v vseh središčih dolenjskih občin in kot zadnja ga bo zdaj dobila tudi novomeška . ..
Gradbišče hotela je v središču mesta, na severovzhodnem obronku kapiteljskega hriba, nad Novim trgom. Opazovalec, ki se z avtobusne postaje ozre malo kvišku, bo za že obstoječimi stavbami opazil del nove in gradbeni žerjav. Že z odpiranjem gradbišča je bila vrsta težav. Ustrezno je bilo treba rešiti vprašanje dovozov in odvozov ma-
teriala, poskrbeti za zavarovanje, saj poteka gradnja komaj dobrih 20 m od avtobusne postaje in na zelo majhnem prostoru, ki je bil na voljo, razmestiti deponije za gradbeni material. Posebej moramo pohvaliti mojstrstvo delavcev TOZD SPO, ki so po ozkih dovozih spravili na gradbišče velik gradbeni žerjav in ga tam postavili.
Šef gradbišča Jože Preskar, vodi dela na le malo oddaljenem gradbišču banke in tu na hotelu. Ker je bil v času našega obiska na dopustu, je postregel z odgovori gradbeni delovodja Jože Primc.
— Z izkopom smo pričeli 1. novembra lani, z gradbenimi deli pa v delu stavbe. V hotelu bo vsega skupaj 3600 kvadratnih metrov uporabne površine. Skupaj s starim delom bo gostom na voljo 147 ležišč, od tega v novem delu 110. Hotel bo imel 4 apartmane, savno, ped-ikerstvo, banketno dvorano in sejno sobo, ki jo bo mogoče s harmonika vrati predeliti v 3 sejne sobe. Po načrtih je v naslednji fazi predvidena preureditev dosedanje kavarne v hotelsko restavracijo s 100 sedeži. V stavbi so v načrtu tudi nova pralnica, likalnica, lastna tra-fo postaja in kotlarna, ki bo ogrevala vse stare in nove prostore.
Zaklonišče bo zdaj uporabljeno kot skladiščni prostor. V novi stavbi bodo nameščena tri dvigala: 2 osebni in eno tovorno. Kuhinja in sanitarije v starem delu hotela bodo preurejeni in posodobljeni, februarju letos. Pred tem smo morali opraviti vsa sanacijska dela, saj je tu še stala stavba, v kateri je bila dotlej šivalnica. Staro stavbo smo porušili, ruševine odpeljali in začeli z izkopi. Ker se nova stavba dotika
dosedanjih prostorov hotela Metropol, smo morali opraviti nekaj sanacijskih del tudi na delu stavb dosedanjega hotela.
Izkopi temeljev so bili že sami po sebi zahtevna naloga, nič manj zahtevna pa niso bila rušitvena dela. Opravljali smo jih sredi mesta in tik poleg avtobusne postaje. Gradbeno jamo smo dobesedno dolbli v živo skalo. Naj povem samo to, da smo v najnižji točki šli v skalo 9 metrov, po vsej dolžini stavbe pa 5 metrov! Miniranje skale je bilo zelo zahtevna naloga. Naboji, ki smo jih vlagali, so morali biti ustrezno majhni, da ne bi ogrožali prometa na avtobusni postaji. Pri izkopu gradbene jame smo porabili 3500 min, že ta podatek, sam po sebi dovolj zgovorno priča, koliko previdnosti in potrpežljivosti je bilo potrebne z naše strani.
Stavba novega hotela bo 7-eta-žna: v najnižji etaži so prostori za zaklonišče, nad njo je pritličje in nato še 5 nadstropij v najvišjem
Hotelske sobe bodo najsodobneje opremljene, vsaka bo imela svojo kopalnico in stranišče, vgrajen radijski sprejemnik in uro za bujenje, v stavbi pa bodo tudi teleprinterske instalacije. Novi hotel bo visoke B kategorije.
Delavcev nam med gradnjo ni primanjkovalo. Povprečno nas je bilo na gradbišču 40 do 60. Preglavice nam je povzročalo pomanjkanje cementa in pa prostor za deponije raznih vrst materialov je premajhen. Načrti niso bili dovolj kompletirani in so se zaradi neusklajenosti med gradnjo ves čas pojavljale težave.
Eno z drugim smo zaradi celega niza vzrokov, glavne sem naštel, za planom za dober poldrugi mesec. Po pogodbi bi morali novo hotelsko stavbo (preureditev kavarne in dela v starem hotelu so opredeljena z dodatno pogodbo) predati 15. oktobra letos, kot vse kaže, pa jo bomo predali 20. novembra letos.
Pogled na novo hotelsko stavbo v Novem mestu, ki se dviga iznad ekspresne restavracije ob avtobusni postaji
Pogled na gradbišče hotela Metropol v Novem mestu, kjer je vse tako tesno, da še s fotoaparatom težko prideš tako zraven, da bi ujel vso stavbo ...
Pri ribniku ob Zdolski cesti v Krškem, gradi TOZD Gradbeni sektor Krško gornje montažne stanovanjske hiše (Foto: GORAN ROVAN)
!
Nadvoz čez železniško progo v Krškem (Foto: GORAN ROVAN)
Pogled na gradbišče hotela Metropol v Novem mestu, kjer je vse tako tesno, da še s fotoaparatom prideš težko tako zraven, da bi ujel vso stavbo
TE2KO
Težko je priboriti si svobodo dela in duha. Lahko vse to je izgubiti brez truda!
BISERI
Je pač tako da vsak si sam izbere pot... in išče bisere, ki prav gotovo skriti so v poti...!
Školjka
Kdor sonce vidi, vidi tudi tebe, kdor
vidi tebe -
v školjki je doma. . .!
NIKOLI NE VES
Nikoli ne veš — kdaj,
nikoli ne veš -kako,
nikoli ne veš -kje
bo tvoj pogled za vselej obstal...!
RIBIC IN KRUH
Prameni žarkov so se skrhali ob ostrih robovih kamnitih gora ...
Pred Somrakom še nebo oranžno se smehlja . . .
Pred nočjo še veter nekam tiho oddrdra ...
V penečem morju daleč od obale se kopljejo luči. . .
Vso dolgo noč v obleki slani ribič kruh lovi. . .
R. Robič
DOHODEK VIŠJI KOT V PANOGI
Lani smo v PIONIRJU ustvarili 325,599.000 din dohodka. S tem smo poleg INGRADA edina DO v okviru SOZD GIPOSS, ki je pri dohodku dosegla višjo rast kot je bila dosežena v gradbeništvu v SRS. Dohodek ustvarjen v GIPOSS je bil lani nižji od tistega v gradbeništvu v SRS. PIONIR je v GIPOSS ustvaril lani 24 odst. njegovega celotnega dohodka in 26 odst. dohodka, medtem ko smo v gradbeništvu SRS ustvarili obojega po 6 odst. Dejstvo, da je lani naš dohodek porasel bolj kot celotni dohodek, si lahko pripišemo kot uspeh.
KOLIKO ZASLUZIMO
V gradbeništvu v SRS je bil lani čisti osebni dohodek za delavca 3.357 din, pri SGP PIONIR pa je 3.749 din na mesec. V okviru GIPOSS je znašal 3.638 din. Največji je bil osebni dohodek pri SGP Gorica: 4.655 din, najnižji pa pri SGP SAVA: 3.010 din. V naši delovni organizaciji se je lani dohodek na delavca zmanjšal za 5 odst., hkrati pa so se osebni dohodki povečali za 16 odst. Podobna gibanja, ki žal niso ne razveseljiva in ne spodbudna, saj kažejo, da smo ustvarili manj, hkrati pa dobili za to višji osebni dohodek, zasledimo tudi pri ostalih OZD v GIPOSS.
PORABLJENA SREDSTVA V SORAZMERJU
Lani smo porabili 923,430.000 din sredstev ali za 15 odst. več kot v letu 1975. Za enak odstotek smo lani povečali tudi celotni dohodek. Tudi v gradbeništvu SRS sta se za enak odstotek povečala celotni dohodek in porabljena sredstva.
UPORABLJENA OSNOVNA SREDSTVA V PORASTU
Povprečno uporabljena osnovna sredstva so pri SGP PIONIR znašala lani 96,991,000 din. Bilo jih je za 123 odst. več kot leto prej, ko so znašala le 43,472.000 din. V gradbeništvu SRS se je vrednost povprečno uporabljenih osnovnih sredstev povečala lani za 50 odst., v SOZD GIPOSS pa za 113 odst. Upoštevaje obe primerjavi smo torej dosegli precejšen naskok. Naša osnovna sredstva predstavljajo v gradbeništvu SRS 5 odst. vseh, v SOZD GIPOSS pa 15 odst. vseh. Glede na lani doseženo povečanje smo bili v SOZD GIPOSS na vrhu lestvice.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesta Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.