? i?	i f * T f	? ?
Prvi slovenski dnevnik v	■ ^^ ■ ^^ ^^ I ^^ I ^^ -a ^^^^ ^^	The first Slovenic Daily^ in
Zjedinjenih državah.	• ^P ^^ I T1!^ If	the United States.
Izhaja vsak dan izvzemši	^ J ^ ^^^4L	Issued every- day-except
nedelj in praznikov.	.	Sundays and Holidays.
6 j)	List Slovenskih delavcev v oimeriki.	^ <j>
^ ^^	____	—- --- g
TELEFON PISARNE: 79 BECT0&.	Entered u Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	* TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 291. — ŠTEV. 291.	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 12, 1906. — V SREDO, 12. GRUDNA 1906.	VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Newyorski goljufi
in njih zagovor,
NAPREDNI SLOVENSKI LIST V STAREJ DOMOVINI IN RAZ-PEČEVALCI — "ČRNIH BUKEV".
Tej goljufiji sledila bode v kratkem knjiga "Kolomanov žegen".
POJASNILA.
-o-
V številki 272. "Slovenskega Naroda" so oni newyorski slovenski goljufi, ktere smo radi varanja sloven. Američanov s prodajo takozvanih 4 * Črnili bukev" večkrat v "Glasu Naroda" prijeli in tako dosegli, da sta morala Arh in še v Ljubljani kot tat poznan Karol Rebek ponoči bežati iz New Yorka, našli zagovornika.
Sedaj so lop.jvi nalagali uredništvo "Slov. Naroda" v Ljubljani, da je bila na.-a tiskarna "predraga" za tiskanje "Črnih bukev", dasiravno je uprav nemogoče, da bi kako tako delo izšlo v naši tiskarni. "Slov. Narod", ki tako rad povdarja svojo "naprednost" bi moral to vedeti in uvaževati, predno bi dal na razpolago svoj prostor notoričnim tatovom in goljufom, kajti vse ono, kar čitamo v omenjeni , * številki "SI. N.", ni druzega, nego impertinentna laž.
Dasiravno nam je neljubo v javnosti ukvarjati se z ljudmi, ki so prej vse kaj družeča, ne.iro poštenjaki, smo — žal, — i>o slovenskem starokraj-skem "naprednem" listu prisiljeni, da posvetimo še par vrstic goljufom iz Ljubljane v pojasnilo za Ljubljančane ne baš častne zadeve.
Nek — žali bog, — rojak, ki ni baš j na dobrem glasu, vprašal nas je, kako mnenje imamo o tiskanju in prodaji "( rnih bukev". Mi smo mu takoj odločno in pred pričami dejali, naj raje založi kak roparski roman, nego tako sleparijo. To je vse, kar se je pri nas govorilo o "Črnih bukvah'. Natančno nam je znano, da nek slov. ( nižji klerk bančne tvrdke Knauth, 1 Nachod & Kuehne v New Yorku je 1 založil to knjigo; tudi vemo, kedo jo j je prestavil in z imeni lahko vsaki čas pridemo na dan.	*
Prvi založnik je zahteval za knjigo po f'2, toda Karol Rebek in Arh sta 1 mu n-kla: "To je premalo, bedake se 1 mora izkoristiti" — in potem so pro- 1 dajali knjigo po $3. V to svrho so razpošiljali mamljive okrožnice s fingira- t nim podpisom Frank Dolenc. Za tem -imeno'n sta -e skrivala znani ljubljanski tat Karol Rebek in neki Arh. Vsled raznih pritožb so detektivi Re-beka aretovali. ko je prišel na pošto v predal po pisma. Ker se je zgovoril, j da pi>n:a niso zanj, so ga izpustili in j jfo je p tem zvedel, da zamore priti j vsled teza v dolgotrajno ječo, je še j isto noč zajedno z Arhom neznano : kam bežal.	I
Kedo so ti ljudje", smo v našem li- j stu enkrat že nekoliko pisali, vendar i.aj pa j>onovimo. da je založnik prava ničla, dočim so njegovi svetovalci pretkani sleparji, ki so že na Kranjskem sleparili. Karol Kebek je okra-
z
del znano tvrdko Tomažič, preje ^ Hartmann v Ljubljani za par tisoč kron m potem bežal v Ameriko. Go- J spod TomažiČ nam je sam pisal, kako bi bilo mogoče kaj rešiti. Ako bi mi hoteli prevzeti službo detektivov,
r
ktero je prav lahko raztegniti do "bank*-" v Duluthu. Minn., bi na-znar iii -t. ar ziaselniškej oblasti in Rebek bi sedel danes tako gotovo v zaporu, kakor gotovo je l>ežal v Ame- , riko. Ta Rebek je nagovarjal tudi a naše uslužbence, naj ukradejo našlo-1 k ve naših naročnikov ter za to tatvino F ponujal $10 do $15. To se mu je de- v loma fH>«.re>"iio in tudi ta čin je po za- » konu, kot napeljevanje k tatvini, kaz- e o ji v.	ti
Take lopove se mora izpostaviti javnosti, da se jih vsakdo ogiba kakor r garjevcev, ne pa delati eeno reklamo V za nekega "bankarja" na zapadu, o s k te rem imamo pri nas dokaj žalostno z spričevalo.	P
V ostalem smo pa mnenja, da je za- n govor v ljubljanskem časniku nekaka n reklama za ''Kolomanov žegen", kte- ^ reg* izda kmalo v New Yorku mož, b žegar žalostna moralična slava je v p Ljubljani vsem ljudem dovolj pozna- h na. —	n
Mogoče v resnici doživimo, da bodo v slovenski listi v starej domovini za- p govarjali razne goljufe, kteri so po n izvršenih zločinih bežali v Ameriko, r kakor hitro jih mi predstavimo naše- č: mu dobremu narodu kot goljufe in ta- J tove, da se jih ogiblje.	C
Iz delavskih krogov. Štrajk v Schenectady.
DELAVCI GENERAL ELECTRIC WORKS, KI SEDAJ ŠTRAJ-KAJO, MIRUJEJO.
Spor med dvema delavskima organizacijama.
PRI READING ŽELEZNICI.
-o-
Schenectady, N. Y., 12. dec. Delavci tukajšnjih General Electric Works, kteri so dne 10. t. m. popolu-dne pričeli štrajkati, prišli so včeraj zopet pred tovarno, toda kmalo nato so zopet odšli. Dosedaj se ni pripetilo niti najmanjših nemirov in štraj-karji so odšli večinoma domov, doČim so priredili njihove vodje posvetovanja. Imenovana družba ima 15,000 delavcev, kterih večina spada k organizaciji American Federation of Labor. Štrajk ar j i pa spadajo k organizaciji Industrial Workers of the World, ktera organizacija je sovražna prvoimenovanej. Sedaj bode American Federation of Labor napolnila štrajkarska mesta s svojimi člani.
Philadelphia, Pa.. 12. dec. Skupni odbor raznih delavskih unij železnice Reading skušal je včeraj predložiti predsedniku Baeru svoje pritožbe, toda Baer je odpotoval v New York, da se izogne delavcem, kteri zahtevajo pripoznanje unije.
-o-
VESTI IZ RUSIJE,
Policija je zopet n?;š'a mnogo pušk, revolverjev in bomb. — 68 revolucij onarj ev pred sodiščem.
Petrogradu, 11- dec. V stanovanju dijaka Karbasnikova, ki je sin uglednega trgovca, je našla včeraj policija več pušk, revolverjev in bomb ter večjo zalogo neke nove razstrelilne snovi. Tudi načrte za gradnjo barikad v slučaju nemirov so našli.
Moskva, 11. dec. Sedaj bodo sodili t>S revo.ucijonarjev, ktere so prijeli v predmestju Presnja povodom krvavih izirredov v lanskem decembru. Vsi obdolženci so člani bivše revolucionarne organizacije. Njihovi vodje -o ali ušli. ali so pa že ustreljeni.
-o-
Slovenske novice.
Iz Cheboygana v Michiganu se nam javlja, da je naš tamošnji rojak, Mr. Ivan Moravec, dobil dne 5. t. m. iz Ljubljane brzojavno poročilo, da mu je tamkaj umrl njegov drugi sin Ivan, dijak 4. razreda realke v Ljubljane. Pokojni mladenič je bil zelo nadarjen in marljiv dijak. Žalostnemu očetu naše najiskreneje sožalje.
Umoril svojo mačeho.
Roekville, Conn., 12. dec. Tukaj so zaprli lSletnega Chas. H. Bishopa, kteri je obdolžen, da je umoril svojo mačeho. Aretovanec trdi, da je nedolžen. Odvetniki ga bodo zagovarjali s te^i, da bodo skušali dokazati, da je umobolen vsled čitanja senzaeijonel-nih povesti.
AMERIŠKI TRGOVEC.
Ves svet občuduje dejstvo, da se ameriški trgovci tako lepo ohranijo, kajti slaba sreča in izguba njihovega premoženja nikoli ne podkoplje njihovega zdravja, kajti bas izguba pomeri ja zanje v mnozib slučajih obnovitev eneržije in končni popolni uspeh. Premišljeni možje navadno potem, ko izgubijo vse, preiskujejo vzroke njih poraza, da se v bodoče lahko izognejo pomotam. Mnogi ljudje pa premalo skrbe za svoje zdravje ne meneč se za pravila narave, dokler jih to ne privede do groba. Vendar pa tudi : mnogo teh ljudi prične z novim življenjem in danes so trdni ter zdravi. Vendar pa ni potrebno dopustiti, da bolezen tako napreduje, da človeku preti smrt. Kakor hitro organi ne de- < lujejo tako, kakor običajno, rabite ne- 1 m udoma Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono zelo blagodejno npliva na i prebavalne organe in podeli vsako- : mur dober tek, popolno prebavo in na- i ravno spanje. Vaša kri bode postala i čist* in živčevje stalno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., : Chicago, HI.	<
Vlivanje denarja.
Letne poročile.
ZANIMIVOSTI IZ POROČILA RAVNATELJA LIVARN DENARJA.
V minolem poslovnem letu se je izdelalo manj denarja, nego mar-sikako leto preje.
POMANJKANJE SREBRA.
-o-
Washington, 12. dec. Ravnatelj zvezdnih livarn denarja, George B. Roberts, izdal je svoje letno poročilo. V minolem letu se je izdelalo manj denarja, nego v marsikakem prejšnjih let in sicer radi tega, ker je zaloga srebra pošla. Livarna v Philadelphiji je počivala tri mesece, v New Orlean-su štiri in v onej v San Franciseu se po potresu sploh ne dela. V novej livarni v Denverju, Col., so pričeli z delom 1. februarja. Domačega denarja so vlili 167,371,035 komadov v vrednosti $60,216,747 in sicer za $53,002,-097 v zlatu in za $4.016,368 v srebru, za $2.302,397 v niklju po 5c in za $89o,8S4 v bronu po lc.
Za tuje države se je vlilo: 25 milijonov zlatih pezov za mehikansko vlado, 700,000 srebrnih komadov za vlado Costa Rike; 1.000.000 polubal-boa za Panamo in 1,557.629 pezov ter 1877 komadov srebrnega denarja za Filipine.
-o-
Rumena nevarnost. % Japonska invazija.
ČLAN KONGRESA, JULIJ KAHN IZ CALIFORNIJE, SVARI PRED NAPADOM JA-P O N S K E.
Japonci so moralično propadli in gospodarsko nevarni.
PRI BANKETU, ——o-
Član kongresa Julij Kanil iz Cali-fornije je včeraj pri letnem banketu Credit Men's Association of New York City v hotelu St. Denis govoril "o japonskem vprašanju z ozirom na San Francisco".
Pred vsem je povdarjal, da pri nas ni države, ki bi bila tako lojalna in patrijotična, kakor je Californa, toda j že pred mnogimi leti je tamošnje prebivalstvo pronašlo, da je treba nase- 1 ljevanje knlijev omejiti, ker inace bode kavkaška civilizacija ob Pacifi- 1 ku propadla, kajti zmešanje med obe-ma je nemogoče.
Že leta 1870 je bilo 80,000 kitajskih ( kulijev v Californiji, ki so se tako množili, da so ljudje s 169,000 proti 600 glasovi sklenili Kitajcem prihod v Californijo zabraniti.	I
Sedaj pa preti japonska invazija in C japonski kuliji prihajajo kar trumo- S ma, po 1000 vsaki mesec v San Fran- I ciseo. Radi tega tudi ni čudno, da I prebivalstvo Japonce še bolj sovraži. T nesro Kitajce. Japonci imajo vse na- 1 pake Kitajcev, nikdar pa njih čedno- I >ti. Poštenost je njim nepoznana I stvar. Že radi tesra naj se zabrani Japoncem naseljevanje v Zjed. dr- C žavah.	^
Denarje v staro domovino 5
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kren,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,	C
za $1020.00 ............ 5000 kron.	J
Poštarina je všteta pri teh vsotah.	? Doma se nakazane svote popolnoma
izplačajo brez vinarja odbitka.	j
Nase denarne pošiljatve izplačuje	E c. kr. peštni hranilni urad ▼ 11. do
12. dneh.	p
Denarje nam poslati je najprilič-	^
neje do $25.00 v fotovini ▼ priporeče-	E
nem ali registrovanem pismu, večje	^ zneske po Domestic Postal Money
Order aH pa New York Bank Draft,	q
FRANK BAKIffilt.	G
109 Greenwich Street, New York.	G
6104 8t.01air Ave. HJL Olsrslaai, O.	g
Ubogi Bassi!
$25,000 zgubil.
opernega pevca hamerstei-nove opere v new yorku, ama oeja bassi, so ogoLtufali
za REČENO SVOTO.
Na potu iz Colona v New York je pevec baje zaigral ves denar.
reklama.
»
-o-
Vsi operni pevci newyorskih opernih gledišč letos medsebojno tekmu-jejo giede reklame. Tako je nekdo "ukradel" primadoni njene diamante; tenorist Caruso je v paviljonu za opice v Centralnem parku ščipal ženske; tenorist Bonci je pripovedoval, kako je v Italiji ušel Zr neko gospodično — in sedaj prihaja tudi tenorist Amadeo Bassi s svojo reklamo. On je pel v srca senoritam stare Castliije in mlade Chile in tako je nabral velikanske zaklade, ktere hrani v solnč-nej Italiji. On ima tudi diamante in bisere, ki jih nosa v žepu kraj srca, kjer ima tudi denarnico polno denarja. Toda temu ni več tako, kajti Bassi je danes zopet siromak in vse kar ima je njegov tenor.
Bassi je bil v Chile, od kjer je potoval krog Cape Horn v New York. Do Colona v Panami je potoval srečno, tam je pa prišel v roke dvema Yankeejema, s ktenma je igral baccarat štiri dni neprestano, kajti toliko časa je trajalo, da je Bassi zgubil svojih $25,000 ali pa manj in vrhu te.su tudi diamant nepopisne vrednosti. Na to se je Bassi pritožil pri kapitanu, toda ta mu ni mogel pomagati, kajti Yankeeji so znali bolje igrati. Ko je dospel v New York, je imel v žepu le še par centov in Yankeeja sta naravno "zginola".
-o-
Svojo sestro umorila.
Dayton, O., 12. dec. Tukaj so zaprli Collins in Favne Gillmana, ker sta obdolžena, da sta pred dvemi tedni umorila svojo sestro Dono Gillman v Arlington Heights. Oba trdita, da sta nedolžna.
kretan.te parnikov. Dospeli so:
Kronprinz Wilhelm 11. dec. iz Bremena.
Bluecher 11. dec. iz Hamburga s 171S potniki.
Rvndam 11. dec. iz Rotterdama s 661 potniki.
Gertv 11. decembra iz Trsta z 857 pot nik L
Caledonia 11. dec. iz Glasgowa s 692 potniki.
Dospeti imajo:
Furnessia iz Glasgowa.
Cevic iz Liverpoola.
Samland iz Antwerpena.
Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Hannover iz Bremena.	1
Pannonia iz Reke.
Phi adelphia iz Southamptona.
Baltic iz Liverpoola.	1
Bordeaux iz Havre.
St. Andrew iz Antwerpena.
Ovid iz Hamburga.
La Touraioe iz Havre.
Lucania iz Liverpoola.
St. Loni iz Southamptona.
Zeeland iz Antwerpena.
Armenian iz Liverpoola.
Fnrnessia iz Glasgowpa.
Odpluli so:
Celtic 12. dec. v Liverpool.
Finland 12. dec. v Antwerpen.	«
Sloterdyk 12. dec. v Rotterdam.
Odpluli bodo: -
La Bretagne 13. dec. v Havre. Kinserin Auguste Victoria 13. dec.
v Hamburg. Pannonia 14. dec. v Liverpool. New York 15. dec. v Southampton. 5 Etruria 15. dec. v Liverpool. Kronprinz Wilhelm 15. dec. v Bre- 1 men.
Caledonia 15. dee. v Glasgow. Graf Waldersee 15. dec. v Hamburg. Glenesk 15. dec. v Havre. Gerty 15. dec. v Trst,
Ustaja na Filipinih. Boji na Leyte.
-	USTAJA DOMAČINOV IZ RODU
PULA JANEZOV BODE KMALU ZATRTA.
Podrobnosti o vladinej zmagi na otoku Leyte.
POLOŽAJ.
-o-
Manila, 12. dec. Sedaj so semkaj dospela popolna poročila o bojih, ki so se vršili dne 5. t. m. na otoku Leyte med Pulajanezi in vladinim voja-
-	štvom, ktero slednje je zmagalo. Štir-
-	je glavarji in 43 bojevnikov iz imeno-3 vanega rodu je bilo ubitih in ostal je
-	le še jeden višji glavar Pulajanezov i pri življenju. General Wood je odre-
-	dil, da morajo čete 7. polka konjiče , zasledovati še preostale Pulajaneze.
-	Ranjeni vojaki se počutijo boljše.
t Vojaške, kakor tudi civilne oblasti 3 so mnenja, da bode ustaja na Leyte e kmalo končana, kar velja tudi o oto-
-	ku Samarju. Štiri čete ustašev so raz-
-	gnali in glavarje ali pobili ali pa vjeli. i
-o-
j
; Iz Avstro-Ogrske.
i
Božično darilo.
t VOLILNA REFORMA BODE V AV-
STRIJSKEJ GOSPOSKEJ )	ZBORNICI GOTOVO
SPREJETA.
i
Minister inostranih del poroča o ino-{	zemskem položaju.
PRED KONFLIKT OM -o-
Dunaj, 12. dec. Volilni odsek gosposke zbornice pričel je s posvetovanjem o predlogu glede volilne refor-[ me. Ministerski predsednik je pozval i člane, naj hite, kajti zavlačevanje [ predloga, ki je bil že v poslanskej , zbornici sprejet z veliko večino, zelo L nevarno.
Iz verodostojnih krogov se poroča, da cesar želi, da bi bil ta prediog brez ovir sprejet, tako da dobi Avstrija volilno reformo kot 'božično darilo.
Minister inostranih del Aehrenthal je ogrskim delegacijam v Budimpešti govoril o političnem položaju v inozemstvu. Tako je izjavil, da Avstro-Ogrska goji na Balkanu le gospodarske koristi in radi tega je za Avstrijo potrebno, da sklene trgovinske pogodbe s Srbijo. Rumunsko in Bolgarsko. Prepir s Srbijo škoduje le Avstriji, ne pa Srbiji. Politični položaj Evrope se je poboljšal, dasiravno je povsod i še opaziti politično napetost. Vendar se bodočnost ni bati kakih konfliktov. Tudi razmerje med Av- ; strijo in Italijo se je baje nekoliko ; poboljšalo.	(
Dunaj, 12. dec. Dasiravno je ce- ' sar Fran Josip že čestokrat izjavil, ; da želi, da gorenja zbornica sprejme : volilno reformo, pride med obema 1 zbornicama radi volilnih reform do ' konflikta. Tudi se je sklenilo, da se določi maksimalna meja za število ela- < nov gosposke zborniee, da se tako ce ' sarju vzame mogočnost skloniti opozi- ' cijo. SiH-ija i>ri so že priredi i par demonstracij na ulicah, da tako vpli- i vajo na gosposko zbornico.	]
Budimpešta, 11. dec. Izraelitska j cerkvena občina v Budimpešti je skle- < nila ustanoviti v Budimpešti Židov- < sko gimnazijo. Stroški se pokrijejo iz i Freistaedlerjeve ustanove. Preostane ; pa še vedno 500,000 K kapitala za j vzdrževanje gimnazije. Seveda je od- < visno od naučnega ministerstva, ako bo dovolilo ustanovitev takega za- ] voda.	*	j
PRATIKE;
za leto 1907 :
Družinska, Blaznikova in Klein- r mayerjeva, so dobiti po 10 centov. š Razprodaj alci, kteri jih vzamejo sto r komadov jih dobe za $6.	t
Dobe se pri
FRANK SAKSER 00., c 109 Greenwich Street, New York. ^ 6014 St. Olair Ave., Cleveland, O. a
Ločitev cerkve io države v Franciji.
ZAKON, KI DOLOČA POPOLNO LOČITEV CERKVE IN DRŽAVE, POSTAL JE VČERAJ PRAVO-MOČEN.
Zastopnik Vatikana izgnan iz Francije; ostaviti mora Pariz v 24 urah.
STROGE ODREDBE. -o-
v
Paris, 11. dee. Po današnjej kabi-netnej seji se je naznanilo, da bode ministerski predsednik Clemenceau dne 14. decembra naprosil parlament, naj odpravi pokojnino .za duhovne. Tudi bode predlagal, da se javne posesti katoličanov prodajo potom dražbe in da se cerkve, semenišča in slič-na poslopja razdele med dobrodelne zavode.
Danes se tudi naznanja, da je vlada sklenila tajnika že davno odpozvane-ga nuncijusa v Parizu^ Montagniuija, izgnati iz Francije.
Iiim, 11. dec. Pri današnjej seji poslanske zbornice je poslanec signor Mirabel le vložil resolucijo, ktera zahteva. da pošlje ita.ijanski parlament Franciji iskrene čestitke radi pričete protiklerikalne politike, koje namen je rešiti in osvoboditi državo od cerkvenih naukov in storiti človeško vest neodvisno. Resolucija je bila z velikim navdušenjem jednoglasno sprejeta. —
Paris, 11. dee. Današnji dan je za Francijo velikanskega zgodovinskega pomena. Boj proti klerikalizmu, kateri se je pričel leta 1SS0 z izgnanjem jezuitov iz Francije, sc je danes u-spešno končal s popolno ločitvijo cerkve in države, kteri sta bili 1000 let neprestano v zvezi. Ker je papež prepovedal duhovnom priznati zakon za javna ljudska zborovanja iz leta 18S1, smatrati od danes v naprej vsako javno božjo službo protizakonitim činom.
Prizori v raznih cerkvah so bili danes zelo zanimivi, kajti že več let ni priš"o v cerkve toliko x*adovednežev. kakor danes. Med njimi je bilo naravno največ žensk. Danes se je po cerkvah še maševalo in duhovni pročitali naznanila o svojem poslovanju za tekoči teden, ne da bi povedali, da s tem greše proti zakonu.
Medtem, ko višji duhovni svetujejo le za pasiven odpor, se nižji duhovniki pripravljajo na to. da bodo pričeli z uJogo "mučenikov". Večina župnikov se že seli iz župnišč v zasebna stanovanja, nakar bodo orga-nizovali zasebne verske občine, ka-koršnje obstoje v Zjedinjenih državah. kjer sta cerkev in država že od davna ločeni.
Ako pride do kakih nemirov, potem bode vlada prisiljena uvesti še strožje zatone. Oblasti so povsodr imenovale oskrbnike za zaplenjeno cerkveno premoženje. V vseh cerkvah bodo jutri po tri policaji na straži, da naznanijo eventuelne kršitve zakona. Vsak prestopek se kaznuje z globo 15 frankov ali pa 15-dnevnim zaporom.
Paris, 12. deo. Vlada je objavila odredbo, ktera je dala cerkvam 24 ur časa. v kterem mora novi proticer-kveni zak( * zadobiti svojo moč.
Paris, 12. dec. Zastopnik Vatikana dobil je izgonsko pove je. Včeraj ]>•-polndne so ga aretova i. nakar je moral v zvezi s 'policijskim komisarjem odpotovati do italijanske meje. Nje-govo stanovanje je policija natančno preiskala in zaplenila velikanske množine spisov in listin, .ktere so našli v nuneijaturi. Vse so odpe.jali na policijsko prefekturo.
Papež je poslal posebnega sela iz Rima v Francijo z važnimi poročili, toda na meji so ga spodili nazaj.
Dne 14. t. m. bode vlada predložila parlamentu predlog, da se jej dovoli izgnati duhovne, kteri so bili javnemu miru nevarni.	(
Kardinalu Riciiardu v Parizu, škofom in župnikom pariškega departe-menta so oblasti naznanile, da morajo še dflnes ostaviti svoja uradna stano-novanja. Jednaka naznanila so dobili tudi duhovni dnisrih departementov.
Vojni minister Picquart je ukazal okrajnim poveljništvom, naj zahtevajo od dijakov teologi enih fakultet certifikate. Vsi dijaki, kteri tega- _»e store do 20. t. m., morajo iti 7. janu-
KOLEDAR
za leto 1907
pričeli smo razpošiljati vsem onim
1	rojakom, kteri so ga naročili. Obseza 128 stsani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov.
PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! .
arja k vojakom. Ta odredba se tic« 5500 dijakov.
Poslanec Meunier je predlagal u-stanovitev zagona, kteri določa, da postanejo vsa.župnišča in slična poslopja državna last. Duhovnikom naj se takoj odvzamejo plače in vsi duhovni
-	naj služijo pri vojakih, kakor vsi drit-
2	gi državljani.
i Vse časopisje brez razlike izjavlja, , da se paj>ež zelo moti. ako misli, da . je prebivalstvo drugačnega mnenja,
-	nego vlada. Tudi m. ti, ak.. misli,
-	da bode vlada se liedaj z njim oir-av-
-	navala.
? "Bepub irjue Francaise" piše: Mi-noli so časi. ko je papež zamogel pre-i titi s tem. da bode Fra::f"/.e pridobil
-	za to. da bi ne izvr-t-vnli zak^nnv.
, Rim, 12. dec. Radi j>o!ožaja v Franciji vlada v Vatikanu :■< in'pi-::a raa-i burjenost in nestrpno se pričakujejo r poročila iz Francije. Papež je vče-
-	raj sprejel kardinala Vicenzo Vanu-t tellija in mu je dejal, da on ni odiro-1 voren za to. kar se godi v Franciji, i Najbolj so v Vatikanu poparjeni, ker
-	so vatikanskega zastopnika policijsko : pregnal iz Pariza. To razlagajo ta-
-	ko, da smatra Francija cerkev za svo-
-	jo sovražnico.
-o-
i
Razne novosti
iz inozemstva.
ZA GRADNJO ŽELEZNICE CAPE-
~ TOWN - KAIRO. ANGLIJA SKUŠA PRIDOBITI DEL DRŽAVE KONGO.
Perzijski šah Muzafer Edin zamore le še nekaj časa živeti.
Raznoterosti.
V MAROKU. -o-
Bruselj, Belgija, 12. dec. V tukajšnjem parlamentu se nadaljuje debata o državi Kongo. Govorniki, ki zastopajo razne stranke, zahtevajo, da so čuvajo pravice Belgije v državi Kongo. Anglija in Kongo sedaj obravnavata glede nakupa dela iztočne Kongo po Angliji v svrho gradnje železnice Capetown-Kairo.
Teheran, Perzija, 12. dec. Šah se počuti vedno slabejše in včeraj se je večkrat onesvestil.
IMelila, Maroko, 12. dee. Sultanove čete se bližajo četam pretendenta in vsak čas je pričakovati bitke.
Petrograd, 12. dec. Včeraj se je na Nevi udri led, ko je šlo več sto delavcev Tornove tovarne po ledu preko reke. Več delavcev je zginolo v odprtini. ki je na bila k sreči tolka. da so se vsi rešili.
Carigrad. 11. dec. Iz Teherana v Perziji se javlja, da je stanje perzijskega šaha obupno in da ni več pričakovati. da bi še okreval, ker po zatrdilu zdravnikov zamcye le še par tednov živeti.
Christiansund, 11. dec. Ribiški par-nik Forsoget se je v viharju potopil. Dvanajst ribičev je utonilo.
-o-
Požar v Warehamn, Mass.
New Bedford, Mass., 12. dec. V Warehamu divja v trgovskem delu mesta velik požar. Tudi telefonična postaja je zgorela, tako, da od tan ni dobiti poročil. Od tu so odšli tje-kaj gasilci na pomoč.
fltOSlDWDjei)^
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich SL, New York, N. Y, ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh im-pitnih parobrodnih druiV
"GLAS NARODA"
LUt slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja •loven.k > tiskovno društvo
F^ANK SAK-11^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija ir>00.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" Eo1 lctil............. 1.50
Za Evropj, za vse leto.......4.r>ti
" pol leta.......2.50
" četrt Jeta...... 1,75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki._
"GLAS NAI<ODA ' izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day. except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the	i
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY	-
Incorporated under the laws of the	, Sta te of New York.
Advertisement on agreement.	t
Za oglase do deset vrstic se plača 30 ! centov.	r	1
Dopisi brez podpisa in osobnosti se =
ne natisnejo.	j
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.	r
Pri spremembi kraja naročnikov J i rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- e 5Ce naznani, da hitreje najdemo i asiov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:	z
"Glas Naroda'*
109 Greenwich Street, New York Citv. c Telefon 127n Rector.	*
Razlika med tatovi.
I	s
h«
Te dni so v Brooklvnu zaprli de-	q la ca SI a vin skesa, in sicer vsled tega,
ker ga je s.adkorjev trust obtožil	__
smešno majhne "tatvine". Slavin-	S(
sky si je namreč prilastil celo pest	i.;
sla liorja, v vreUnost> — 4 centov,	jj k''re _a je j">'ira] na t.eli v tovarni, da ga prinese domov svojim otrokom. 1 a dogodek je neprecenljive vrednosti za one. kteri agitujejo med Ijisd-
s-t •' <• " j' -a\i.-i". ktera se deli bo-	5
gatinem z v-c dn-.raC-no mero, nego	"
Delavec Slavinsky je oče velike rodbine, Ktere najm ajši član je name-raval v nedeljo slaviti svoj sedmi rojstni dan. Prvič v življenju so mu
starimi dov..:ili. da sme povabiti svoje	/a
tovariše, da jih jx»dvori s slaščicami.	111
^ petek zvečer je deček prosil očeta.	nt
naj prineso nekoliko belega sladkorja	[T
iz tovarne za njegov rojstni dan. ker	m
je tak .»ladkor na mizi lepši, nego	K:l
_ ____1________-	i .	. • 711
navaden rujav. &akor>en prev.auuje v siromašnih teaementnih hišah. V
tbot' . k.. je Slavinskv hotel oditi iz It-tovarne, spomnil se je na prošnjo 1111 svojega otr«»ka. se prij>ognil. jmhral u~ nek.i ikn sladkorja, ga dejal v skledico za luneh in hotel oditi domov. Pri J tem s> ura pa videli, aretovali in v a ječi je hi: — G0 ur!	vz
Naravno! Sladkorjev trust je bil P' • i.-, .-'.i .van za -1 cente: nadzornik, ka- "re teri dobiva za to svojo plačo, je imel prav, kn hira ni prezrl. Kaj tacega se m ra strog., kaznovati, tudi ako 'e p n i - i .-e malega dečka, v eegar hiši je zav!;i,lala ža!<>st mesto veselja. So-diiče i:i sodniki imajo dovolj časa -,e in Sla \ inskv je bil v ponedeljek še l>0 V ječi. kajti tniftov odvetnik radi ,rl tatvine za 4 cente vendar ne bode pr .'!» nedeljah hodil k sodišču. In tako in čakali sodišče in sodniki, ko je kl. se<lel oče in soprog v ječi.	eiJ
Agitator, kteri bode ta slučaj rabil za svoj govor o primerjanju pravice bogatinov s pravico siromakov, se bo 1'ij SKlieeva še na neko drugo obravnavo S|1 trusta za sladkor. Tedaj je bil trust zn obtožen, da ni posloval po zakonih; sir obtožila ga je zvezina vlada, in sicer re ne radi 4 centov in tudi ne radi 4000 P1' dolarjev, pač pa za vrednost, ki sega l)e v milijone centov, ktero si je pridobil žei tm-t na zvit način po prepovedanem . ve rabatu, da uniči svoje tekmece.	bil
Trust je bil obsojen v denarno ka- os< zen, ktera bi se Slavinskemu zdela ta<io visoka, kakor vse bogastvo sve-ta. kajti trustov zločin je bil vse dru- mc j-ra<"en, necro tatvina onega sladkorja, Pa ■ i<'-ra je hote! S avinskv nesti domov K1V svojim otiokiun. Ne, tako navaden "J* ni bil trustov zločin, kajti trust je ,lu lzvi - ! ta; vino nad svojimi tekmeci in ' V- ') i k! vetu i .i m> j>rišli točno k so- 1 dišča. Toda v ječo ni šel nihče in ka- ur« zen tudi > ni plačana...	Te
To je razlika med Slavinskvm in vzl trust..m, t J i tm-il ** tatovi" male vrste živ r.i v<- Lim tatom sladko rje vim tru- »u atom. —	v* i
poi
--— . ----šla
je
Uspešen lov.	za]
Middletown X Y.. 11. dec. Walter M< T. Hawkins je v bližnjem gozdu n-
.ni	r • i *	i
sln'iil crc'inio sivo hsico ktere so zelo
r« -ke v t irfv a j-njej okolici. Lisico je 7a
takoj prodal za $50.	ja
Iščem prijatelja ANDREJA BOLE. fa-
Liroko 1. t« je bival v Clevelandu, ,,e n. . , , tra Ohio. Aa ntegov nas ov hi rad zve- _
r m h
del: Fran Hvala, Box 2, Spruce, W. Va., Camp 2.	tui
Novo ministerstvo.
Naši lastniki rudnikov in družbe, ki se pečajo z rudarstvom, so nabrali veliko svoto denarja, da bodo z njega I>omočjo v Wasihingtonu delovali na to, da se v "Washingtonu ustajiovi nov I vladin oddelek, kteri naj se bavi iz-,, kiji«:-no le z rudarstvom.
Tako ministerstvo, v čegar delo-i; krog bodo spadale izključno le zade-5 ve rudarstva, zamore uvesti mno-o
dobrega, ako bode deiova.o n. pr. na i . to da razširi svoje delovanje tudi na - iH.lozaj delavstva in ako skuša odpra- ' vm mnogoštevilne nedostatke v tej obrti kakor veliko število razstrelb ] v rudnikih in rovHi itd. Toda v to ]
i	T ^>d0 UStauoviJi vladin c
oddelek. Kadi tega ima mesečnik The ,
-Mines Alagazine popolnoma prav, ako ! se odločno brani zajedno z lastniki i rudnikov zahtevati ustanovitev imeno- č
' Vf"e=a nove»a o^-ka washingtonske , vlade.
Ljudje, kteri se bavijo s tem načr- r 'om, so !*> večini zloglasni kapitalisti k našega zapada, kteri tvorijo tako- i zvani rudniški trust. Z njimi v zvezi v tega načrta je tudi nek sodnik z imenom Colburn iz Colorada, o kte- G rem piše The Miners Magazine v pri- v ]>oslanej nam številki za mesec de- li fember:
''Ako nas naš spomin ne vara, po- p znamo tega sodnika kot predsednika ir Cripple Creek Mine Ou-ners Asso- ii eiation m ti spomini so taki. da mo- n ramo udano odkloniti dati na razpo- n a?° 1,3fc v svrho projekta, kakor- -i snjega priporoča sodnik Colburn. gi olednji smrdi po "Bull Penu" in de- fi portaeijskili lopovščinah, radi cesar ni h'»<*emo nasprotovati vsemu, za kar se h, Colburn zanima."	tr
Povsem pralno! Tladini oddelek	či
kakorsnjega ustvarijo ljudje, ki	n. taki. kakor Colbura in dru-ovi —
bi služil ie v prid Coibumistov in ve-	vi
Ino v škodo delavcev. Ljudski denar	<H
-e pa lah.i o porabi v boljše svrhe.	vj
----, ^ w _ k(
m
Se enkrat Simon Qre= ^ gorčic.	h!
—o—	1Z
m
Torej je moral vendarle umreti,	čl. Znano je bilo že dalje časa, da poje-	in majo njegove moči in da mu razjeda	ki nevarna bolezen telo, a vendar je bilo	se upati, da vsaj še enkrat ueaka pomlad	in in da zre še enkrat tajinstveno in ne-	lj< vako sramežljivo vstajanje narave iz	Iz zimskega sna.	d v Xi mu bilo usojeno. Ivak teden po-	go tem, ko ga je zadela kap. je izdihnil	ri-mirno in brez posebnih bolesti, kakor	nj uirasne ptjemajoča luč.	du < i regorčič! Malokdaj se je v zad-	os njih letih imenovalo to ime, ali ka-	rit lar >e je čulo, vselej je v tisočih srcih'	lo< vzbudilo otožne - sladke spomine na	sej P emenite duševne užitke. Ni je knjige v slovenskem jeziku, ki bi jo bilo	jlu »liko ljudi čitalo s pobožnoturobno	čir -lastjo, kakor Gregorčičeve pesmi, ni je knjige, v kteri bi bilo ioliko ljudi	sti iskalo utehe in pozabe kakor v Gre-	p<) irorčičevih j>oezijah. Da. brez števila	pJ. je tistih, ki so v trenotkih duševnih bo.e>ti in srčnih težav vzeli v roke Gregorčičeve pesmi. In srce se jim je pri Čitanju umirilo in duša olajšala	pe in v goste je prišla z mokrimi očmi,	ne ri se blest e kot biseri, gospa resigna-	no i-ija, ki je bila tudi prava muza Gre-	za, gorčieeva.
z \
Ko bi bil Gregorčič Francoz ali Ita-	ka
lijan. bi ga bili država in družba ob-	na
sipali z največjimi častmi in z naj-	jot
znamenitejšimi odlikovanji. A bil je	na sin ma'ega naroda, ki ničesar ne zmo-
re in ki svojih velikih duhov ne more	, plač ati z ničemer <1 mirim, kakor z liu-
r©?
bežni jo. Te pa je bil Gregorčič dele-
žen v toliki meri. kakor še noben slo-
i • -i-',,	-	. mc
vensii pesnik, m kdo ve, ce mu ni to eej
bilo v veliko pomoč zoper bridkosti	,
osode.
in
\ zlic temu pa vemo le malo o Gre-	VS( gorčieu. Znani so nam pač zu/nanji
momenti njegovega življenja, ničesar	ve(
pa ne vemo o njegovem notranjem	st-
/i v'jen ju, o njegovem cuvstvov^nju in
njegovem mišljenju, o Jcrizah njegove	pij
dtiše in o koj>rnenjih njegovega	/(,j srca. —
<1
Da je imel v življenju svoje težke	me
ure, to nam pričajo njegove poezije.	;ii
I'e [»oezije so kakor bolesten obupen	v r vzklik, ki uide človeku, kadar mu
življenje raztiira srce. Gregorčič je	njf
moral enkrat imeti svoj daji, ko je	je
v mraku slonel na oknu in z žejnimi	pr<
ix>gledi zrl v svet. In tedaj je pri-	j
>la mimo tega okna sreča in se mu	|ol je nasmehni a z jasmimi očmi. Ste-
zal je po nji roke. a ni je dosegel.	[>rJ Morda je bil semeniški zid previsok,
;i!i je imel premalo poguma, ali je	tuf
bila njegova eneržija že zlomljena —	jp
-reča je šla mimo njeera. Zakričal je	vij
za njo, a ta krik se je izgubil v da-	—s
javi. Srce je ostalo raztrgano in se	nai
je šele v dolgih letih zacelilo. In te-	v ;
daj je Gregorčič preložil ^<Joba,^ To	|tol
je vtisk, ki ga o Gregorčičevem no-	raJ
' ran jem življenju napravijo njegove	f)r(
poezije.	Ta
V mladih letih je moral biti na-
tura. v kteri celo enostranska vzgoja,	m;,
tista nesrečna semoniska dresura, ni mogla zatreti močnega nagona, dati izraza svojemu notranjemu bogastvu (e na mislih in cuvstvih. Kaj bi bil pač j- Gregorčič postal, da je vzrastel pod sol>neem, da je bil deležen vzgoje, ki bi bila njegov značaj in njegovega ia duha svobodno razvila! A vzrastel je u v temi med vlažnimi semaniškimi zi-z" dovi. Že v otročjih letih je prišel v to semenišče, kjer so ga z duševno masažo preparirali za duhovski stan e- in nikdar ni mogel premagati posledic ro te "vzgoje", nikdar ni mogla njegova ia na tura res svobodno razprostreti svo-ia jih peniti.
i- Vzlic temu je postal jeden največji jih lirikov, kar jih imamo. To kaže b moč in velikost njegovega talenta, o Ivo so izšle njegove poezije, je bila n o njih le ena sodba: Tu je eden, ki e poje, kar resnično čuti, eden, ki ima
0	v svoji notranjosti cel zaklad misli in čuvstev, in ki zna te misli in ta
K čuvstva vlivati v čudovito lepe in pol-e ne oblike.
Gregorčičeve poezije so tako pol-no sočnate, kakor tisti težki grozdi,
1	ki zore pod vročim južnim solneem
-	in skoro vsaka posamezna pesem pr-i vega zvezka se eita kakor neko rasi zodetje. Iz globočin svoje duše je
-	Gregorčič zajel toliko lepote in Čuet-
-	takor noben drugi slovenski j
Njegov jezik združuje v sebi čar	!
-	priprostosti z največjo plemenitostjo	j i m slikovitostjo izraza. Znal je najti	v
-	m rabiti besede, ki niso samo natane-	j
■	n0 izražale njegove misli in Čustva, j
-	nego so kakor solnce razlivale svojo j
■	iiič in svoj sijaj po celi pesmi. Gre- t , gorčice v jezik je podoben čudo rito- c
■	finemu tkanju atlasa; kar je na glav- l
■	m podobi dame s tajinstvenomelan- \ holienim usmevom na bledih ustnih r toaieta iz najnežnejših bruseljskih f cipk, to je Gregorčičevim poezijam njihov jezik.
s
Videl sem Gregorčiča dvakrat Pr- « vie pred mnogimi leti.na Muljavi pri r odkritju spominske plošče na Juree- < vice vem rojstnem domu, dru<ri- na Kolodvoru v Kabrežini. Bil lep F
v trivialnem pomenu te beseda Vse prej kot to. Lep je bil F v tem smislu, da je pogled na to vi-
ce O, na t0 karakteristično mode- ^ hrano glavo, na ta blagi melanholični " izraz izza naočnikov gledajočih očij r moral zanimati in razveseliti vsake-a d človeka, ki ima kaj umetniškega čuta • n kaj čuta za posebnosti narave. Oba- P krat sem govoril z njim le nekaj be- * ><*lij, a obakrat sem imel vtis da S imam pred seboj moža, ki mu je'živ- -Ijenje enkrat sunilo bodalo v srce P Iz razgovora na nabrežinskem kolo-dvoru mi je ostala v spominu le Gre- z ^•n?eeva tožba, da so se skoro vsi go- P duhovniki vsled Mahničeve V ^ nje o.lvrni.i od njega in da mu je med *
t^Tl T PriJatelji- ki so -ut še »
rice ki	"eki katehet - Go- ^
uce ki se vzhe vsemu pritisku neče
ociti od njega. Ime tega kateheta »em pozabil.
Samo zelotizem, združen z veliko hudobijo, je mogel obsojati Gre?or-ciceve poezije, kajti ničesar ni v njih vem ur hi se dalo ugovarjati tud s strogo katoliškem stališča. V teh poezijah ni ne velikih strasti, ne P mtece erotike, ne pekočih ^ kj
,t of ram jaj°' De strah«tnih kata- O ■Uof. Kompas Gregorčičeve duše ka- k.
"Itriina h°1;St' H ^ Provzroča »
ne l7n Jenia- NjegOV t^Perament d< ne pozna nobenega furioza. ne Bvro- S
nove kljubovalnosti, ne Heine je vega w
zasmeha; Gi^iča jesama udanost	p
z višjo vo jo. A vzlic temu eminentno	r£
katoliškemu temeljnemu naziranju ni	A
našel Gregorčič milosti pri svojih ze-	K
sobratih in je tudi ni mogel	či
najti, ker je bil ravno pravi pesnik,	r c
Meje, ki jih dela ultramo-ntanski ze-	ki
lotizem pesništvu, so take ozke. da je	le
resnična poezija v njih nemogoča.	-
FTltramontanski zelotizem zahteva, da	*
mora tudi poezija služiti kot dekla	f
cerkvenim namenom, da mora v cer-	2
kvenem smislu vplivati na ljudstvo	*
in njegovo Čuvstvovanje, a obsoja	V
vse, kar ne odgovarja tem zahtevam,	v
Ix! "pesnik", ki bode opeval obljubo	h
večnega uboštva in celibat ali krepo-	t
sti čč. oo. frančiškanov, kaptucinov in	«
lazarist ov ter podobne snovi. sme	V*
upati, da ga bodo ti ultramontanski	C
zelotje priznavali, a resničen pesnik,	«£
<i poje. kar je lepo, vzvišeno in p e-	f
m en i to, pride na indeks. Gregorčiču	2
;ii bilo nič tuje, kar je nečloveškega;	f
v njegovem srcu so našle odmev žalo-I	5
sti in bolesti, kakor radosti'in upa-	i
nja slovenstva in č.bveštva, prav ker	^
je bil resničen pesnik in zato so ga	t
preganjali.	£
Kako vnebovpijoče krivično in hu-	l
dohno je bilo postopanje škofa Mis-	ft
-ie, dr. Mahniča in njiju duhovskih	V
privržencev, kaže Najbolje dejstvo, da	f,
tisti, ki so Gregorčiča ubijali in ga	^
tudi ubi i, ga zdaj proslavljajo; prej	£
je bil liberalec in nečistnik, zdaj pra-	C
vijo, da je narodu kazal pot do kr-	f
sčanskih idealov. Prej so ga kam-	2
nali. zdaj stresajo cvetliee na grob,	>
v kteri je legla njihova — žrtev. Prej	2
pohujševalec — zdaj učitelj; prej	J
razuzdanec — zdaj krepostnik; prej	h
brezverec — zdaj vzor kristjana! —	Z
Tako se je premenila duhhovska sod-	C
ba o pesniku Gregorčictu A nikar	T
mislifi Q 1 -T crv\7n nnia	__ T
ni Gregorčiča iz zelotizana, & tndi zato, J^i ker ga je obsojal vrhovni zelot Mis-vu sia, zdaj slave Gregorčiča, ne ker uvi-ač devajo, da so mu delali krivico, nego od ker bi radi zase izkoriščali njegovo ki slavo, ker je goriški nadškof dr. Sega dej Gregorčiča ljubil in ščitil in ker je je mrtev.
si* V dobi duhovskega preganjanja je v klonil Gregorčičev duh. Trpel je tono lito, da je hotel vse popustiti in se in rešiti za vedno svojih preganjalcev [ic in zatiralcev. Takrat je bilo v Ljub- ' Ijani izpraznjeno mesto kurata v pri-silni delavnici, in Gregorčič se je od- J ločil, da prosi za to službo. Na čast J č- rajnemu Dežmanu bodi povedano, da ^ že je bil takoj pripravljen spraviti Gre- t a. gorčica na to mesto in je tudi takoj la povedal različnim duhovnikom, ki so ki se zanimali za to službo, da naj si ne I -ia delajo upanj, ker dobi to službo Gre- j. ;li gorčic in nihče drugi. Gregorčič je -:a takrat prišel v Ljubljano in se tudi z 1- z Dežmanom definitivno dogovoril, „
a pozneje se je premislil in ni 1- sprejel službe. * In tedaj je ironija i, osode nanesla, da je prišel na to 3 n Gregorčiču namenjeno mesto Anton j r- Koblar.	s
i- Gotovo je Gregorčiču manjkalo no- k ie t ran je eneržije, da bi bil zlomil oko- k t- ve, v ktere je bil vkovan. Bil je pač p a premelikega značaja. In pomisliti je
tudi, da je izza otročjih let poznal w r samo duhovski svet. Veri in cerkvi
0	je bil vedno udan. Nikdar se ni od-
1	vračal od nje, nikdar ni izgubila svo-
je moči nad njim. Zato je ostal, kjer s< b je bil in se pozneje, ko so začele po- d
0	jemati njegove moči, zopet približal s'
-	tistim, ki so nekdaj tako hudo pre- 'J
-	ganjali. Vpliv vzgoje je pae nepre-
-	magljiv, a vendar zaboli vsakega člo- ^
-	veka, če pomisli, da je veliki pesnik
1	na zadnje prelagal izrodke hebrejske ** i fantazije.
i V Gregorčičevih poezijah, je jasno P
spoznati tragični vpliv velike gonje, . ki jo je duhovščina uprizorila proit [ pesniku, lvar je zložil Gregorčič pred . to dobo, spada med najdragocenejše j, t bisere slovenskega pesništva, kar je j pozneje zložil, nima več v sebi tiste- ^ j ga pesniškega poleta, kakor prejšnje v 1 poezije.	z.
Gregorčič ni bil ne pro rok, ne vo- s]. . diteij svojemu narodu, a bil mu je j najmilejši tolažnik v vseh težkih u- p j rah dvomov in bolesti, srčnih muk in _ t dušnih težav, prav ker je znal otroke t svojega duha #obdajati s skrlatom pristne sočutstvenosti. Tolažnik je bil slovenstvu in mu ostane in kadar bo , Slovenka hotela moliti za hrbtom sv. P* cerkve, bo vzela v roke Gregorčičeve re poezije.	oc
Gregorčičevih poezij so izšli trije zvezki, poleg teh pa še prevod svetopisemskega "Joba". Gotovo bi se izpolnila vsemu narodu srčna želja. ^ če bi se našel modus, da bi se mogle izdati v primerno lepi umetniški ob-liki zbrane poezije Gregorčičeve.
S. N.
--- ■ ■ - k
RAZNE NOVICE IZ AVSTRO-OGRSKE.
Letina v Avstriji
Poljedelsko ministerstvo je ravnokar izdalo poročilo o pretekli letini. -Ozimina je povsod posejana. Pone- Zj kod napravljajo poljske miši precej škode. Rž kaže dobro, ponekod prav i., dobro, n. pr. na Češkem, v Galiciji in Kl Solnograškem. Pšenična setev je tudi = ugodna. Pridelek koruze je dober, ponekod celo prav dober, tako na Mo-ravskem, v zahodnji Galiciji in Nižji Avstriji. Na severnem Tirolskem in Koroškem je pa rana slana prepre- ei čila, da koruza ni popolnoma dozorela. Krompirja se je pridelalo manj, kakor ga je bilo pričakovati. Pridelek je le srednje kakovosti. Slad- 11
o, kome pese se je pridelalo dosti, pese s- za živinsko iklajo pa malo. Vinska
1-	trgatev ni v nobenem oziru zadovolji-fo la. Mnogovrstni škodljivei, neugodno
0	vreme za evetne dobe in v jeseni, vse
2-	to je neugodno vplivalo na dobroto iT pridelka. Pridelek sadja je v splošnem tudi pomanjljiv.
ie
Nemški navali na Bosno.
ie
v Z Dunaja poročajo: ''Oesterreichi-sches landwirthschaftliches Wochen-blat t'ki ga urejm'e profesor poli-u tehnike Krafft, priporoča bosanski ~ deželni vladi, naj naseljuje v Bosni a čim več kmetov iz Nemčije, češ, da je edini ta mirni, inteligentni in delavni
-	element sposoben, da deluje vzgojno y na trdoglavo in leno domače prebival-e stvo- Sv°je nasvete zaključuje: Na-
čelno bi morala biti naloga bosanske e komisije za kolonizacijo ista, kakor-sna je naloga pruske komisije na Po-^ znanjskem.
a	PETER CHULIG,
3 303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo.,
1	pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-
-	kanski koledar, pratike in druge vsa-; kovrstme knjige, ter ga rojakom toplo ; priporočamo.
j Upravpižtvo ''GIasa Naroda".
1	POZOR, ROJAKI I
JAKOB GUZEL, kteri se nahaja . sedaj nekje v Diamondviile, Wyo., mi . dolguje na hrani in stanu precejšnjo 1 fVOt°- Pobegnil jo je od tu po noči . brez da bi kaj plačal. Varujte se ga, da se -kdo drugi ne naredi iste slabe skušnje. Ce se mi v kratkem ne bode oglasU, poiskala ga bodem drugim potom.
Katharina Potočar,
P- Bo* 2-	Dorrisville, 111.
naznanilo.
Sobratom Jugoslovanske Katoliške
Jednote naznanjam, da sem jaz spodaj podpisani dobil uro, ktero je društvo sv. Barbare št. 3J.S.K J. dalo v zre nanje. Ura se mi jako dopade, zato podarim društvu $5.00, ter vse skupno pozdravljam.
Tomaž Turk,
p. o. Box 2G6, Cumberland, Wyo.
naznanilo.
Članom društva sv. Barbare št. 3 J- S. K. J. v La Salle, 111., se tem potom naznanja, da bode dne 23. dec. redna mesečna seja ter volitev novega odbora, zato ste vsi člani naprošeni. da se gotovo iste udeležite.
Ob jed nem se pa tudi zahvaljujem Tomažu Turku iz Cumberlanda, Uvo., za poslanih $5.00 kot nagrado za dobitek, kterega je on dobil pri zadnjem žrebanju od našega društva. Z bratskim pozdravom
Ivan Potočnik, I. tajnik.
Kje je JAKOB NA GODE? Doma je iz vasi Kalee pri Logatcu. V Ameriko je prišel meseca novembra lanskega leta, ter se nastanil v Cla-ridge. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Bajec, 16 Seely St., Little Falls, N. Y.
Zal bližajoče [se božične praznike priporočamo rojakom
krasne bo žične, razglednice
S ;a.$Claus, Zvonovi, H Angel ji. * Božje drevce, itd. itd.
Cena:
ena]3c, tucat 30 centov.
FRANK SAKSER C0.
109 Greenwich St., New York, N.Y.
e
a	Slovensk j katoliško
° podp. društvo ^^ svete Barbari
*a ZJedlnJene države Severne Amerike.
i	Sedež: Forest City^, Pa.
i »Mtopporirano dne au januarja 1902 v držav« Pmiwy^^ r
;	o-o-
1	ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run/p*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. .	Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City/Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Ta. ,	FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa.
IVAN SKODLAR, Forest City, Pa.
ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 9. Bo* «§7 Purest City, Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
HČej°Se	DELO!! DELO'I!
AGENTI ' i	v .	'
PotreVaje se 200 delavcev za delo v vseh ameriških mestih s stalno pla- v šumi v Richwoodu, W. Va Delo eo in provizijo. Ni treba znati an- je dobro in stalno za vež let Plaea ia gležko, temveč zadostuje poznanje od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa do med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra $2 na dan.
plača, delo lahko. Pišite na:	Natančnosti je poizvedeti pri:
Room 1, 67 W. 67th St.,	Prank Homovch,
New York, N. Y. P. O. Bvx 205, Rich^ood, W Va. (v d do prekl)__(6-11—(5-1-07)
KOGA MI ŽELIMO.
^^	Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo
na kroničnim, zastaranim ia akutnim boleznini, :ili po- ^^^ sebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. I III Tu(l1 vsim tistil" kateri so bolni in (la jim ni mogoče najti rji
■	I	l>i jib ozdravil, dajemo svetin povduk
I I	\saki boinik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdraiiti!
v* J	In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruh večinoma j J 1| s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma ne-•J Zt^rav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se 'li obruiti do (loljrena iu poštenega zdravnika, da bi jim dal < •■1 I pravo polnoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ^ ter lnulijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi /I nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO Ml T"STA- A II NO VILI ODDEL-JEK ZA SLOVENCE, V KATEREM H 9 DOBIVAJO NASI ROJAKI DOBRO POMOČ IN Bli \-
■	TOVSKI SVET. TOR A J PREDNO SE D V STE PRI
• KATERE7\[ ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM D\ I ^ VAM SVETUJEMO!
^	Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošilfajo naši zdravniki!	A
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bo- ^^ lezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dol«;o praks-» so 1 priSa do prepričanja da so te nolezni naj bolje za i zdra- I viti s zdravili kateri s> j»ri|>ravljeni ]•<> predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od t-ek -a svet i. IM Ali veste da j^ iu.xo!/»krat vzelo inmigo i>i muono let in II tuli cel) živlv-i! • od eriga eloveka da j;- iznajdil samo za 91 eno I)j»lez3 i z;lravil » p., kater m se je tista 1 olezen ^oto- B vo ali pi vsij n ijb >r » (.zdravila. t :ko Ivikšen zdrav- g 1 nxk znajd ' zdravilo z t boiezeu. katero nikdo ni mogel j poprej z v gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven p > celem svetu kier On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdra-vilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po prt dpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter R pošiljam > te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdra- Cf| vila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pri- VI pra vi jeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih MM tvčiriu ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in ]>o- M m sebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI ffl zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj fl
gotovi zdravili kjer so že l>ili popreje poskušeni nad V ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom.
* * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -r
NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo potovi tla naša zdravilu v vsaki bolezni pomagajo Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej ko ste —* dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite da Vara naši zdra- 9 vili hočejo pomagati. poSlite nam jih po expressn plačano s dovoljen- S jem presedanja in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste % nam dali naz;ij. To Vam garantirajo:
Po celem svetu siavni profesorji fir. ROOF, Dr. SCHUH in Dr. KNIGHT! JL
ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI? NE? SAMO TISTI, KATERI
JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.	■ ■
Vidite, vprašalte in prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Vorfcn.
od ljudi katerih Še ni. Vi kateri stanujoio v Nev/ 1'orLu	> K j poznate gotovo gospoda TTuclina. samo pišite na njega ali
ga pa vprašajte osebno. 33 rite kalršno pismo nam je dal.	IBS
Veleeenjeni zdravniki od	l|n
chimerica-europe comxanije v New Yorku.	I'M
Vele učeni gospoil !	I Li
Prav navdušen sem od VaSe-^a uspeh i katerega ste pokarali eri ■ L moj l bolezni, katera me je trpinčila celih p, t 1 i in od katere niso fifl mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanili V.;a gosjwd zdravnik da i prvi teden ko seui začel rabiti Vaša zdravila, katera st.-rii Vi dali I proti moli bolezni katero seia im« 1 na ]>rsih. l/cubil s. 1,1, čine in I ne da bi se samo boljSega čutil, tem več imam prepričanje da sem i»o- H Ei polnoina ozdravil.	1
Zato gospodi zdravniki Vas prosim tla oglasite to pismo da bodo I tudi drugi 1 udje zaupali n i Vas in Vaša zlravila in i^tili od Vas |Ua zdraviti kakor sem se jest pnstil in tla s - neb ,do d di piviuotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj g vlilo. Hvala 1. >gu sedaj sem B Zdrav ali Vam želim da živite tisoče odi.-t v k.>rist Indnikom.
Bratje slovenci. jest sem Zagrebč-an živim tukaj v \Y-.v York"' in ^^ ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem w m §L| svetovati da se pustite žira vit ,,ri zdravnikih od America Europe B Company e kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
^ „ „ . , _ _	Ivan Hudin. firfcvj
v New torku, dne 2. Septembra 190C>.	■ B
TO XI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN K EDO NE VElMAilE g 1 XAJ VPRAŠA GOSP. HCDINA!	| . |
Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: I (1 Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na f a | ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od	I«
A* AMERICA^EUROPE Co. ^ 91
161 Columbus Ave.	NEW YORK
Svetnjemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mot-oče Smatraj med deseto in dvanajsto uro.
GLAVNA SLOVENSKA	I
: HBBjllLJIIBJ I| PBSIJILfIBP 1
>	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	xs
•	v Ljubljani, Kongresni trg št, IS, ^
j	n spr ti minske c rkv-	Zi
» sprejema ia izplačuje hranilne vloge ter jih o", restu^e }>o ^
44% i
f	to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva	2£
,	vi zitve po do dneva dviga, tako da vlagat^j, boilisi da vloži	fj
,	bodisi d j, dvigne začetkom, v sredi ali koncem -meseca, i-p iz-	g!
!	gu»»i n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vlož e knjižice	ft
;	Priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteie300 članov, ki
i	reprezentujejo 5 milijoni v kron čistega premoženja. Ti člani	?3
;	jamčijo, vsie i registrirane neomejene zaveze zavoda, s clim	fc^
f	svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati.
>	Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli po-	O ,	vrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slo-
vensko hranilnico v Ljubljano, s čeiui.r se ob * aruje nevarnosti » ! pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in 1 ima ob je<ln"eai to dobro, da mu ta t.ikoj obresti rese.	{J
>	Xaslov je to:
; glavna slovenska hranilnica in posojilnica
,	* v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.	Ji
*	[| Denarne pošiljatve iz Zjed. držav ia Canade posreduje	rjj ; jj f. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, «
>	—o ' gj
*.....................
—-
Jugoslovanska Katol. Jednota.
-=——:
Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v držaVi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Calumet, Mien.,
Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZ1N, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI :	*
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, U478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Rt 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MinAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTEN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati rse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsak® požiljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj 6« pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	5
,	Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K dr;itvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y.. 27, nov.: Anton Ce-larec r jen IS-^i cert. 1642 I. razred. Društvo šteje 28 udov.
K ... >;vu sv. J •/..-fa it-. 32 v Pittsburgo, Pa., 27. nov.: Avgust Stamol 1 ->71 <•«.■ rt. 1643 I. razred, Ivan Grume ISM) cert. 1644 L razred, Gašpar Pei-.V. 1^S5 cert. 1643 II. razred, Josip Fuks 1SS3 eert. 1646 II. razred. Društvo šteje 10S udov.
K društvu >v. Petra in Pavla št. 57 v Murrayu, Utah. 27. nov.: Josip Perčič 1^79 cert 1647. Ivan Pereie lS-'vl cert. 104S. Oba v I. razredu.
K dr.ištvu sv. Jurija št. 61 Readingu, Pa., 27. nov.: Miko Graberjan 1SSG eert 1G4:>. Ivan Jaobčič 1S3S eert. 1650. Teodor Cerovac 1S62 cert. 1G-j1. V-i v I. razredu. Društvo šteje 43 udov.
K -ir.i-ivu sv. Cirila in Metoda »t. 16 v Johnstownu, Pa., 27. nov.: J;ik..!> Srerle 18S3 cert. 1652, Josip Ix>vko 1881 cert. 1653, Fran Suster-M. is-6 cert. 1654, Fran Logar 1882 cert. 1655, Ivan Totisek 1SS1 cert. 1656. Vsi v L razredu. Društvo šteje 105 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo.. 27. nov.: Ivan Angelc 1^63 cert. 1657. Josip Škrabee 1S^7 eert. 1658. Fran Vovk 1SS1 cert. 1659, Louis Novak 1CS6 cert. 1660. Karol Koršie 1875 cert. 1661, Ivan Primožič 1881 cer:. 1662. Ivan Mavolt 1883 1663, Karol Jakin 18S1 cert. 1664, I Jernej Angelc 18^7 cert. 1665. Ivan Zgonc 1S77 cert. 1666. Štefan Cesar 1871 cert. 1667. Vsi v I. razredu
K društvu -v. Alojzija št. 31 v Braddooku. Pa., 27. nov.: Jela Horvat
.rojena 1873, Ljuba Plevel 18*6. Marija Teršič 1877 eert. 2092, Ana Umek 1886. Marija UrV-aj 1870 cert. 5470.
K društvu >v. .Jožefa št. 12 v Pittsbunru, Pa.. 27. nov.: Marija Gar-šič	cert. 1001. Društvo šteje 50 č.anic.
K ilr.ištvu sv. Janeza Krstnika »r,. 37 v Clevelandu, Ohio, 27. nov.: Ivana Vintar 1^74, Marija Fabjančič 1880. Društvo šteje 74 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
OROBNJSri
KRANJSKE NOVICE.
Babjeverstvo 20. stoletja. Na Bu-danju nad Vipavo je še nekaj omenjenih ljudi, ki verjamejo v coperni- j ce in so tudi prepričani, da je pod zemeljsko rušo skritih in zakopanih še vse polno zakladov. Tako se je pred kratkim nekemu izmed njih sanjalo, da je na bližnjem Colu v starinskem zidovju Gregorja Božiča št. i 11 zakopan "šac". Možicu je bil to migljaj neke nevidne višje moči in s prebrisanimi svojimi tovariši je šel izkopavat zaklad. Neki hudomušnež je pa zvedel za njihov namen, in se je namenil, da jih pošteno oplaši, da jim bo enkrat za vselej prešlo veselje iskati zakladov v starem zidovju. To se mu je tudi popolnoma posrečilo. Budanjci so tekli v takem divjem strahu proti domu in prosili Mater božjo za pomoč, da bi kmalu strahu pomrli. Vedeli so povedati, da so videli samega hudiča, ki jim je zabranil izkopati zaklad. "Hudič" se pa zdaj smeje v pest, ko vidi, da imamo v 20. stoletju v resnici še tako neumne ljudi, da verujejo v strahove in zaklade v starem zidovju.
Javno klavnico misli napraviti postojnska občina. Predpriprave zanjo so že vrše.
Utopljenca so našli na levem savskem bregu med Okroglim in Struže-vim. Mrtvec ie star od 30 do 40 let i in je bil boljši delavec. Na glavi je j imel 10 cm dolgo rano. Pri njem so ; dobili uro in poročen prstan.
Zopet dva zažiga. Nedavno ponoči ; je posestniku Ivanu Lapu v Topolah i pri Mengšu pogorel pod. dve šupi in hlev z mnogo sena in stelje. Škode je i 4000 K. zavarovalnina znaša 3900 K. | »V Mengšu pa je gorelo pri posestniku ! Francu Hribarju, kteremu je pogo-1 relo gospodarsko poslopje, dve šupi, po<l in drvarnica. Zavarovalnina znaša 1000 K, škoda je pa veliko večja, j V obeh slučajih je zažgala hudobna roka. Ali bodo že kaj kmalu dobili tejra požisralca, ki je požgal že pri sedmih posestnikih T	1
Strela je udarila nedavno v hišo kočarja zidarja Jaška na Martinjem hribu pri Logatcu. Iz hiše je švignila strela v hlev, kjer je ubila najlepšo
kravo. Kako potrebna bi pač bila zavarovalnica za živino, o kteri se že toliko let govori.
Zopet laški razpečevalci ponarejenega denarja prijeti. Laška svojat pa res nima sreče v Ljubljani in to je deloma zasluga policije, deloma pa poštenega mestnega prebivalstva. Naj pride kak tat ali goljuf, že se nazadnje zasuče tako, da mesto da bi odnesel svoj plen, pride pa pod ključ. Kakor že znano, je nedavno ljubljanska policija prijela enega tržaškega Laha, ki je razpečaval ponarejene bankovce po 20 K. Povedal je potem še svojega tovariša, ki je takrat srečno odnesel pete. Ljubljanska policija je potem zadevo brzojavnim in pismenim potom naznanila tržaški policiji, kar je imelo dober uspeh. V par dneh je sedelo vsled tega poročila tudi v Trstu za omrežjem še drugih šest sotrudni-kov. — Sedaj pa je dobila ljubljanska policija od tržaške brzojavno obvestilo, da je tam neki južni Italijan razpečeval ponarejene laške bankovce. Prej omenjeni so se omejili le na avstrijske bankovce po 20 K, a ta je pa hotel delati, oziroma že delal z večjim dobičkom. Izdajal je namreč laške falzifikate kar po 100 lir. Kmalu se je dognalo da je po mestu neki !>oljše oblečen Lah hotel izmenjavati, kar se mu je v par slučajih tudi po-srečilo. 1001 irske bankovce. "Regni-colo'4 pa je bil navihan, kajti poleir 1001 irskega falzifikata je zmenjal, oziroma hotel zmenjati tudi pravi bankovec za 50 lir. Sreča je bila policiji mila. Lahom pa uspda nemila. Okoli 10. ure je na južnem kolodvoru opozoril tamošnji blagajnik Vrstovšek stražnika Kržana na nekega na vlak čakajočega Laha, ki je hotel menjati falzifikat za 100 lir. Kmalu se je izkazalo, da je to pravi ptiček. V tem, ko je bil ta aretiran, so pa trije druiri njegovi tovariši odnesli pete. Eden je imel srečo, da se je odpeljal proti Celju, druga dva pa sta jo, kakor se je pozneje izkazalo, udarila peš po želez-nični progi proti Trstu. Začel se je lov tudi za ostalimi in kmalu je dospela brzojavka, da čakata v Preser-iib na vlak dva neznana Italijan. Nato so se ob polu 2. v Preserje odpeljali z vlakom policijski oddelko-vodja Breznik, stražnik Kržan in Rak. Ko so dospeli tja, sta ona dva Italijana vstopila v vlak, in sicer vj
IL razred ter se hotela odpeljati dalje. Policijski organi so jih spoznali za prave, jih uklenili in ker vlak ni mogel čakati, da bi jih še tam mogli spraviti z voza, se je cela družba peljala do Borovnice, kjer so izstopili in se s prvim vlakom odpeljali odpeljali v Ljubljano. Aretovanci pravijo, da se pišejo: Prvi je Dante Bacchelli, rojen 30. sušca 1877 v Bolonji in je po poklicu konjski trgovec, drugi je Ahil Fortini, rojen 16. sušca 1870 v Ferrari in je po poklicu delavec, tretji pa tudi delavec Alojzij Bonbonatti, ki je rojen 16. febr. 1867 v Ferrari, za četrtega, kterega še niso dobili, pa nočejo ničesar vedeti. Prvi je imel pri sebi 162 K avstrijskega denarja, bankovec za 50 lir in dva falziiikata po 100 lir; drugi je imel 7 bankovcev po 10 lir, tretji pa 128 K. Če so to prava njihova imena, bode kmalu dognano, sicer pa imajo dovolj časa čakati do drugih porotnih obravnav. Zadnja dva nočeta sploh ničesar vedeti, prvi pa pravi, da ga je v Benetkah s seboj povabil neki mlad neznan Italijan, ki je ukradel doma 2000 lir in ko sta prišla v Ljubljano, mu je ta dal denar, potem se pa v mestu izgubil. Pa se bodo že omehčali in povedali resnico. Falzitikati so tako fino izdelani, da jih na prvi pogled celo strokovnjak ne more ločiti od pravih. Pozna se lahko, ako se pogleda skozi njega proti luči, in potem se šelo opazi, da je podoba v sredi vodenega tiska pri pravem bolj temna, pri falzifikatu pa svetlejša. Celo trojico so fotografo-vali in oddali deželnemu sodišču. Menda bodo ti nepovabljeni "blažen-ci" slednjič le prišli do prepričanja, da Ljubljana ni mesto za take eksperimente in naj ostanejo s svojimi "lirami" le pri domači polenti, ker take posete ljubljansko prebivalstvo "naj-uljudnejše" odklanja, ako se pa sem le usilijo, igra pa pri sprejemu glavno ulogo — policija.
Utonil je 13. nov. v Savi prevoznik Lovrenc Loboda, ki je bil uslužben pri Blažu Lobodi v Gradovljah pri Devici Mariji v Polju. — Isti dan so pa našli pri Litiji utopljenca, ki je najbrž z Lobodo identičen.
Za zimo se je hotel preskrbeti 36-letni mizarski pomočnik Alojz Fiseh-ler. rodom iz Veleja na Primorskem. Ko je šel po Starem trgu v Ljubljani, mu je pred prodajalnico kramarja Olupa viseči havelok tako ugajal, da se ni mogel od njega ločiti. Ker mu je pirmanjkovalo cvenka, je nekoliko pogledal okrog sebe, potem pa havelok snel in odšel. Ni pa preteklo niti četrt ure in že se je grel brez haveloka, v celici. Oddali so ga sodišču.
PRIMORSKE NOVICE.
Kap je zadela 621etno delavko FranČiško Domančič v Trstu. Umrla je čez par ur.
Detomor. V Barkovljah pri Trstu so potegnili otročje truplo iz morja. Otrok je živel le par ur.
Med brati. 291etnega Antona Kol-mana v Trstu je njegov brat zabodel v vrat in ramo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Zločinec je zbežal. —
Hitra smrt. 361etnega merkantil-nega kapitana Teodorja Marsiea v Trstu je zadel mrtvoud. Poklicani zdravnik je mogel konštatirati le smrt.	|
Ponarejen denar je izdajal v Trstu , okoli 30Ietni elegantno oblečeni Lah, ki je govoril sicilijansko narečje. »Izdal je dva bankovca po sto lir in nato zginil.
Nesreča pri deln. Na Opčinah je železniški stroj vrgel spenjača Lovrenca Malalana v vagon, da je dobil dve hudi rani na glavi.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Polom vinske trgovine. Veletrgovee z vinom, Emanuel Mayer v Mariboru je ustavil svoje plačevanje. Dolgovi znašajo baje čez 250,000 K. Ako bi bir Mayer Slovenec, bi ga nemški listi trgali, da bi cunje letele, tako se pa le s par besedami omenja ta velikanski polom.
O okrajnem glavarju v Brežicah se govore po vsem okraju gorostasne stvari, tako o poneverjenju ljudskega denarja, o nepošteni manipulaciji s tujim denarjem itd. Vlada je hotela s posebnim komunikejem vse demen-tirati. pa se je menda ustrašila dokazov.
KOROŠKE NOVICE.
Uboj zaradi kosa kruha. Franc Po-tokar in J. Plaznik, delavca na novi žel eznici v Borovljah, sta se 13. nov. stepla zaradi kruha, ki ga je Plaznik odnesel iz barake. Med prepirajoča stopi Peter Stifter iz Črne in se smeje reče Plazniku. ki je ravnokar s kolom mahnil po Potokarju: Če je Kranjec, ga pa kar z nožem suni. Za to ljubeznivost ga je Potokar tako silno oplazil po glavi, da je siromak isto noč v celovški bolnici izdihnil dušo.
HRVATSKE NOVICE.
Umrl je v Zagrebu vele tržeč in večletni predsednik trgovske in obrtne zbornice Janko Grahor, star 79 let.
Samomor profesorice. Profesorica na ženskem liceju v Zagrebu, Natalija Wickerhauser, se je vrgla v Savo in utonila. Vzrok samomora neznan. Bila je stara 40 let.
Prijeti ponarejalci denarja. V Ma-1
ku na Hrvatskem so prijeli veliko družbo, ki se je bavila s ponareja-njem srebrnih goldinarjev ter jih razpečevala. Falzifikati so bili prav dobro narejeni.	| Otrok zgorel V Vukovaru na Hrvatskem je petletna Marija Seidl našla vžigalice in prižgala zastore pri oknih. Ker ni bilo nikogar doma, je ogenj objel pohištvo in otroka, ki je vsled tega umrl v groznih bolestih.
Obsojen časnikar. Urednik "Slo-bodne Riječi" v Zagrebu, Stjepan Batt, je bil začetkom tega leta še pod starim režimom obsojen na osem mesecev težke ječe, ker je kritikoval bivšega podbana Chavraka. Na ničnostno pritožbo obsojenca je sedaj stol sedmorice znižal kazen na en mesec strogega zapora.	|
BALKANSKE NOVICE.
Nove poštne znamke v Srbiji. Srbija dobi v kratkem nove poštne znamke. Dotične načrte je izdelal načelnik ksilografije v "Državni tiskarni" Peter Aničič in jih že izročil poštni upravi. Načrti so izdelani izredno okusno in so se o njih strokovnjaki izrazili zelo pohvalno.
RAZNOTEROSTI '
Nov podmorski kanal Danci in Angleži proučavajo način, kako bi se zgradil nov kanal za promet med Severnim in Baltiškim morjem na danskem zemljišču. Kajti dogoditi bi se zamoglo, da bi Nemčija v slučaju političnih zapletljajev, naenkrat ukazala zapreti kielski kanal inozemski plovbi.	j
Mleko v šolah. V Pragi so uvedli v' ljudskih šolah okrepljenje šolskih o-trok za časa odmora s sterilizovanim mlekom. Otrok dobiva za osem vinarjev dobro zaprto steklenico, ki drži osminko litra sterilizovanega mleka. Ta odredba se je obnesla na zadovolj-nost otrok in roditeljev.
Tat — fotografiran. V mestu Adorf je bil na zelo originalen način odkrit tat. Že nekoliko časa sem je bil iz miznega predala E. Schusterja več-i krat ukraden denar, ne da bi se za- 1 moglo zalotiti tatu. Palo je Schuster-ju na um in nekega dne je postavil dva metra daleč od mize fotografieni aparat, ki ga je z električno žico spojil s predalom. Dne 11. novembra je opazil Schuster, da je aparat funkci-joniral in on je hitel, da je negativ stavil na papir. Slika je pokazala šestnajstletnega vajenca Maksa Gle-vela, ki je pred policijo priznal svoj
, čin. —
Španska ima v nekterih svojih po- I krajinah še dandanes v prometu 250 let star srebrn denar.
Podpisani naznanjam vsem znan em in prijateljem, da sem dne 15 aarca 1906 odprl
LEPO UREJENI
SALOON
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVEN«
DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LEST^OVIC,
lastnik gostilne.
|	ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RAD A in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pneblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dei v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO
MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi razno vrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER* CO.
("Glas Naroda.")
Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejii dnevni*
--®---r
A DA^ir« in NOVO LETO	|
Zi/\ Dl l/JI . pošiljajo Slo-	I
---f _^^ venci kaj radi	i
danila svojcem v staro domovino in iz Zje-	I
dinjenih držav zgolj gotov denar, to pa naj-	L
I prakl-tfi' najceneje i" najhitreje	4
I # FRANK SAKSER CO.,	t
f 109 GREENVICH ST., 6104 ST. CLAIR AVE, N. E.	f
J NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, OHIO.	I
C	j
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Knjiga „ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide od slavnega im oboe znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zc more vsaki mno^o koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najZanesHvejšl svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. 1.	J Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	v
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zah- |j	•'az Ee Vatu najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve.
valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da ta- '!	SeI° sP°ro£nieni. da sem zdrav, ne čutim nobenih b 1 čin več in tudi
keca zdravnika ca ni, kakor ste Vi in VaSa zdravila so res najboljša,	lahko dclam vsako delo Vam naznanim častiti cospod, da jaz sem po
ki so nii prav fino nucala. Jaz sem si dosti nrizadeval pri druzih zdrav- : ^	zdravilih zadobil prvotno zdravie in moč nazaj, kar se nisem
nikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do me-	tr°stal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri dru.-Ih zdravni*
ne obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen	kili; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse ^ maa samo
zdravnik, da tacega nima več svet.	^a so n" žepe praznili. Šele potem se:n se na Vas obrnil, ko sem uvi_
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega H de?' da.I",i	"e 'norei°	^ Vas	v-akomu bolniku
pj.pjj^	priporočal, da naj <=e do Vas obrne.
ANTON MIHELIČH	Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
13 E. 39th St. N. E.	Vaš iskreni prijatelj
Clevelan, O. |j	J- LOWSHA.
Jenny Lind. Ark.
Na razpolago imamo se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo- I remo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči.
prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	k
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure I popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—I popoludne.
• WUWVSA M 14U/AUIV v IU1 m Jb
DO«.
Mi kupujemo ia izdelujemo pegodb« n francoske d*|« im u doc« sa kadi
Posodim« tudi potreba! denar sa is delovanje dog. Ake imate doge as predaj, pišite nam, amii pogeji m mgedmi FSIEDLAENDEl * OLIVI* OO. flkreveport. La. P. O. Bex tU
pOZOR ROJAKI!
Nikdar niste pili tako dobrega žganja in likerjov, kakoršne lahko sedaj pijete, kjer nail e::trakti in likeri iz so odlikovanega laboratorija Orosi v Milanu.
Te lini in dobri likt ri so narejeni iz Orosi izvlečkov latU-re lui i<red;±ju-1110 trgov cam, od kuttrih Vi kupujete žganje z-.i diag denar.	t
Da pokažemo vsirn ljude.a izvrstnost tega žganja, smo se odločili vsakemu za poskusnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje, ili smo zagotovljeni da lioče vsaki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, posebno ko se bode prepričal da so nasi žgani i t: pravi; eni iz teh ex-traktov boki iinejši kakor marsikateri drugi v .< riLi.
Kjer mi to samo zi poskušnje pošiljamo, prosimo 1 s * nam po&lje tri r.olarje naprej j o money ordt-rju ali pa v registrirt pismu.
Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v m.sili žganjih.
1'iSite na:
AMEuIKA DjRCPE Co.
161 Columbus Ave.	New York.
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENT izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Frank Stefanieh,
posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL
»JTA^ «* I . o^cfc-v I ™ f? ri; u ^-S-O-^-e-^-jQ^-^y^tj
jAFSiTBfi-JIEBIClN LIRE j
I	Regularni potni parnikl
fi	"GERTY" odpluje 15. decembra.	S
I	"QIUUA" 31. decembra.
I	"FRANCESCA" 5. januarja,
r	"Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja.
I	vozijo med fSiew N orkom, Trstom In Weko.
I	a j pri pravnej ša 111 najcenejša pai obredna črta v	jj
I	Ljubljano =in splob na Slovensko. Železnica vf>lja do Ljub-	iS
I	ljane le 60 centov. Fotniki dospo isti dan na parnik ko	$
|!	od doma gredo. \
J Phelps Bros. C& Co., General Agents, f
^	2 Washington St., New York.	' 2
"Winnetou, rdeči gentleman".
6piui Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
ONadal je vanje.)
\ prašal sa je, kdo je: potem je povedal, da je Winnetou, glavar apa-iki. Takoj zapove častnik, naj zapro vrata in vjamejo rdeenika. On je inii-1 pravico do te«ra, ker je bila vojna napovedana in ker ni bil Winnetou kot odprolanec pri nas. Ta se je pa «rlasno zasmejal, pogazil nekaj vojakov & častnikom vred in odjahal, a ne skozi vrata, ampak čez plot, kot prejšnji Apach. Takoj smo poslali za njim četo ljudi, a sra niti videl ni nikdo."
"Zdaj pa imate! S svojim ravnanjem ste izpustili vraga z verige! Gorje trdnjavi in p -adki, ee ne zmagajo Comanchi! Ni jeden izmed vas ne ostane živ. Ali ste imeli še kak obisk f"
"Samo jedenkrat; j »red včerajšnjem zvečer je bil pri nas jeden jezdec, kteri je potoval v Sabinah Imenoval se je Clinton, to vem prav natančno, ker setn bil bas jaz pri vratih na straži."
"<'linto:i! Hm! Jaz vam hočem popisati tega moža. Poslušajte, če se rjema."
Pop:>e Gi!»"iia, kteri se je /.e prej imenoval napačno: Clinton; sergeant p.tr.i:, <ia se popis v jen.a popolnoma. Konečno mu jaz pokažem sliko, kar pa je bilo pravzaprav cisto odveč.
j - t vas je jeden nalagal," pravi Old Death. "Ta človek ne namerava iti r Sabinal; prišel je k vam samo zato, ker se je hotel prepričati, kako je kaj pri vas. On spada med ti-te lopove, od kterih ste govorili prej. On te j<- vrnil zopet k družbi, ktera je čakala nanj. Se je li dogodilo kaj druzega znamenitega T" "Ne da bi jaz vedel."
"IV.tem sti o gotovi. Kecite majorju, da ste dobili mene. Vi ste njegov pod;..;-iiik in n u ne smete povedati mojega mnenja glede dogodkov; rečem vam Ie toiko, da ste provzroeili veliko prelivanje krvi, ker ste bili v svoji slu/bi tako malomarni. Good-bye, lx.ys! "
Obrn konja na stran in odjaha. Mi jo udarimo za njim in pozdravimo min.o-.rre.le dniLTone-e. kteri se obrnejo na severno stran. Urno dirjamo precej daleč, in da bi zinili kako besedo. Old Death povesi glavo in se zamisli. Na zaj>;idu >e na.iblje solnce; dneva je komaj še jedno uro. In vendar se vidi južno obzorje še dobro pred nami. Priti hočemo do Rio Leone, kjer j.- dtvvje. Zato bi ga morali videti v daljini kot veliko, temno točko. Ker je vse svetlo, si moramo misliti, da ne dosežemo danes svojega namena. To }.• • > t:, pivcdati tudi Old Deathu, kteri vedno znova poganja konja, če se začne ustavljati. Toda bas ta naglica nam pomaga; baš ko se začne rdeča rvnlnčna korjlja dotikati obzorja, zagledamo na jugu temno črto. Čim hi-tivj-e jahamo, toliko bolj se veča. Tla so obstajala do zdaj iz peska; od zdaj pa -e začne pokazovati nizka trava. Kmalu zapazimo da obstoji trn: a . rta iz samega drevja, kterega vrhovi nas prijazno vabijo. Old Death nam pokaže proti drevju, pomanjša tek svojega konja in pravi:
"Kjer je tukaj drevje, mora biti tudi voda v bližini." Reka Leona je pred nami; na njenem bregu hočemo prenočevati."
Kmalu pridemo do drevja. To raste v ozki črti na bregovih; pod njim je vsi ]H>lno košatega grmičevja. Struga je Široka, a ima jako malo vode. Vendar pa ni baš tista točka, do ktere pridemo mi, pripravna za prehod. Zato jaha:i:o ob bregu navzgor. V kratkem pridemo do kraja, kjer teče \<"la ]* gladkem, jasnem kamenju. Zapodimo konje v vodo, da jahamo čez. <>M Death gre pred nami. Baš hoče zapoditi konja, ko naenkrat obstane. razjaha, >e skloni in opazuje dno struge.
"Well!" p it rdi zadovoljno. "Saj sem si mislil! Tukaj naletimo na sled. ktere.'a nismo mogli videti prej, ker je pretrd pesek. Opazujte malo
dno stni»f I"
Iva/jahamo vsi in zapazimo okrogle, za dlan velike udrtine v reki: "Ali ie to s!»-d ?'' vpraša Lange. "Vsekakor imate prav, Sir! Mogoče je bil tukaj kak konj, torej vsekakor jezdec."
"Naj ^ani opazuje sled. Bomo videli, kaj nam pove on." Zamorec stoji ponižno za nami. Zdaj pride zraven, pogleda v vodo in pravi:
"Dva jezdeca biti tukaj, čez reko oditi." "Ali misliš, da nista bila samo dva konja?"
"Ne. Konj, ki imeti podkev, ni mustang; krotak konj to, na njem pa jezdec. Sled biti globok. Konj nositi breme, to breme biti je jezdec. Ko- ' nji ne zajed no v vodo. Konja drug za drugim hoditi v vodo. Tudi ustaviti i se na bregu in nap>jiti konje, predno hoditi čez reko. Ne stali tukaj, na oni 1 6trani vode. Drug poleg druzega hoditi. Konji storiti to, če jih voditi z : roko. Kjer je biti vojka, je sedlo in gori jezdec."
"Dobro si govoril!" ga pohvali stari. "Sam bi ne mogel povedati * boljše. Vidite, Messrs.. da je še dovolj slučajev v življenju, kterih se moramo učiti od črnih. Toda mudilo se je obema jezdecema; niti ustavila < nista konj, da bi jih napojila. Ker sta pa bila konja na vsak način žejna ^ in ker jih dober westman takoj napoji, mislim, da sta konje napojila šele ' na onem bregu. Ta dva človeka sta morala torej imeti dovolj vzroka, da * prideta najprvo na ono stran. Mislim, da pridemo do pravega vzroka."
Medtem p-igovorom pijo naši konji vodo v velikih požirkih. Zajahamo ^ in pridemo suhi na ono stran; voda je tako nizka, da ne sega niti do nožne ^ opore. Komaj pridemo na ono stran, že pravi Old Death, kteri ni prezrl nobene stvari:	' j
"Tukaj je vzrok. Poglejte to lipo; obeljena je za moža visoko. In tukaj, kaj je tukaj v zemlji?"
Pokaže na tla. kjer je zabito dve vrsti količkov, ne močnejših in ne daljših od navadnega svinčnika.
"Kaj pomenijo ti količki?" nadaljuje Old Death. "Kakšno zvezo | imajo z olupijeno skorjo? Ali ne vidite malega, posušenega ličja, ktero-leži po tleh ? Ti količki so se rabili za veri. Ali ste videli kdaj desko za ve/ai.if. > poi) ..z-jo ktere se plcto mreže in podobno blago? Ne? No, tako < de>ko imamo pred nami, samo da ni lesena in nima železnih količkov. Jez- £ deca sta spletla iz ličja dolgo obvezo. Imeti je morala dva varda. široka j je bila šest palcev, kot -e vidi iz te mere na tleh. Take vezi iz svežega ličja 1 rabijo Indijanci, kolikor je meni znano, za obvezo ran. Sveže ličje deluje j hladilno na rano; kadar se posuši, se skrči tako, da uravnava še celo zlom- j Ijeno k".->t. Jaz mislim, da je moral biti vsaj jeden izmed obeh ranjen. < Poglejte -emkaj v vodo. Ali vidite podolgaste udrtine na dnu? Tukaj sta J se valjala dva konja po vodi. To navado imajo samo indijanski konji. Po- { brala >ta jim sedla iz hrbta, samo da sta se mogla valjati in poživeti. To 2 ee dovoli konjem le tedaj, če se jih rabi za dolgo, naporno pot. Z goto- > vostjo lahko trdimo, da nista ostala delj tukaj; kakor hitro sta končala vez, i sta od jahala. Konečni uspeh naše preiskave je sledeči: tukaj sta bila dva 5 jezdeca na indijanskih konjih, od kterih je moral biti vsaj jeden ranjen. Mudilo m. jima je tako, da ni>ta niti konj napajala na oni strani, ko sta vi.it !a na drugi strani lipo, iz ktere ličja sta potem napravila obvezo. Ko je bilo vse -jotovo, st. odjahala z vso naglostjo. Kaj sledi iz tega, Messrs.? ^ Pomislite malo!" pozove mene starec.	^
••}!■ • " -kupiti." odvrnem. "Toda <ie smejajte se mi, če ne zade- <
"Le brez skrbi. Jaz vas smatram za svojega učenca, od kterega se ne (
•Ker - a bila konja indijanska, mislim, da pripadata jezdeca rdečemu ^ plemenu. Pri tem >j»ori nim na dogodke v Inge. Jeden izmed Apachov je u:<!, a je 1 * i I ranjen. Winnetou je hitro odjahal za njim in ga tudi došel, ker ima izvrstnega konja."
••Ni -lain.!" ] m ■k Ima Old Death. "Ali veste Še kaj?" ■ • i »a. oba Apaeha sta se potrudila, da prideta kar mogoče kmalu k »v-.;.!! .	i. Iv t .lati mu morata od nesramnega dogodka v trdnjavi *
in i azr.aniti. da utegi.ejo -. vražni Comanchi kmalu pridrveti nadnje. Zato * sti jima je tako mdilo. Zato sta se ustavila šele tukaj in obvezala rano; to j i sta storila poglavitno zato, ker sta slutila, da prideta tukaj do lipe. Konjem « sta dovolila potrebno kopelj in odjahala potem."	i
"Tako je. Jaz sem zadovoljen z vami. Ne dvomim, da sta bila tukaj , Winnetou in njegov ranjen prijatelj. Mi smo seveda prepozni, da bi mogli , videti sle.l v travi. Vem pa, v kteri smeri sta jo udarila. Morda sta na Rio C ran de. kot mi, in sta šla v najkrajši smeri, kar storimo tudi mi. Zato mi>lim. da dobimo še kako znamenje od njih. Zdaj pa moramo poiskati primeren prostor, kjer zamoremo prenočevati; jutri moramo odriniti na vse_
zgodaj."	_	'
Njegovo vajeno oko dobi kmalu primeren prostor, obdan kroginkrog od	<
grmovja. Po sredi je sočna trava, ktera bode kot nalašč za naše konje,	i
Razsedlamo jih in privežemo na lase, ktere smo imeli seboj še iz La Grange,	i
Nato poležemo in povžijemo zadnje ostanke naše hrane. Na moje vprašanje,	i
ali ne zakurimo, odvrne Old Death in se prezirljivo zasmeje:	^
(Dalje prbodnjii.)	^
V slučajih nesreče
izvijenja odor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Pr. tdCHTERJEV Sidro Fain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-
tIT V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
NAZNANILO.	j
Članom društva sv. Cirila in Metoda st. 16 J. S. K. J. v Johnstovvnu. < Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 uri popoludne glavna ^ letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se na- 1 hajajo izven Johnstowna. da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim po- * tom pravilnih zakonov.
S pozdravom	j
Ivan Tegelj, L tajnik. ^ (17-20—12)	a
NAROČNIKOM NA *NANJE.
—o—	t
Cenjenim naročnikom našega lista,	A
zlasti pa onim v Pennsylvaniji, na-	/
znan jamo, da jih v kratkem obišče	j zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser
Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani	1
rojak bode nabiral naročnino za list	£
in opravljal tudi druge v našo stroko	E
spadajoče posle ter ga cenjenim ro-	j jakom naj topleje priporočamo.
uvuuvvvta. J	-u-|_ ■ _^	°
NAZNANILO.	C
Slovensko katoliško podporno dru- ® žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K J.. C Allegheny, za Pittsburg, Pa., in oko- C lieo, ima svoje redne seje vsako drug:- c nedeljo v mesecu. ^ Družtvenikom se naznanja, da bi se -istih v polnem številu udeleževali ter 9 redno donašali svoje mesečne prispev- ® ke. Nekteri udje, ki se radi oddalje- D nosti ali dela ne morejo sej udeležiti. D naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj ^ navedenim naslovom doposiljajo. ' Predsednik Dominik Strniša, 221 ® Spring Garden Avenue, Allegheny; D podpredsednik Fran Kresse 5106 Na- E trona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo- £ >ip Muška, 57 Vilia St., Allegheny; j, H. tajnik Fran Strniša, Water Alley, ?-or. Basin St., Allegheny; blagajnik ^ Fincenc Volk, 2S Tell St., Allegheny; & lelegat Fred Volk, 122 42nd St., G Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, q, 57 Villa Street, Allegheny; Fran & jolob, Nikolaj Povše 28 Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Anton ^ Drašler, 416 Bell Avenue, North H Braddoek, Pa. H -- H
[Ira za vse življenje $5.95. *
JESS Prava 14 karatna gold filled ^
^Pj ne pozlačena ura,na kterej T 7; ^ga^L ie označeno 14k jamčena •jfmtkiS^SrSij, za 20 let od strani izdelo-
|Iz
Izgleda in se nosi ^ R^rl^ kakor solidna zlata ura, ^ffijgLiire/ ^jf ktera je pa močnejša, ker Ja y&Jr ima jake dvojne pokrove K; krasno izrezljane in je -rr-. jpremijena z ameriškim niklastim kole-;oviem, dragimi kameni in Brequetovim K peresom. Vsaka veličina na razpolago, Tiožke veličine Št. 18, ali pa srednje št.
in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razp< šiliamo po ekspressu C. O. D. M n vsakdo jih lahko pregleda, predno alača, in ako mu ugpja, potem plača igentu $5.95 in ekspresne stroške. Z rsako uro pošliemo krasno verižieo brez- M >lačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa :Iato verižico s križem brezplačno. Razun M epa še prihranite tudi ekspresne stroške. Ve bojte se, mi ostanemo pri tem, kar ečeino. Te vrste ura z Elginovim kole-iovjem velja $2 več. Pišite na ančno: M CROWN JEWELRY CO., Dept 172 M 163 E. Randolph St., Chicago, III, M
--- M
I Ako hočeš dobro postrežbo | ^
z mesom in groccrijo, |
tako se obrni na	F Oc
% Pa
iVIartin Geršiča, | Pc
301-303 E. Northern Ave., p Pc Pueblo, Colo.	p Po
__. ,	I Po
lutii naznanjam, aa imam F
v zalogi vsakovrstno suho g! pr
meso, namreč:	R pr
klobase, rebra, jezike, | Pr
Sunke itd.	f
fj Pr
Govorim v vseh slovanskih fe
I *-— rrfpcrote S3 ~ — Eo
j obilni obisk.	p So
w w wjm-w-w m f_t f i m J,
/
Cenik: knjig,
KATERE SE BOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
MOI/rVENIKL
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga),	'
platno, rutieča obreza, 75c., fina ve-	, zava, zlata obreza, $1.00.
Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,	,
zlata obreza 80c.	,
»
Nebeške iskrice, platno 40o., zlata
obreza 60c.	<
Otroška pobožnost, platno, rudeča	<
obreza 25c.	{
Premišljevanje o Presv. Rešujem Te-	i
lesu, šagrin, zlata obreza, $1.00.	*
Presveto Srce Jezusovo, platno, rud.	^
obreza, $1.00.	*
Rajski glasovi, platno, zlata obreza,	<
(ličen molit ve nik), 40c.	g
Rožni venec, platno, zlata obreza,	£
$1.00.	6
' Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza	^
S0c., usnje, fino vezana $1.50.	£
Vrtec nebeški, platno 70c.	1
. Zlata liola, zlata obreza, $1.00.	1
i aafičfsg-lh	-»Tria^fcSS1 1
PESML	1
. A. Aškerc: MučenikL Elegantno vezano, $1.25.	^
\
F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c.
Vojanov-R^Majster: Poezije. 60c. ^
1,11 " j
POVESTI IN ZGODOVINA. \ Aladin s čarobno cvetlico, 10c.	Z
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.	Z
1 Baron Trenk, 20c.	^
Belgrajski biser, 15c.	^
Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, 10«. Božični darovi, 10c.
A
Burska vojska, 30c.
_ ,	A
Cerkvica na skali, 10c.
x£
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.	h
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.	Ž<
Cvetke, 20c.
čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Darinka, mala Čmogorka, 20c.	g
Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. D Doma in na tujem, 20c.
T>
Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20«.
A
Eno leto med Indijanci, 20c.
oj
Erazem Predjamski, 15c.
Eri 20c.
Evstahija, 15c.
General Laadon, 25c.
George Stephenson, oče železnic. 40c. ^
Ci
Golobeek in kanarček, 15c.	^
D]
Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e.	jji
Grof Radecki, 20c. -	K
Hedvika, banditova nevesta, 15c.	Kj
Hildegarda, 20c.	pl
Hirlanda, 20c.	SI Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20e.
Kako je izginil gozd, 20c.	Dc Knez Črni Jurij, 20c.
Krištof Kolumb, 20c.	Dc Krvna osveta, 15e.
Lažnjivi kljukec, 20c.	Gc Maksimilijan L, cesar mehikanski, Hi
20c.	K:
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25.	Mi
Marija, hči pollkova, 20c.	Mj Marjetica, 50c.
Materina žrtev, 50e.	'
Mati Božja z Bleda, 10c.
Miklova Zala, 30e.	Na
Mirko Poštenjakovič, 20c.
Mladi samotar, 15c.	Po
Mlinarjev Janez, 40c.
Mrtvi gosteč, 20c.	pj
Na indijskih otocih, 25c.	pT
Na preriji, 20e.	gli
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20«
Naseljenci, 20c.	gj(
Nasejnikova hči, 20c.
Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c.	1
Nedolžnost pregajana in poveličana. "g.
20e-	ša
Nesrečnica. 20c.	ga
Nezgoda na Palavanu, 20c.	ye
Nikolaj Zrinjski, 20c.	vc
Ob tihih večerih, 70c.	2Tb
Ob zori, 50c.	•.
Oče naš. 50c.	^b Odkritje Amerike, 40c. Pavlih a, 20c.
Pod turikim jarmom, 20c.
Poslednji Mehikanec, 20c.
Potovanje v Liliput, 20c.	^
Povesti (Kalan), 20c.	RlJ
Pravljice (Majar), 20c. 4	^
Pred nevihto, 20c.	Ze]
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbo v cevem Grogi, 20e.
Prst božji, 15c.
Repoštev, 20c.	I*ji
Robinson Crusoe, 40c.	j
Rodbinska sreča, 40e.	Ra Rodbina Polsaeflrih, 3 sredd |SJB0. Av
Roparsko življenje, 20e. Senilia, 15c. '' Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezika po 20e. E*' Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodo-'a vine, 25e.
S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. d Sto majhnih pripovedk, 25c. v Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. ^ Sv. Genovefa, 20c.
Sveta noč, 15c. 1, Sv. Notburga, 20c.
60 malih povestij, 20c. a Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c.
i—
Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20 c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vBak 40e.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. -
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
I
Druge:
Abecednik, vezan 20c.	-
Četrto berilo, 40e.
Druga nemška slovnica, 40c.
Evangelij, vezam 50c.
Katekizem, mali, 15c.
Katekizem, veliki, 30c.
Prva nemška vadnica, 35c.
Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
BAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c.	g,
Kako postanemo stari, 25c.	e
Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c.	'i
Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po I 60«. . jj
Navodilo za spisovanje raznih piseir f
75c.	I
Poduk Slovencem, ki se hočejo nase-	§
liti v Ameriki, 30c.	|
Pravila dostojnosti, 20c.	i
Pregovori, prilike, reki, 30c.	|
Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant-	I
no vezana $1.80.	I
Slovenski šaljivec, 20c.	(
Spretna kuharica, broŠirovano 80c.,	|
. vezano $1.00.	|
Stoletna pratika, 60c.	^
Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c.	^ Šaljivi Slovenec, 75e.
Velike egiptske sanjske bukve, 30c.	I Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem.	4
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.	'
ZEML.TE VXDI:	.
Evropa, 25c.	v	m
Kranjska dežela, 20c.	*
Rusko-japonske vojake, 25c.	J
Zemlja, 25c.	J Zemljevid avstro-ogrske države 50c. ^
Zj edin j ene države, 25c.	j
AZfiT.EDNICE:	^
Ljubljanske,
newyorske, s ****Vliir*ini I in razne drage po 3c., ducat 30e. 4 Rasne svete podobe, botnad Ge. • J Ave Marija, 10e.	C
/ --- ■
. CompagnlB fieneraie Traosatlaiifip.
|Francoska parobrodna družba.]
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMKI SO:
"La Savof(T"e" ^	.................ton, 30,000 konjskih moCL
"La Lorraine" " " ...................12'0M0 » 25.°°°
"La Touraine" " " ...................» 2^(MM>
Lalouraine „ „ ...................... ,MHl u „
L'Apuitaine „ „ „ .................lo>,, ir.,.,0
T ?uetange M-............................. 8,000	9, „.„	"
LaChamqagne" ........................................................000
"La Gascogne"............................... 8.0« K) " 9,000
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št- 4 2 Sortli Ki*er, ob Morton St., N.Y.
La Bretagne	13. dec. 1906. *LA SAVOIE	17 jan 1907
•LA TOURAINE 20. dec. 1906. «LA TOURAIXE 24 jan 1907 •LA PROVENCE 27. dec. 1906. -LA LORRAINE 31 jan 1907 •LA LORRAINE	3. jan. 1907. La Breta-ne	7. febr. 1907^
La Bretagne	10. jan. 1907. *LA SAVOIE	14. feb. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al. w. Kozminski, generalni agent za zapatl.
TI Deaborn St., Chicago, 111.
CUNARD LINE
PA RINI KI	iVIED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKIilT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
/ 4v\ n atiomi a ^ " Jyy^l^ UAKUM januarja.116 5
' - t T ^TONrA, SLAVONIA in PANXONIA so parniki na dva vi-i JaKf- Parl»fi so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežb na.	1
Vožnje listke predajajo pooblaščeni a?entje in
Tke Ciari Steamsliip Co., M,
BOSTON:	A11ISJS fc^V F C LIS:	CHICACO:
State St. »Guarenty Building. 67 Dearborn St. 2I"24 STATE ST., NEW YORK.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY RI V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Ksdi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših I gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
I Telefon 2034.
| Frank Petkovšek |
\ 714-218 Market Street	Waukegan, III. |
f	priporoča rojakom^svoj	4
I^SAUOON,
i	v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter	|
I	ima na razpolago fine smodke.	|
i	V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže f?roce-	i
i	rije po nizkih cenah.	j
¥	Pošilja denarje v staro domovino zelo liliro in ceno; v	|
I	zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorku.	<
fcrnlfci Aarrriaii^itflliii^a': I mfe.rnfl ,-Ahnia- I	, ^ ..^^a.	.....A .. ^
|	r-aznanjam, da j. za tamošnji okraj moj \
ledini pooblaščeni zastopnik za vse posle I
I JAKOB ZABUKOVEC, j
? 4824 Blackberry Alley"	' Pittsburg, Pa. (
1 Uradne ure: vsak dan od do ure, ter ob sobotah do L ^ 8. ure zvečer.
ijfcujiia—i gk toplic priporočam.	r
Frank Sakser. c i ■■ 1^1 i, A„ ,, ji n a,. „ t,A