GLAS LJUDSTVA Kadar se na koga jeziš, pusti možnost za spravo. Arabski pregovor naš tednik Številka 42 Letnik 48 Cena 10,-šil. (100,-SIT) petek, 18. okt. 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Za študente vseh avstrijskih univerz ŠTUDENTSKI KONTO POSOJILNICE-BANK ZVEZA BANK vsem študentkam in študentom nudijo študentski konto z zelo ugodnimi kondicijami. Izkoristite to izjemno ponudbo! Prihodnja nedelja: predsednik Drnovšek na obisku v Libučah Stran 11 Življenjski jubilej vztrajne kulturnopolitične delavke Če gre za enakopravnost slovenščine, ne pozna kompromisa. Zanjo se zavzema dosledno, njej posveča vso svojo ljubezen. Zaveda se, da si je treba prizadevati za ohranitev slovenske narodne skupnosti na vseh področjih, še posebej na političnem. Njeno vodilo je: drugi deželni jezik bomo v prvi vrsti uveljavljali z dejanji in ne samo z lepimi besedami. Prihodnji torek, 22. oktobra, bo Micka Miškulnik iz Velike vasi praznovala svoj 70. rojstni dan. Praznovala ga bo polna življenjske energije ter trdne volje, da bo tudi v prihodnje vztrajno delovala v vsestransko korist narodne skupnosti. Pri tem naj še posebej omenimo njeno pionirsko delo, kar zadeva organizirano gibanje slovenskih upokojencev. Slavljenka je bila (skupno s pokojnim možem Mirom) pobudnica šentjakobskega - prvega slovenskega društva upokojencev in je tudi glavna urednica Našega upokojenca. Poleg tega je članica predsedstva EL, zbora narodnih predstavnikov NSKS in zvesta sodelavka Našega tednika. Za življenjski jubilej ji želimo obilo zdravja, Božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NT se pridružujejo NSKS, EL, SGS, predsednica društva upokojencev Pliberk Helena Močnik ter predsednik društva upokojencev Podjuna Tine Komar (slika). Na mnoga leta! -Kuj- POLITIKA Srečanje predstavnikov Narodnega sveta, Enotne liste in Slovenske skupnosti v Gorici v znamenju še tesnejšega sodelovanja. _ ____ 1 Strani 2/3 ŽALOSTNI VESTI Te dni smo položili k zadnjemu zemeljskemu počitku dva velika Slovenca - župnika Matevža Nageleta in Miheja Sadjaka. J Strani 7/8 ŠPORT Škotski klub Dundee United kaže zanimanje za Igorja Ogrisa. Ali bo Ogris naš prvi legionar v inozemstvu? Stran 15 Politika petek, 18. oktober 1996 Politika Mag. Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Za temeljito razpravo Nedeljske volitve so bile zgodovinske. To ne samo zato, ker smo prvič neposredno volili avstrijske poslance v evropski parlament, tudi izid volitev pomeni temeljito prelomnico v zgodovini 2. avstrijske republike. Od pretekle nedelje naprej Avstrija ne pozna samo dveh velikih strank, temveč tri srednje velike. Naj bo komu všeč ali ne, dejstvo je, da je Haiderju po desetih letih uspelo nagovoriti toliko volilcev kakor OVP ali SPO, v zveznih deželah Koroška, Salzburg in Tirolska pa je njegova stranka postala celo najmočnejša. Najhujši poraz so doživeli socialdemokrati. Temu se tudi ni čuditi: kdor je pozorno spremljal volilni boj SPO pred zadnjimi državnozborskimi volitvami 17. Gre predvsem za to, kako priti ven iz trenutne narodnopolitične letargije. decembra 1995, ko so Vranitz-ky & Co obljubljali ohranitev raja na zemlji, bo razumel jezo njihovih tradicionalnih volilcev oz. delavcev in upokojencev. Pred 17. decembrom 1995 je SPO napadala Schussla, ker je zahteval stroge varčevalne ukrepe, prvi dan po državnozborskih volitvah pa je v celoti sprejela volilni program OVP. Račun je prejela preteklo nedeljo; medtem ko je Schusslo-va ČVP ostala v določenem smislu verodostojna in bila zato uspešna (precejšnji delež k uspehu je seveda prispevala tudi Uršula Stenzel, ki se je znala odlično vživeti v vlogo glavne kandidatke), je Haider spretno izkoristil razočaranje socialdemokratske baze. Sicer pa na Koroškem ta razvoj že dobro poznamo. Tradicionalni socialdemokratski volilci so pač hkrati tudi zelo sprejemljivi za politično propagando, ki se ne sramuje nagovarjati fašističnih in še posebej nemškonacionalnih predsod- kov. SPO nikoli ni bila pripravljena, da bi v svojih vrstah te predsodke sistematično iztrebila. Zato je nemškonacionalnim silam tudi v manjšinski politiki vedno klonila - in še danes kloni. To kljub Ausservvinklerju, ki gotovo ni nepošten človek, toda v politiki, zlasti še v manjšinski, površen in nedosleden. Zato se SPO ne sme čuditi, če dobi za politiko od voliltev do volitev račun od Haiderja. Nedeljske volitve pa morajo dati misliti tudi nam koroškim Slovencem oz. našim političnim organizacijam vključno z mediji. Očitno nam ne uspe dovolj prepričljivo posredovati dejst-va, da z narodnopolitičnega vidika niso pomembne samo občinske volitve, temveč najmanj tako državnozborske in evropske. In daje, milo rečeno, nelogično, če se na eni strani razburjamo, kako restriktivna je koroška in dunajska manjšinska politika, na drugi strani pa koroški Slovenci ravno večinske politike večinsko podpirajo. Bodisi socialdemokratske, bodisi Zernattovo OVP, ki prav tako (še posebej po proslavi ob 75-letnici plebiscita) načrtno zavrača vsako upravičeno zahtevo naše narodne skupnosti. Kaj so vzroki tega nerazveseljivega razvoja? Teh je gotovo več in bilo bi več ko neumestno, če bi se „po stari slovenski navadi" spuščali v površne razlage ali celo medsebojne očitke. Vsekakor pa bo treba o vzrokih temeljito, odkrito in stvarno razpravljati. Enako o tem, kako priti ven iz trenutne narodnopolitične letargije. Ob vsem tem pa bi bilo usodno, če bi se predajali malodušju, zanemarjali dosedanje narodnopolitične uspehe in ne razumeli, da lahko pomeni uspešna politika samo delo z ljudmi za ljudi. V znamenju tesnejša med-slovenskega sodevanja IZID EVROPSKIH VOLITEV V NAŠIH OBČINAH Srečanje predstavnikov Narodnega sveta, Enotne liste in Slovenske skupnosti v Gorici. Slovenci v Italiji in Avstriji živijo v podobnih razmerah in se spopadajo s sličnimi problemi. Prav zato je potrebno, da gojijo medsebojne stike na vseh področjih, tudi na političnem, ter da še okrepijo medsebojno sodelovanje. To je bila osrednja misel, ki je prevevala srečanje med predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Enotne liste in Slovenske skupnosti (SSk), do katerega je prišlo v četrtek, 10. oktobra t. I., v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem na sedežu SSk v Gorici. Koroško delegacijo so sestavljali tajnika NSKS in EL, Franc VVedenig in Bernard Sadovnik, ter član Zbora narodnih predstavnikov in predsedstva EL Karel Smolle, SSk pa so zastopali predsednik Marjan Terpin, tajnik Martin Brecelj ter člani vodstva Štefan Bukovec, Aleš Figelj, Rafko Dolhar, David Grinovero in Peter Rustja. Na srečanju so si udeleženci najprej temeljito izmenjali informacije o političnem trenutku Slovencev v Avstriji in v Italiji. Beseda je tako tekla o prizadevanjih za odobritev temeljnega zakona o narodnih manjšinah v Avstriji ter obeh manjšin, pa tudi o drugih perečih vprašanjih v kulturnem in gospodarskem življenju Slovencev v Italiji in Avstriji. Prav med srečanjem je prišla iz Trsta vest o uvedbi komisarske uprave v Tržaško kreditno banko, kar pomeni konec nekega obdobja za Slovence na Tržaškem in mogoče sploh v Italiji in zahteva iskanje novih rešitev v gospodarskem, pa tudi na družbenopolitičnem življenju slovenske manjšine v Italiji. Na sestanku je tekla beseda tudi o odnosih z matično državo. Delegaciji sta se dogovorili za nekaj skupnih korakov, ki naj bi spodbudili Republiko Slovenijo k temu, da bi vodila čim bolj zavzeto, dosledno in učinkovito politiko podpiranja slovenskih manjšin v sosednjih državah, ob upoštevanju tudi novih možnosti, ki jih odpira vse bolj življenje pod skupno evropsko streho. Udeleženci srečanja so govorili tudi o delovanju Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FU-ENS), v katero sta včlanjena NSKS in SSk, in ki bo maja 1997 imela svoj letni kongres v Celovcu, pred tem pa pripravljalni seminar pri Slovencih v Italiji. O vsem tem bo tekla beseda tudi na sre- za dosego globalnega zaščitnega Čanju predstavnikov slovanskih zakona za Slovence v Italiji, o problemu legitimnega zastopstva ter zastopanosti v izvoljenih telesih manjšin v FUENS, ki bo konec prihodnjega tedna v Budišinu pri Lužiških Srbih. Slovenska vojska na Koroškem. Prvič v zgodovini so na Koroškem sodelovali zastopniki Slovenske vojske na prireditvi, ki jo je organizirala avstrijska zvezna vojska. V soboto, 5. oktobra, je koroški vojaški komando priredil maratonski pohod (44 km) v okolici Celovca, katerega so se poleg domačih in italijanskih vojakov udeležili tudi slovenski. Po besedah glavnega organizatorja Gressla naj bi to srečanje služilo utrjevanju ideje Alpe-Jadran in boljšemu medsebojnemu razumevanju. Se pred sestankom z voditelji SSk so si koroški gostje v spremstvu predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Damjana Paulina ogledali prenovljeni Katoliški dom, katerega slovesna otvoritev bo 19. t.m., ob zaključku obiska pa sta jih na županstvu v Števerjanu sprejela župan Hadrijan Corsi in podžupan Mirko Humar. Med prisrčnim pogovorom je prišla do izraza predvsem možnost, da bi občina Šte-verjan razvila sodelovanje zlasti z občino Globasnica. Alpe-jadranska olimpiada iluzija? Preteklo sredo sta bila slovenski državni sekretar Peter Vesenjak in Christiano Dega-no, deželni svetnik za turizem v Furlanji - Juliski krajini, gosta namestnika deželnega glavarja Karla-Heinza Gras-serja. Srečanje je bilo namenjeno tesnejšemu turističnemu sodelovanju v prostoru Alpe-Jadran. Mdr. želijo uvesti t. i. „Alpen-Adria-Trigon Card" (po vzorcu ..Karnten Card“), pogovarjali pa so se tudi o vprašanju, kako realistična je skupna zimska olimpiada v letu 2006. Iz besed zastopnika Furlanije - Julijske krajine Christiana Degana je bila slišati določena skepsa -predvsem zato, ker se za zimsko olimpiado poteguje tudi G raz, za poletno olimpiado leta 2004 pa Rim. Okraj SPO OVP FPO LiF Zeleni Velikovec EU-volitve DRZ9E EU-volitve DRZ9E EU-volitve DRZ9E EU-volitve DRZ9E EU-volitve DRZ95 glasov % % glasov % % glasov % % glasov % % glasov % % Pliberk 628 36,4 44,7 514 24,1 20,2 507 29,4 25,6 50 2,9 5,7 82 4,8 2,8 Djekše 160 34,0 38,7 128 27,2 28,8 145 30,8 26,6 13 2,7 2,4 22 4,7 2,5 Dobrla vas 1.236 44,8 52,3 529 19,2 17,4 760 27,6 23,7 66 2,4 3,5 103 3,7 2,2 Železna Kapla 860 55,8 61,1 239 15,5 14,7 301 19,5 16,1 40 2,6 4,3 65 4,2 2,6 Bistrica 342 39,8 45,6 136 15,8 12,8 262 30,5 25,1 33 3,8 8.4 67 7,8 7,1 Galicija 288 34,5 42,1 209 25,1 21,2 271 32,5 28,3 23 2,8 4,2 33 3,9 3,3 Globasnica 313 41,1 43,9 149 19,6 14,2 199 26,2 23,0 51 6,7 13,9 35 4.6 3,9 Grebinj 444 26,3 34,1 536 31,8 30,4 612 36,2 31,1 29 1,7 1,6 42 2,5 1.7 Suha 232 38,2 43,0 161 26,5 25,0 168 27,6 23,8 11 1,8 2,4 28 4,6 4,4 Ruda 336 41,4 46,9 194 23,9 20,7 240 29,6 27,2 10 1,2 1,8 23 2.8 2,8 Škocjan 732 38,7 43,5 436 23,0 22,6 546 28,9 24,4 69 3,6 5,8 73 3,9 2,3 Žitara vas 492 48,6 53,0 176 17,4 16,3 255 25,2 20,4 33 3,3 6,1 42 4.1 2,9 Velikovec 1.911 36,6 43,7 1.128 21,6 20,0 1.757 33,6 29,6 137 2,6 2,5 176 3,4 2,9 Okraj SPO OVP FPO LiF Zeleni Celovec-dežela EU-v olitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 glasov % % glasov % % glasov % % glasov % % glasov % % Žrelec 1.326 39,3 47,3 467 13,9 12,6 1.303 38,6 33,1 84 2,5 3,3 127 3,8 2,7 Bistrica v Rožu 595 43,9 46,6 223 16,5 14,4 435 32.1 30,2 26 1,9 4,2 51 3,8 3,8 Borovlje 1.709 43,1 49,4 559 14,1 12,9 1.367 34,4 30,5 107 2,7 3,6 154 3,9 2,9 Grabštanj 373 31,3 37,3 309 26,0 23,6 440 37,0 34,0 16 1,5 1,9 28 2.4 2,3 Hodiše 362 31,7 40.1 164 16.1 17,2 475 41,5 34,0 37 3,2 4,0 51 4,5 3.5 Kotmara vas 498 37,2 44,2 298 22.2 19,5 408 30,5 27,1 45 3,4 4.7 66 4,9 3,7 Bilčovs 307 36,4 45,3 172 20,4 16,9 253 30,0 25,7 29 3,4 5,3 68 8,1 5,9 Štalenska gora 483 33,3 37,5 296 20,4 20,1 554 38,2 33,7 30 2,1 4,1 57 3 9 3,1 Žihpolje 176 20,0 27,4 265 30,1 28.1 335 38,0 35,4 42 4.8 5.1 41 4,6 3,5 Pokrče 449 35,7 41,0 226 17,9 16,7 497 39,5 36,1 25 2,0 3,4 37 2,9 2,4 Šmarjeta v Rožu 251 42,3 45,6 134 22,6 21,6 171 28,8 26,6 14 2,4 2,8 13 2,2 2,2 Škofiče 365 38,3 46,7 147 15,4 15,2 378 39,6 31,7 16 1,7 3,2 28 2,9 2,3 Sele 198 | 53,1 | 60,3 90 24,1 14,7 37 9,9 6,7 18 | 4,8 15,4 17 4,6 2,2 Okraj SPO OVP FPO LiF Zeleni Beljak-dežela EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 glasov % % glasov % % glasov % % glasov % % glasov % % Podklošter 1.519 41,2 51.1 533 14,4 10,8 1.312 35,5 30,8 68 1,8 2,6 124 3,4 2,8 Bistrica na Žili 156 28,0 38,2 122 18,0 15,5 326 48,1 42,3 7 1.0 1,1 25 3.7 2,0 Bekštanj 1.506 38,1 47.4 717 18,1 16,2 1.338 33,8 28,5 103 2,6 3,6 184 4,6 3,2 Straja vas 150 36,3 49,5 96 23,3 18,8 136 32,9 23,8 11 2,7 4,2 9 2,2 2,5 čajna 508 41,9 51,7 230 19,0 15,9 363 30,0 26,1 27 2,2 2,2 49 40 2,7 Rožek 306 36,6 42,4 192 23,1 20,2 261 31,4 28,5 23 2,8 5,4 40 48 2,8 Št. Jakob v Rožu 1.084 46,2 56,2 312 13,9 12,0 619 27,5 23,4 64 2,9 3,6 112 5,0 3,8 Vrba 1.177 30,0 37,9 725 18,5 17,4 1.655 42,1 36,7 105 2,7 3,6 164 42 3,3 Vernberk 814 38,4 45,9 304 14,3 13,3 824 38,9 34,5 47 2,2 2,5 72 3,4 2,7 Celovec-mesto SF ’0 OVP FPO LiF Zeleni EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 EU-volitve DRZ95 glasov 12.340 20.282 8,172 I”9.993 16.519 17.983 ^ 1.570 2.412 2.509 2.280 odstotkov 29.2 37,8 19,3 18,6 39,1 33,5 3,7 4,5 5,9 4,3 JAKO S O VOLILI K OROŠKI Ol (RAJI ~ Celovec-mesto Beljak-mesto Trg Šmohor Celovec-dežela Št. Vid Spittal ob Dravi Beljak-dežela Velikovec VVolfsberg SPO EU 96 12.340 10.143 4.226 3.421 9.146 10.276 12.276 12.279 7.974 10.726 92.807 EU % 29,2 37,2 31,2 32,2 34,2 35,3 31,6 38,2 39,5 37,7 34,5 DRZ 95 37,8 45,7 37,7 37,3 41,2 41,7 37,6 45,9 45,9 43,8 40,8 OVP EU 96 8.172 4.030 2.674 3,065 5.365 5.520 8.689 5.103 4.436 5.453 52.407 EU % 19,3 14,8 19,7 28,8 20,0 19,0 22,3 15,9 22,0 18,8 19,5 DRZ 95 18,6 14,2 18,0 28,6 18,4 18,0 20,8 14,3 20,1 18,2 18,5 FPO EU 96 16.519 10.212 5.627 3.390 9.893 11.409 14.860 11.983 6.023 10.528 100.444 EU % 39,1 37,4 41,6 31,9 37,0 39,2 38,2 37,3 29,8 37.0 37,3 DRZ 95 33,5 31,9 38,6 28,9 32,6 35,1 35,5 32,8 25.8 33,1 32,7 EU 96 1.570 812 254 173 712 561 797 734 565 530 6.708 LIF EU % 3,7 3,0 1.9 1,6 2,7 1.9 2,0 2,3 2,8 1,9 2,5 DRZ 95 4,5 ' 3,7 2,3 2,0 3,8 2,1 2,5 3,0 4,2 1.9 3,6 EU 96 2.509 1.220 450 263 1.083 771 1.196 1.209 791 839 10.331 -ELENI EU % 5,9 4,5- 3,3 2,5 4,0 2,7 3,1 3,7 3,9 2,9 3.8 DRZ 95 4,3 3,4 2,6 2,4 3,1 2,3 2,8 2,9 2,9 2,3 3,5 4 Politika ORF: časovni spored za politično-informativne oddaje CAN določen Prvi dve politično-informativni oddaji (Belangsendung) dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) bosta 19. in 21. novembra 1996. Kot smo že poročali, je dunajski Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) pred nedavnim dosegel izredno pomemben politični uspeh: čeprav je kuratorij ORF sprva odklonil politično-informativne oddaje CAN na televiziji in v radiu, je navsezadnje nadrejena instanca komisije za spoštovanje zakona o radioteleviziji (Kommission zur Wah-rung des Rundfunkgesetzes) odločila v prid CAN. Po tej odločitvi je moral kuratorij ORF določiti časovni obseg in število politično-in-formativnih oddaj CAN. Medtem je odločitev kuratorija znana: še letos bosta dve politično-informativni oddaji v radiu: 19. novembra v Č2, 21. novembra pa v Č1. Od naslednjega leta dalje pa bo lahko letno oddajal CAN 23 politično-informativnih oddaj v radiu in dve na televiziji. Pa še to: radijske oddaje bodo deloma v Č1, deloma pa v 02; v Č2 bodo politično-informativne oddaje CAN prilagojene posameznim deželam oz. manjšinam, ki živijo v teh deželah. Vrhu tega bodo te politično-informativne oddaje v jeziku manjšine. P.S.: Opozarjamo tudi na razpis za najboljšo zamisel politično-informativne oddaje CAN, ki ga objavljamo na tej strani. RAZPIS ZA NAJBOLJŠO ZAMISEL informativne oddaje Centra avstrijskih narodnosti v programih 01, Č Regional in ORF 2 Informativna oddaja traja tri minute. „Scenarij“ in predlog za besedilo oddaje je lahko napisan v nemščini ali v enem izmed jezikov avstrijskih narodnih skupnosti. Tematsko naj vsebuje dejstvo, da že od nekdaj živi v Avstriji več narodnih skupnosti - s posebnimi zahtevami, ki bi, če bi bile izpolnjene, zagotovile njih nadaljnji obstoj. „Scenarij“ naj vsebuje celotno zamisel tako za televizijske kakor tudi za radijske informativne oddaje, ki bi jih scensko oz. glasbeno popestrili. Udeležijo se lahko pripadniki vseh avstrijskih narodnih skupnosti. Rok sprejema: 12. november 1996 (poštni pečat) Sprejete predloge bo ocenila neodvisna skupina strokovnjakov. Izmed vseh predlogov bodo najboljši trije nagrajeni: 1. mesto: ATS 5.000,- 2. mesto: ATS 3.000,- 3. mesto: ATS 2.000,- Predloge sprejema: Center avstrijskih narodnosti, TeinfaltstraBe 4, 1010 Wien/Dunaj, tel: 01/533 15 04, fax: 01/535 58 87 V zahodnih demokracijah je parlament institucija, ki vzbuja zaupanje in uživa velik.ugled. V Sloveniji je „svet“ postavljen na glavo: poslanci so prav na dnu lestvice priljubljenosti, parlamentu - kot najvišjemu organu oblasti - pa ljudje ne zaupajo. Zakaj, ko pa je slovenski parlament eden najbolj učinkovitih v Evropi, saj je v štiriletnem mandatu opravil prek 100 rednih in izrednih sej, sprejel prek 500 zakonov in drugih predpisov ter obravnaval prek 100.000 strani gradiv? Vzrokov je več. Prvi so objektivni, drugi subjektivni. Prve lahko imenujemo tudi tranzicijske vzroke, saj Slovenija kot mlada država praktično nima ne državniške, ne demokratične tradicije. Je v tranziciji, na prehodu iz socialistične v sodobno demokratično družbo. Ljudje so v tem času še posebej občutljivi, hkrati pa večina niti dobro ne ve, kaj je parlamentarna demokracija v pravem pomenu besede. Državljani so zato ogorčeni zaradi medstrankarskih prepirov in boja strank za oblast, čeprav je prav to smisel večstrankarskega političnega sistema. Ljudje so tudi razburjeni zaradi (pre)velikih poslanskih plač, ki Poslanci brez ugleda znašajo v povprečju 25.000 šilingov, kar je petkrat več od povprečne slovenske plače v gospodarstvu, hkrati pa precej manj, kot dobijo poslanci denimo v Nemčiji ali Italiji. Javnost meni, da bi morali poslanci deliti usodo z drugimi državljani, ki se kaže v veliki brezposelnosti (14-odstotna), majhni zajamčeni plači (4.000 šilingov) in težkem socialnem položaju (prek polovico slo- ___ venskih družin je socialno ogroženih). Čeprav imajo poslanci prav, ko pravijo, da so tovrstne primerja- Jože Biščak SLOVENIJA V ŽARIŠČU ve čista demagogija, pa so v največji meri sami prispevali k rušenju ugleda parlamenta v javnosti. Številne afere, v katere so bili vpleteni poslanci, niso nikoli dobile političnega, kaj šele sodnega epiloga. Čeprav je bilo nekaterim poslancem dokazano, da so zlorabljali pooblastila, kradli, iz malomarnosti povzročali prometne nesreče, se pretepali, vozili pod vplivom alkohola, sodelovali s kriminalci in jim pomagali - skratka dogajale so se stvari, zaradi katerih bi bil po- slanec v ..normalnih" demokracijah ne samo ob dobro ime, čast in politično kariero, temveč bi nekaj časa presedel tudi v zaporu -niso nikoli odgovarjali za svoja dejanja. Še več. Namesto da bi dokazovali svojo ..nedolžnost", so se sklicali na poslansko imuniteto. In ker nekateri ponovno kandidirajo za poslanca, bodo vsa njihova (tudi kazniva) dejanja^ zastarela. Če bi javnost to še nekako prenesla, pa se je najbolj razburila ob zahtevah po privilegijih: da bi se lahko upokojili po 25 letih delovne dobe, imeli pokojnine na ravni poslanskih plač, dobili velike odpravnine (predsednik državnega zbora naj bi dobil približno 700.000 šilingov odpravnine), zahtevajo pa še druge ugodnosti. Da bi bila mera, polna, si vladajoča stranka (Liberalna demokracija dr. Janeza Drnovška) privošči kršenje zakonov, procedure in ignoranco odločitev ustavnega sodišča. Zaradi vsega tega je ugled slovenskega parlamenta takšen, kakršen je - ničen. Poslanci bodo imeli v naslednjem mandatu težko nalogo, da si znova pridobijo zaupanje državljanov in parlamentu povrnejo ugled. 5 Kmetijstvo L-i eejk-. flprv - ; Anton Hoberl z Djekš se že desetletja zavzema za interes gorskih kmetov. S SJK je našel partnerja, ki bo njegove predloge vnese! tudi v kmetijsko zbornico. Foto: Fera Pogoji za gorske kmete morajo postati boljši Anton Hoberl že drugič kandidira za Skupnost južnokoroških kmetov in si prizadeva predvsem za izboljšanje položaja gorskih kmetov. Anton Hoberl ima svojo kmetijo na Djekšah, ki ležijo v coni 3. Kakor večina drugih kmetov v tej občini, se tudi Hoberl ukvarja v Prvi vrsti z govedorejo. Kot zelo razgledan in prizadeven kmet dokaj dobro ve za težave, potrebe in želje gorskih kmetov, le-te pa želi zastopati v SJK in s tem v kmetijski zbornici. Ena izmed glavnih zahtev Ho-berla je, da morajo dobiti kmetje take okvirne pogoje za kmetovanje, da lahko tudi preživijo. Hoberl: „Kmetje nočejo biti samo prejemniki podpor za negovanje narave, ampak želijo dobiti v redu plačano svoje delo in svoje proizvode." In kako se lahko kmetom izboljšajo okvirni pogoji? Na Djekšah na primer, bi bilo najbolj pomembno, da dobijo kmetje večje mlečne kontingente, ker so v tej občini pogoji za proizvodnjo mleka zelo ugodni, toda vsega mleka ne morejo prodati. Dješki kmetje si zdaj skušajo pomagati sami. Kmet Gabriel Slamanig je v Velikovcu postavil avtomate za prodajo mleka. Prvi rezultati so obetavni, vsak dan ima Slamanig več odjemalcev, tako da že razmišlja o tem, da bi postavil še nekaj dodatnih avtomatov. „Kmetje nočejo biti samo prejemniki podpor za negovanje narave, ampak želijo dobiti k redu plačano svoje delo in svoje proizvode. “ Slamanig in Hoberl sta dva kmeta, ki sta dolga leta zelo aktivno sodelovala v ABV (Allgemein-ner Bauernverband). Hoberl se je odločil za kandidaturo in sodelovanje pri SJK, kjer je tudi videl največ možnosti zastopati interese svojih djeških volilcev. Pri drugih strankah večinoma centrale določajo, katero politično linijo naj zastopajo njihovi kmečki zastopniki v zbornici, pravi Hoberl. Pri SJK pa imajo vsi kandidati in člani možnost, da zastopajo svojo linijo in da svoje predloge in predstave spravijo tudi v zbornico. Za gorske kmete ima Hoberl celo vrsto predlogov in jih bo preko Domeja spravil tudi v zbornico. Ena takih zahtev je pomočnik za kmetijo, če kmet zboli ali gre na dopust, prav tako pomočnica za kmečko gospodinjstvo. Sicer je ta pomoč v neki meri že urejena preko strojnih krožkov, toda to kmečko samoiniciativo država premalo finančno podpira, tako Hoberl. Tudi strojne krožke bi morala država bolj podpirati, saj si kmetje z njimi lahko privarčujejo veliko denarja in lahko bolj uspešno gospodarijo. V celoti gledano bosta morala država in družba ustvariti za gorske kmete boljše okvirne pogoje, sicer se jih bo še več odselilo in nehalo s kmetovanjem. SJK se želi v zbornici zavzema za zahteve gorskih kmetov, Hoberl pa bo v SJK poslanec njihovih interesov. Silvo Kumer Na kratko PISMO VLADI__________ Domej svari ministra Moltererja Avstrijski kmetijski mi-n i s t e r VVilhelm Molterer je v Bruslju doseg e I, da bo EU s 50% sofinancirala avstrijski OPUL program. Zdaj želi avstrijska zvezna vlada krajšati degresivne podpore od najprej obljubljenih 65% na 50%. Te krajšave bi v prvi vrsti prizadele kmete, ki se ukvarjajo s prašičerejo, rejo perutnine in s poljedelstvom. Zelo prikrajšani bi bili tudi mlečni kmetje, katerih dohodek se je zaradi pristopa Avstrije k EU v zadnjem času zelo zmanjšal. Zbornični svetnik in glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov Dl Štefan Domej je v pismu zvezni vladi in kmetijskemu ministru Moltererju zahteval takojšnjo izplačilo odprtih degresivnih podpor in to v višini, kot so bile kmetom prvotno obljubljene. Domej: „Če tega vlada ne bo storila, kmetje ne bodo izgubili le lepega kupa denarja, ampak tudi zadnje zaupanje v politiko vlade in kmetijskega ministra Moltererja. MM Ml Z ANSAMBLOM LOJZETA SUKA SOBOTA / SAMSTAG 26.10. »6,20.00 ŠOŠTAR GLOBASNICA /CLOBASNITZ Z* 1 die ehrliche & V Alternative Edina verodostojna alternativa za naše kmetice in kmete 17. NOVEMBRA - LISTA 4 6 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Prihodnji ponedeljek bo obhajal rojstni dan (teden na-vrh tudi ^ god) župnik v Žvabe-ku Šimej Wut-te. Žvabeški farani in sorodniki mu ob tej priložnosti prisrčno čestitajo in želijo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Osebni praznik je obhajal tudi kotmirški župnik Maks Mihor. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! V Lobniku nad Železno Kaplo obhaja rojstni dan Stanko Podbregar. Odborniku EL Železna Kapla iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnosti vse lepo in dobro! V Pliberku je slavila 30. rojstni dan Michaela VVarasch, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Rojstni dan je obhajal Peter Setz iz Gorič. Slavljencu želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V torek je obhajala 81. rojstni dan Elizabeta Dobnik iz Doba pri Pliberku. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Včeraj je v Vidri vasi obhajal rojstni dan Milan Piko. Slavljencu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Hildi Snedec s Ponikve pri Pliberku, Ljudmili Dumpel-nik iz Štebna pri Globasnici, Ančki Jernej iz Šmihela in Štefki Skuk iz Senčnega kraja. Posebne čestitke pa veljajo Hanzeju Dumpelniku iz Štebna pri Globasnici za 75. rojstni dan in Karlu Polancu iz Dvora pri Šmihelu za 70. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta! Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika. 70. rojstni dan je obhajal Franc Boročnik iz Libuč. Ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Naslednje voščilo je name- njeno Marti Tomič iz Repelj pri Pliberku, ki je obhajala osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Visok osebni jubilej, 80. rojstni dan, je slavila Terezija Schoffmann z Moščenice. Sla- vljenki ob tem lepem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Prisrčne čestitke in najboljše želje veljajo tudi Gitki Krištof za 40. rojstni dan. Na mnoga leta! V Borovljah je obhajala rojstni dan Urši Male. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! V Selah sta obhajala Mici in Kristl Jug osebni praznik. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! V Trebljah pri Šmarjeti v Rožu obhaja 65. rojstni dan občinski odbornik EL Hubert Ogris Prizadevnemu in priljubljenemu občinskemu odborniku ob tem lepem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, uspeha v politiki in dobrega počutja med najdražjimi. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Tonču Traunu iz Lo-vank, ki je obhajal rojstni dan. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V Nonči vasi_ je slavil 30. rojstni dan Karl Žlinder, za kar iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Danes obhaja osebni praznik predsednik EL in podžupan občine Bistrica pri Šmihelu Andrej VVakounig iz Dvora pri Šmihelu. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in uspešna leta! Anica Ogris s Kozij na Ra-dišah je slavila 70. rojstni dan. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Uršula Markovič iz Nagra-dov je obhajala rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Na Obirskem je obhajala rojstni dan Lenci Novak Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! CESTIT Karl Jenič z Letine pri Šmihelu slavi 70. rojstni dan Slavljenec se je rodil v Sloveniji, v Pristavi na Krškem, kjer je preživel tudi mladostna leta. Po vojnem času ga je pot vodila na Koroško, kjer je kaj kmalu našel drugo domovino. Najprej je služil denar na raznih kmetijah na južnem Koroškem (v tem času je spoznal tudi ženo Marijo), nato je nekaj let delal pri Gla-vvarju v Pliberku, navrh pa je bil približno 30 let pri podjetju Mortel v VVolfsbergu, kjer je postal tudi polir. Na vseh svojih delovnih postajah je bil zelo priljubljen, nenazadnje zaradi svoje prizadevnosti, vestnosti in pridnosti. Sedaj pa v krogu družine, na Letini pri Šmihelu, kjer sta si z ženo Marijo ustvarila lep dom, že 10. leto uživa zasluženi pokoj. Dobremu sosedu in skrbnemu družinskemu očetu sedmih otrok ob priložnosti osebnega jubileja prisrčno čestitajo sosedje, ki mu želijo obilo zdravja in da bi ga Bog še dolgo ohranil med njimi. Čestitkam se pridružujejo tudi vnuki, pri katerih je slavljenec še posebej priljubljen, in uredništvo Našega tednika. Flori Košat iz Podgorij 70-letnik jwi Prihodnjo sredo, 23. ok-tobra, bo slavil 70. rojstni dan Flori Košat iz Podgorij v Rožu. Brat oz. dvojček Micke Miškulnik je poznan kot nekdanji poslovodja kmečko-gpspodarske zadruge v Št. Jakobu ter kot velik prijatelj in aktivist SGS Št. Jakob (bil je tudi več let njen občinski odbornik). Njegova posebna prizadevnost velja tudi Slovenskemu društvu upokojencev Št. Jakob, kateremu ne pomaga le kot blagajnik, ampak tudi kot nadvse ljubezniv in družaben član. Floriju Košatu ob 70. rojstnem dnevu prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja - tako da bo tudi v prihodnje še lahko hodil po ljubljenih slovenskih gorah. 7 Rož - Podjuna - Zilja t Matevž Nagele GLOBASNICA Bil je vzoren duhovnik, prizadeven kulturnik in velik narodnjak V soboto, 12. oktobra, je v 89. letu starosti umrl upokojeni župnik Matevž Nagele Tri dni navrh pa ga je v Št. Jakobu velika množica pospremila k zadnjemu počitku. Velika množica žalujočih se je pretekli torek poslovila od rajnega župnika Matevža Nageleta in ga pospremila na zadnjo pot v farno cerkev in na šentjakobsko pokopališče. Pogrebne obrede je ob somaševanju domačega župnika in številnih duhovnih sobratov opravil škofijski kancler msgr. Mihael Krištof, ki je rajnemu spregovoril tudi poslovilne besede. V imenu Sodalite slovenskih duhovnikov pa se je od rajnega poslovil še rektor Jože Kopeinig. Udeležba na pogrebu je bila zelo velika, kajti poleg številnih duhovnikov, slovenskih šolskih sester in domačinov so se od rajnega poslovili tudi številni žalujoči iz Podjune, predvsem iz žitrajske fare. Rajni duhovnik Matevž Nagele je pričel svojo življenjsko pot v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Rojen je bil 11. septembra 1908, očetu Filipu in materi Mariji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, v Št. Petru, kjer si je kot zgleden učenec prisvojil dosti znanja za vstop na gimnazijo. Junija 1920, tik pred plebiscitom, je napravil na tedanji slovenski gimnaziji v Velikovcu sprejemni izpit. Jeseni, ko je padla odločitev o pripadnosti južne Koroške v prid Avstriji, je šel rajni Nagele na gimnazijo v Kranj. V Velikovcu, na gimnaziji, so tedaj ukinili pouk. V Kranju se je kmalu vživel in poleg študija sodeloval pri mladinskem, krščansko usmerjenem krožku „Orli“. Poleg fizkulture je to društvo gojilo dramaturško delo in petje. Letno so profesorji in dijaki naštudirali dve igri. Dijaki so sodelovali z navdušenjem tudi pri oktetu in tamburaški skupini. Po opravljenem zrelostnem izpitu se je Nagele vrnil na Koroško, kjer se je nato odločil za duhovniško delo ter vstopil v semenišče v Celovcu. Na dan sv. Petra in Pavla, 29. junija 1933, je domača fara slavila Nageletovo primicijo. K tej slovesnosti so se zbrali verniki celotnega dvojezičnega ozemlja, da počastijo mladega duhovnika in ga opogumijo za neumorno delovanje v prid Cerkvi in slovenskemu narodu. V tridesetih letih le mladi kaplan zbiral izkušnje na različnih župnijah južno od Drave. Tako je kaplanoval med drugim v Št. Juriju na Zilji, v Železni Kapli, v Pliberku in na Bistrici na Dravi. Leta 1939 so Nageleta pregnali nacisti iz Slovenjega Plajberka v Paternion, in nato v Zammels-berg, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Jeseni 1945 se je vrnil v Slovenji Plajberk, od koder so ga premestili vigredi 1946 v Marijo na Zilji. Po desetletnem prizadevnem delovanju je prevzel rajni Matevž Nagele (leta 1956) župnijo v Žita-ri vasi, ki jo je vzorno opravljal do upokojitve. V dolgih letih kaplanovanja pa Nagele ni skrbel samo za duhovno blagostanje faranov. Zgodaj se je lotil dela na kulturnem področju. ..Akademski sestanki", ki so jih imeli tedaj v različnih krajih južne Koroške, so bili ustanovljeni na pobudo tedanje inteligence, predvsem duhovnikov. Dobro spričevalo teh sestankov je bila tesna povezanost med akademiki in preprostim podeželskim ljudstvom. „Zavest, da smo po poreklu vsi Slovenci, ki držijo skupaj, moramo za vsako ceno prenesti, kljub vsemu napredku, v današnji čas. Delavci in študenti, duhovniki in kmetje, morajo ostati tesno povezani, če ne, se bomo razcepili v poklicne struje, ki nimajo časa in pripravljenosti drug za drugega," je v nekem pogovoru za NAŠ TEDNIK dejal rajni župnik Nagele. V Pliberku je ustanovil bralni krožek ter tamburaški in pevski zbor. Tudi v žitrajski župniji je začel s kulturnim delom. Okrog sebe je zbral farno mladino in s tem postavil na noge ugledno dramsko skupino. Svojo povezanost s Slovenijo je pokojni župnik Nagele kazal še zadnja leta. Na svoje stroške je namreč večkrat dal tiskati in širiti podobice z Brezjansko Marijo in molitvijo za slovenski narod. „Ko-munizma v Sloveniji ne more premagati nihče drug kakor le Bog na priprošnjo Marije!" Z njegovo smrtjo je torej odšel od nas vzoren duhovnik, velik kulturni delavec in nadvse zaveden rojak. Naj se rajni Matevž Nagele odpočije od zemeljskega truda in trpljenja ter od Boga prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Priporočljiv koncert V nedeljo, 20. oktobra, bo ob 19. uri v farni cerkvi v Globasnici koncert komornega pevskega zbora “Loka”, ki obeta pevski užitek. Komorni pevski zbor “Loka” iz Škofje Loke je lansko leto praznoval svojo 25-letni-co obstoja. Zbor si je dal za nalogo, da svoje petje osredotoči predvsem na pesmi starejših obdobij in drugih narodov. Z uspešnim in resnim delom se je zbor udeležil ne samo številnih nastopov doma in po svetu, ampak tudi raznih tekmovanj, kjer so si prislužili tudi srebrno priznanje. Tudi pri nedeljskem koncertu v Globasnici bo zbor oblikoval koncert s pretežno sakralnimi pesmimi, med drugim z deli znanih mojstrov kot Te-lemana, Bacha, Caldara, Gallusa, Haendla in drugih. Posebnost pa bo tudi glasbena spremljava, saj petje spremljajo z violino, violo, violončelom in orglami. Sodeluje tudi sopranistka Pija Brodnik. Zbor pa vodi Janez Jocif. Po Škofjološkem pasijonu vabimo vse na izbrano petje pevcev iz Škofje Loke. BILČOVS/PIRAN Srečanje pobratenih šahistov Preteklo soboto in nedeljo je šahovska sekcija Slovenske športne zveze gostila moštvo ŠD Piran iz Slovenije. Že tradicionalno vsakoletno srečanje pobratenih ekip je tudi letos potekalo v športnem in zelo prijateljskem vzdušju. Gostitelji na čelu s sekcijskim vodjem Ivanom Lukanom, Ivkem Permom in Francijem Rulitzem so gostom iz Slovenije pripravili obširen kulturno-družabni in športni spored. Višek prvega dneva sta bila obisk Visoke Ojstrovice in hitropotezni turnir, drugi dan pa je bil že tradicionalni turnir, na katerem so tudi tokrat sodelovali ša-histi iz Bekštanja. Zmagovalec turnirja je bilo prvo moštvo ŠD Piran, hitropotezni turnir pa je dobil Pre-gorac. Božja volja nam je odpoklicala našega vedno skrbnega očeta. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je v Gospodu mirno zaspal Andrej Kumer * 3. 2. 1939 - t 16. 10. 1996 Našega dragega očeta bomo položili k zadnjemu zemelj skemu počitku v nedeljo, 20. oktobra 1996. ob 14.30 uri na pokopališču v Nonči vasi pri Pliberku. V globoki žalosti: Frida, žena, Gabriela in Silvo, hčerka in sin, Roza, mati, Fric, Valentin, Janko in Liza, bratje in sestra v imenu vseh družinskih članov in sorodnikov Za našega pokojnika bomo molili v petek in v soboto v mrtvašnici v Pliberku. Prosimo, da namesto vencev darujete za naraščaj Slovenskega atletskega kluba ali kulturni dom Pliberk. 8 RPZ/ Gospodarstvo SGZ na Južnem Tirolskem Pred kratkim je bila delegacija Slov. gospodarske zveze na Južnem Tirolskem (JT). Cilj obiska je bilo spoznavanje gospodarskih struktur JT (trgovska zbornica, VVirtschaftsring, itd.) in konkretno navezovanje poslovnih stikov s podjetji. Potovanje je bilo izredno zanimivo in uspešno. Prva točka je bila pogovor z največjo turistično agencijo JT, „Alpina-Tourdolomit“. Predsednik SGZ kom. sv. Franc Rutar je izročil prospektni material naših gostilničarjev in predstavil turistično ponudbo dvojezične Koroške. Domenili smo se o predstavitvi naše turistične ponudbe v najmočnejšem tedniku JT. Preverili se bodo možnosti dnevnih avtobusnih izletov na Koroško. Delegacijo SGZ je sprejel predsednik trgovske zbornice g. Gramm. Po daljšem razgovoru, pri katerem so bili navzoči merodajni predstavniki gospodarstva JT, je g. Gramm ponudil vso pomoč pri navezovanju stikov s podjetji, ki so včlanjena v SGZ. Tajniku mag. Jožetu Pi-ceju je izročil disketo z bazo podatkov o južnotirolskih veletrgovinah. Dipl. inž. Črtomir Jank iz Kotmare vasi je predstavil svoj sistem merjenja delovnega in projektnega časa na osebnem računalniku. Cilj njegove udeležbe je bij, najti trgovskega partnerja za distribucijo software na Južnem Tirolskem in v celotni Italiji. Trgovska zbornica bo poskrbela za ustrezne kontakte. Zadnji dan obiska je SGZ sprejel dež. gl. dr. Luis Durn-vvalder. Pri skupnem razgovoru je prikazal gospodarski položaj in gospodarsko strategijo Južne Tirolske. Težiščno pospešujejo majhno in srednje veliko gospodarstvo, ki je na vaseh in zaposluje domače ljudi. Izrekajo se proti velemarketom, ker le ti rušijo živilsko oskrbo na podeželju. Brezposelnosti domala ni, saj znaša komaj 1,9%. Predsednik kom. sv. Rutar se je zahvalil deželnemu glavarju dr. Durnvvalderju za pomoč in podporo, ki jo nudi koroškim Slovencem. Zastopniki SGZ so obiskali tudi tri firme lesne industrije, s katerimi deloma naše koroške firme že poslujejo. Izrazili so povpraševanje po dobavi lesa. Če želite poslati Vašo ponudbo, se lahko obrnete na SGZ, tel./fax: 0463/50 88 02. Bazo podatkov dobite prav tako pri SGZ. Turobno slovo od legendarnega šmihelskega organista Mi hej Sadjak je več ko pol stoletja garal in živel za domačo cerkveno ter narodno pesem. Sedaj uživa pri Pravičnem sodniku večno angelsko petje. Svoje oči je za vedno zatisnil prejšnji petek, 11. oktobra, na domačem domu v Šmihelu po daljši bolezni in ob nadvse ljubeznivi ter vzorni oskrbi žene Pepce in otrok. Vsemogočni ga je odpoklical k sebi v 74. letu starosti; v Božjem kraljestvu uživa večno plačilo za ljubezen in veselje, ki ga je nesebično delil družini in faranom. Mihej Sadjak se je rodil - kot eden od sedemnajstih otrok -26. aprila 1922 pri Kvančniku v Rinkolah. Orgle in petje je vzljubil že v zgodnjih fantovskih letih: kot 15-letni fant ga je začela učiti orgljanje rajna Vazarjeva Lonca, ki se je z Metlove poročila v Go-seljno vas. Pred vojno je vodil v Rinkolah cerkveni zbor, ki ni pel samo cerkvenih pesmi, temveč tudi narodne. Igral je na orgle in vodil rin-kolške pevke in pevce - dokler tega ni nasilno preprečil Hitler; zadnjič so Mihejevi pevci zapeli slovensko 4. decembra 1941 na pogrebu v Šmihelu. Nato je moral Mihej v nemško vojsko. Videl je in sam občutil na svoji koži nepopisno gorje, sprva v Rusiji, nato v Italiji. 27. 8. 1945 pa se je skupno s tremi brati srečno vrnil v domače Rinkole. Spet doma, se je Mihej takoj posvetil svojim orglam in pevcem. Pomagal je tudi org lati Mi-heju Lubasu v Vogrčah - dokler ga leta 1949 ni klicala šmihelska farna cerkev, sprva kot poklicnega mežnarja in organista, po poroki s Pepko Hudi leta 1951, ko je tudi nastopil službo pri železnici, pa samo še kot organist in pevovodja. Čeprav cerkvene službe ni več opravljal glavnopoklicno, to ne pomeni, da bi se zato manj posvečal svojim orglam in pevcem. Nasprotno: za cerkveno in prosvetno petje se je razdajal, in to več ko pol stoletja. Z najstarejšim koroško-slovenskim zborom Gorotan je nastopal doma in v tujini. ..Žrtvoval in trudil se je za šmihelsko faro in kraj, za našo prelepo domačo besedo in kulturo kot malokdo" (podžupan Andrej VVakounig v pretresljivem žalnem govoru). Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bil Mihej Sadjak po letih izmed naših faranov in občanov gotovo tisti, ki je najbolj dolgo in tudi na najbolj zveneč način spremljal življenje tega kraja. Za marsikoga, ki je na šmi-helskem pokopališču že našel poslednje počivališče, je bil Mihej s svojim zborom najbolj vesten življenjski spremljevalec -od zibelke do groba ali od sv. krsta, obhajila in poroke pa tja do pogreba. Ni bilo slavnosti, ki bi je Mihej ne sooblikoval s svojim zborom in je olepšal z ubranim petjem. Lahko bi rekli, da je prav ožji prostor okoli šmihelske cerkve predstavljal važen del njegovega življenjskega poslanstva. Nešteto je dnevov in ur, ki jih je prebil v tej neposredni bližini. Mihej, Ti se danes spet vračaš nazaj na ta prostor, kjer si desetletja neizčrpno delal. Vendar ne greš, da bi znova zavihal rokave, temveč da ležeš k svojemu zasluženemu počitku. Morda šele sedaj bolj jasno dojemamo, kaj smo v Tebi imeli im kaj smo s Tvojim večnim odhodom izgubili. Podžupan Andrej VVakounig Predvsem pa je bil tudi mož visoke srčne kulture, izredno prijazen in družaben. Srečanje z njim je bilo nadvse prijeten dogodek; nasmejan in vesel, kakršen je bil, je znal vlivati naravno veselje tudi drugim. O Mihejevi priljubljenosti je preteklo nedeljo, 13. oktobra, pričala tudi pogrebna svečanost v Šmihelu. Nepregledna množica žalnih gostov ga je pospremila na domače pokopališče, Mihejev poslednji zemeljski dom. Pogrebne obrede je vodil dekan Kristo Srienc skupno z 10 sobrati. V imenu domačih kulturnih ustanov, društva upokojencev ter občine se je od rajnega poslovil podžupan Andrej VVakounig; zahvalil se mu je za njegovo neprecenljivo delo ter pokončno držo pri ohranitvi besede in identitete. Poleg dekana Srienca in podžupana VVakouniga sta spregovorila besede slovesa tudi škofijski kantor prof. Jože Ropitz in predsednik K KZ dr. Janko Zerzer. Zelo ganljivo je bilo slovo pevcev; v zahvalo in spomin so mu zapeli cerkveni pevci iz Šmihela in Dobrle vasi ter MoPZ „Franc Leder-Lesičjak" iz Štebna, instrumentalno pa so se od rajnega poslovili trobentači „Trio Vau-ti“. Dragi Mihej, v dolini solz in minljivosti si s pesmijo in melodijo častil Boga in razveseljeval srca zemljanov. Sedaj lepo uživaj pri Pravičnemu sodniku večno angelsko petje. Ženi Pepci ter otrokom Miheju, Pepeju, Stanku, Bernadki, Mariji in Marti z družinami izrekamo iskreno sožalje. Janko Kulmesch Literatura 9 OB 750-LETNICI MESTA BOROVLJE JE IZŠLA KNJIGA: Hans M. Tuschar: Borovlje -zgodovina in pripovedke Po zanimivih knjigah o bližnji okolici (Karavanke in Zeli/Sele) je Hans Tuschar, tehnik in hribolazec, rodoljubni pisec in domačin, izpolnil svojo največjo željo: podaril je sebi in domačemu mestu obširno knjigo, v kateri poje hvalnico rodnemu kraju in domovini - Borovljam. »Osebna razprava s svojo ljubljeno domovino in s posameznimi ljudmi", kot jo sam imenuje v uvodu, je knjiga, ki odseva na vsaki strani pisateljevo povezanost s koroško realnostjo in njegovo močno željo, da se zaradi ljubega miru izogne vsem morebitnim spornim izjavam. Pošten in iz srca dobronameren prizna, da ni strokovnjak, ki bi lahko obravnaval celovito zgodovinsko, gospodarsko in etnološko podobo mesta Borovlje. Iz podnaslova je razvidno, da sta glavni temi knjige ..zgodovina in pripovedke". To oboje pa je v najlepši obliki, obširno nakazano in privlačno napisano. Tako bo tudi neboroveljčan rad knjigo prelistal, z zanimanjem brskal po preteklosti in zvedel ogromno novih Podrobnosti iz značilne usode kraja na dvojezičnem ozemlju Koroške. Nujno pa priporočamo v ta namen dodatno branje odlične brošure, ki je izšla ob 90-letnici boroveljskega slovenskega prosvetnega društva: Borovlje in Borovljani, kot dopolnilo k celoviti podobi mesta. Borovlje imajo v vsakem pogledu Posebno mesto v koroški zgodovini. Ime je bilo omenjeno že leta 1246, toda Borovlje so do leta 1906 bolj ali manj nepomembna vas; leta 1930 pa dobijo že naziv „mesto“. Sicer je kraj že leta 1798 samostojna župnija, toda še danes je na ozemlju mesta Borovlje šest posameznih župnij. Vedno je bila okolica bolj pomembna kot današnje središče. Zgodovina je Borovlje obšla in se je pretežno odvijala na humperškem gradu, v prafari Kapla ob Dravi, v rudnikih Slovenjega Plajberka in ob starem ljubeljskem Prehodu čez Karavanke. Še nekaj boroveljskih podatkov moramo upoštevati, preden natančno pregledamo Tuscharjevo knjigo. To so narodno-politične spremembe v 19. stoletju, ki so bile bolj odločilne za kulturni razvoj mesta kot drugje na Koroškem. Še leta 1752 trdi duhovščina, da so „nemške šole nemogoče, ker so vsi župljani Slovenci". Leta 1777 pa so že odprli prvo šolo, ki je bila od začetka izrazito nemška; šola je bila vedno sredstvo za ponemčevanje slovenskega prebivalstva. Prvi učitelji so bili takrat mežnarji, podobno kot v Kapli, Kotmari vasi, na Žihpoljah in v Glinjah, ki so jih v Celovcu posebej ..preparirali" za pravilni pouk. Leta 1881 je bil ustanovljen „MGV Alpenrose", nemški pevski zbor, o katerem časopis Mir dosledno piše, da pojejo »poprejšnji slovenski pevci". In že leta 1903 so se otroci naučili nemščine v prvem otroškem vrtcu. Slovenci so se bolj ali manj uspešno trudili ohraniti slovenski značaj. Že leta 1848 so ustanovili v Borovljah bralno društvo, leta 1870 v Glinjah »Katoliško konstitucionalno društvo" in leta 1905 v Podljubelju slovensko kulturno društvo. Čeprav je imela leta 1903 slovenska posojilnica že 433 članov in je pevsko društvo „Drava" uspešno delovalo, čeprav je bilo 1897 še 92% in 1908 65% prvošolcev s slovensko materinščino, se je vendar pri popisu leta 1910 izreklo 82,2% prebivalcev za nemško narodnost! Kdor je torej ohranil kritičen pogled na domačo zgodovino, s pridom prebira obilno bogastvo, ki ga je H. Tuschar prizadevno zbral iz vseh dosegljivih virov. Obširna so predvsem poglavja o zgodovini mesta, o rudarstvu in puškarstvu, o socialnih in gospodarskih razmerah in seveda o političnem dogajanju okrog plebiscita in med drugo svetovno vojno. Izredno zanimive so zgodbice o ljubeljskem prehodu, o boroveljskih čenčah in izčrpna zbrika narodopisnih pripovedk in bajk. Bogat vir za domačine so izdatni opisi boroveljskih krajev, zaselkov, kmetij in posameznih osebnosti iz političnega in kulturnega življenja. Marsikje so pripovedi obogatene z osebnimi spomini in opazovanji avtorja in dopolnjeni z njegovimi osebnimi raziskovanji. Za marsikoga sta morda najbolj dobrodošla dodatka »Boroveljska zgodovina v geslih" in seznam literature in virov na koncu knjige, ker sta praktični dokaz, da je knjiga res lepo poljud-no-znanstveno darilo, okrašeno s številnimi odličnimi fotografijami in risbami ob 750-letnici mesta Borovlje, za katero je avtorju gotovo hvaležen širok krog bralcev. Zaradi tolikšnih zaslug za domovino mu bolj kritični bralci tudi oproščajo nekatere nerodnosti, ki se najdejo kljub očitnemu dobremu namenu avtorja. Kako more govoriti v Borovljah o »nemško-vindišar-ski večini in slovenski manjšini"? Iz katere strani seje pojavil nacionalizem, če »nikoli ni bilo nobenih težav zaradi materinščine, dokler se ni pojavila nesrečna narodna zavest?" Malce čudno se sliši, da si Slovenci sami škodijo s tem, da »ločijo med dobrimi (narodnimi Slovenci) in slabimi (nemškutarji) in tako razpolovijo narodno skupnost." Da so prenekatere slovenske besede napačno napisane, je manj avtorjeva napaka, ki očitno ne obvlada slovenščine, kot pomanjkljivo lektoriranje. Hans M. Tuscher, Ferlach, Ge-schichte und Geschichten, založba Johannes Heyn, Celovec 1996, 512 strani, cena šil. 580,- HANS M. TUSCHAR FERLACH GESCHICHTE UND GESCHICHTEN VKRLAG JOHANNES HEYN Kultura Koroška Karitas obhaja 75-letnico Z ustanovitvijo društva „Koroška zveza Karitas za gojitev dobrodelnosti in socialno oskrb" (leta 1921) je bila zagotovljena priprava organizacijske strukture za strokovno, stalno in svetovno usmerjeno pomoč katoliške Cerkve. V začetku še v ospredju akcije za otroke in pomoč za zimo, se je Zveza Karitas po vojni trudila za reaktiviranje razlaščenih ustanov in za oskrbo beguncev. V zadnjih 20 letih pa je pri Karitas vse bolj rinilo v ospredje socialno svetovanje, svetovalne službe in otroški vrtci. Tačas je na različnih področjih Karitas glavno-poklicno zaposlenih 800 ljudi. Jubilej koroške Karitas je bil tudi povod za številne prireditve in aktivnosti. Vrh svečanosti je bil preteklo soboto, najprej v celovški stolnici (slovesno bogoslužje s škofom dr. Egonom Kapellarijem), nato pa v Domu glasbe z večurnim prazničnim sporedom. Veneti - Slovani? Karantanci - Slovenci? Prof. Moritsch je povabil znanstvenike iz sosednjih držav v tinjski dom na predavanja in raziskovalne pogovore o Karantaniji. Prvi referent je obravnaval teorijo o Venetih - prednikih Slovencev. Letos se že znani in priljubljeni sklop predavanj v Tinjah ukvarja v okviru prireditev ob tisočletnici „0starrichi“ s koroško - karantansko zgodovino. Ali moramo reči: z miti o Venetih in Karantancih, kot je pripomnil prof. Moritsch v petek, 11.10., v uvodnem govoru. Živimo v času preloma. Avstrija postaja nacija - toda Avstrijci se vedno pogosteje vprašujejo, kaj so. Zgodovinarji, ki so navajeni misliti v omejenih državnih okvirih, se preusmerjajo na Evropo brez meja in na narode, ki želijo biti povezani med sabo v mirnem sožitju. To in mnogo drugih zanimivosti, tudi za širši krog poslušalcev, bo vsebina novega sklopa predavanj in raziskovalnih pogovorov. Prvi referat doc. dr. Petra Štiha, zgodovinarja in nekdanjega asistenta pok. prof. I. Grafenauerja iz Ljubljane, je že z naslovom: Etruščani, Veneti in drugi Pro toslovenci privabil v Tinje lepo število poslušalcev. Strokovno in samozavestno je obračunal z vsemi teorijami o avtohtonem izvoru Slo vencev od sv. Hieronima, izumitelja glagolice preko ilirskega pan- Univ. prof. Andrej Moritsch slovanstva v 19. stoletju do terarije o slovenstvu Venetov, ki jo je razširila predvsem trojka M. Bor, J. Šavli, I. Tomažič v knjigi: Veneti, naši davni predniki? Znanstveniki zavračajo tak ..diletantizem, ki želi okrepiti slovensko narodno zavest, kar skušajo doseči s prepričevanjem o starosti in pomembnosti Slovencev v zgodovini" (P. Štih). Žal so uporabljali deloma nestrokovne načine raziskovanja in se pustili zavajati od populizma. Dr. Štih vztraja pri tem, da ne smemo primerjati le zunanje podobe besed in ne živega jezika s starim jezikom, ohranjenim le v sledovih. Resno zgodovinopisje ostaja pri dejstvu, da so se Šlovani naselili v Alpe v 6. stoletju. Vse kaže, da so bili Karantanci Slovani, Slovenci pa naj bi se ..izoblikovali šele postopno v procesu dolgega zgodovinskega razvoja,... morda šele v času od 16. stoletja naprej, ko se prvič v domačern jeziku pojavi slovensko ime" (P. Štih). Na take drzne trditve je močno odmevalo v dvorani in razvila se je deloma živahna razprava. Mit o starem izvoru Slovencev je le zajel širok krog privržencev. Zato je pričakovati zanimivo nadaljevanje teh raziskovalnih pogovorov v Tinjah v petek in soboto, 18. in 19.10-Takrat bodo poleg koroških profesorjev I. Glaserja, H, Krahvvinklerja in G. Hčdla spregovorili tudi doc. dr. I. Grdina iz Ljubljane, dr. M. Buora iz Vidma in univ. prof. H. D. Kahl iz Nemčije o karantanskem mitu Lepo povabljeni! Alois Angerer Učenci glasbene šole v Gorici V okviru 7. koroških kulturnih dnevov na Primorskem, katere organizirajo Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, Slovenska prosveta v Trstu in Krščanska kulturna zveza v Celovcu, je bilo v sredo, 9. oktobra, v Komorni dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo „Emil Komel" v Gorici tradicionalno Srečanje gojencev glasbenih šol SGV „Emil Komel" in Glasbene šole na Koroškem. Zaradi gradnje adaptiranega Kulturnega doma v Gorici, (v soboto, 19. oktobra, bo otvoritev Kulturnega doma in v veliki dvorani premiera operete „Pri belem konjičku") je bil koncert v mali, komorni dvorani, ki je zelo primerna za koncerte solistov ali manjših komornih skupin. Iz obeh šol je nastopilo skupno devetnajst učencev in učiteljev, ki so pripravili deset točk programa. Srečanje je otvoril trio kljunastih flavt iz Borovelj (Isabella Kollich in sestri Poganitsch), ki je prisrčno zaigral tri slovenske narodne pesmi. Z muzikalno izvedbo Bort-kievviczevega Metuljčka je nadaljevala pianistka Nataša Šienčnik iz Dobrle vasi. Harmonikar Marko Kargl iz Bač je z njemu lastno mimiko in temperamentno izvedbo Čajkinovega „Na osličku" ponovno osvojil ne preštevilno publiko. Prvi nastop Goričanov je pokazal, da zelo resno gojijo violinsko igro. Peter Gus je ob spremljavi prof. Ingrid Siličeve korektno in z lepim tonom zaigral Tartinijevo Sonato v d molu. Korošica Janja Koller je edina zaigrala na citre in sicer Beethov- nov Menuet. Poznalo se je, da je bil ta koncert programiran prekmalu in da so vsi učenci imeli od začetka šolskega leta na razpolago le po dve vaji za priprave. Pedagoški vodstvi obeh glasbenih šol (koroške in goriške) predlagata, da so zato bodoča srečanja vsaj štirinajst dni kasneje. Pianist Armin Boštjančič iz Bilčovsa je lepo zaigral Schubertov Scherzo, medtem, ko smo pri Goričanki, flavtistki Ani Černič, ki je ob klavirski spremljavi prof. Ingrid Silič tehnično dobro odigrala Martinujevo Prvo sonato za flavto in klavir, pogrešan lepši ton. Koroški trio trobent (Štefan Pečnik, Gregor Remic in učitelj Franci Ogris) je uspešno ponovil program z letnega koncerta na Žili. Vse je presenetila goriška sopranistka Mirjam Pahor, ki je že z zelo dobro tehniko in lepim tonom občuteno zapela JI mio ben guando verra’" G. Paisiella in „Deh, vieni, non tardar" W. A. Mozarta. Odlično jo je spremljala pianistka prof. Helena Plesničar. Koncert je zaključil kvartet (Matija Faganel - alt kljunasta flavta, Peter Gus -violina, Boštjan H a rej - violončelo in David Bandelli - klavir), z zelo dobro stilno izvedbo Trioso-nate v C-duru J. J. Ouantza. Prisotne sta pozdravila predsednika obeh glasbenih šol, prof. Franka Žgavec iz Gorice, ki je v nagovoru obudila spomin na nedavno preminulega vodjo Glasbene šole iz Žabnic v Kanalski dolini g. Salvatora Venosija, in Joško Hudi iz Koroške. Lovro Sodja Razno 11 PISMO BRALCA Drnovšek in Zernatto v Libučah Po nedeljskih volitvah „Wahltag“ je res bil „Zahltag“. To je bil drag račun za politiko vlade, ki bolj upravlja kot oblikuje. Neuresničena po-kojniska oskrba, varčevanje na družinskem in izobraževalnem področju, razprave o dohodkih za politike, razprodaja lastnega gospodarstva, to je samo nekaj najvažnejših tem, ki so bile odločilne za zaskrbljeni izid volitev. Dejstvo, da skoraj milijon volivcev ni šel volit, koristi zlasti stranki FPO. Tudi v tako imenovanih rdečih mestih (npr. Beljak) je bila FPO najmočnejša in ji je uspelo prekositi socialdemokrate. V očeh mnogih delavcev veljajo svobodnjaki kot nova delavska stranka. So to res? Zna Haider navdušiti množice zato, ker je politika FPO konstruktivna - ali pa „živi“ Haider samo od napak drugih strank? Mnogokrat je nastal vtis, da si je karizmatični vodja FPO zlomil politični tilnik. V resnici pa se ima za svoje uspehe predvsem zahvaliti nesposobni socialni demokraciji. Upokojenci so upravičeno razburjeni, predvsem zato, ker je bila SPO dovolj naivna, da ne rečem neumna, ker je v volilni propagandi za evropski parlament izpostavljala tudi vprašanje pokojnin. S tem je ..ljubemu Jorgu“ omogočila samo nove politične točke. In kaj je z nacionalističnim obrazom FPO? Imam vtis, da mnogi mislijo, da mož s „tako modrimi očmi in z lepimi zobmi“ ne more omejevati naših pravic, sploh ne manjšinskih. Vesel sem, da izid nedeljskih volitev nima neposrednega vpliva na notranjo politiko. Občinske volitve pa so še Precej oddaljene, ali...? Christian Z., Celovec Prihodnjo nedeljo, 20. oktobra, bo ob 17. uri v libuški galeriji Falke odprtje razstave Rudija Benetika in Bogdana Borčiča. MateVŽ MiŠkulnjk, občinski odbornik EL Bilčovs, je pred nedavnim obhajal 70. življenjski jubilej. Med številnimi gratulanti so bili tudi slavljenčevi prijatelji iz vrst bilčovske frakcije EL z občinsko odbornico Ingrid Zablatnik na čelu. Slika: Fera Pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto. Geslo razstave je: Prehodi/Ubergange. Kot nam je povedala voditeljica galerije Renate Falke, naj bi od letošnjega leta naprej bile vsako leto jeseni dve razstavi v znamenju pre-komejne povezanosti, poleti pa bi razstava bila posvečena pokojnemu umetniku Hermannu Fal-keju. Razstava Prehodi/ Ubergange bo odprta od 20. oktobra do 24. novembra (od srede do nedelje od 15. do 19. ure kakor tudi po telefonskem dogovoru). 1. decembra 1996 pa bo odprtje razstave Gustava Januša in Gustava Gnamuša, ki je po rodu iz sosednje Mežice. ZVEZA BANK reg, z z o. j., Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H. Celovec, Paulitschgasse 5-7 POSOJILNICA-BANK BOROVLJE Razpisujemo delovni mesti REVIZORJA (zaključena zadružna revizijska izobrazba) REVIZORSKEGA PRIPRAVNIKA (zaključena trgovska akademija, gimnazija - pripravljenost za 3-letno izobrazbo) Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov. Pismeno prošnjo z življenjepisom pošljite vodji revizijskega oddelka Francu Krištofu do 31. 10. 1996 . RAZPIS DELOVNEGA MESTA ZA VODJO POSLOVNE ENOTE V CELOVCU Za našo poslovno enoto v Celovcu iščemo kvalificirano/nega angažiran o/n ega in samostojno/nega sodelavko/ca Pogoji: • zaključena izobrazba iz bančništva • dobro obvladanje obeh deželnih jezikov (zaželeno tudi znanje hrvaškega jezika) • obvladanje računalništva • večletna praksa v bančništvu in veselje do dela z ljudmi Nudimo Vam samostojno in zanimivo delo z mladim teamom v eni naj večjih slovenskih bank na Koroškem. Možnost nadaljnje izobrazbe in napredovanja v banki. Ustrezno dobra plača. Pismene ponudbe pošljite na: POSOJILNICA-BANK BOROVLJE HAUPTPLATZ 16 9170 BOROVLJE/FERLACH (Diskretna obravnava je zagotovljena) T A T E D E N R A D I U PETEK, 18. oktobra 18.10-19.00 Kulturna obzorja. SOBOTA, 19. oktobra 18.00-19.00 „Od pesmi do pesmi - od srca do srca." NEDELJA, 20. oktobra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (Hanzi Rosenzopf) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 21. oktobra 18.10-19.00 Kratek stik. TOREK, 22. oktobra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 23. oktobra 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Srednjeevropski maga-cin. ČETRTEK, 24. oktobra 18.10-19.00 Rož - Podjuna-Žila. RADIO/TV, PRIREDITVE NEDELJA, M'"* 20. oktobra '96, 13.30 PONEDELJEK, 21. oktobra 1996 ORF 2, ob 2.20 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 90 let slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec" v Skocijanu: Le vojska je prekinila delovanje ' Nacionalno partnerstvo na srbski radioteleviziji • „Dober večer, sosed / Guten Abend, Nachbar" - tradicija ali ponovna možnost zbliževanja? • 10 let taberne „Pri Joklnu": odisejada brez konca? • Čudežno drevo: Na eni jablani rasteta 102 vrsti sadežev •... da imajo dijaki toplo učilnico in so dobro preskrbljeni . . . Petek, 18. oktober CELOVEC 10 let „Pri Joklnu" Od 12.00 ure naprej jubilejno praznovanje z Jokl-meniji po cenah iz davnih časov Ob 20.00 uri večer šansonov z Barbaro Stromberger Kraj: pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo pri Joklnu SELE Redni občni zbor KPD „Planina“ Kraj: v farnem domu v Selah Čas: ob 19.30 uri Ob tej priliki bodo na ogled arhiv društva in slike od društvenih prireditev. Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina“ -Sele NABORJET Vabimo na komemoracijski večer pokojnega sodelavca, raziskovalca, javnega delavca in zavednega Slovenca Salvatorija Venosija Kraj: v Beneški Palači v Naborjetu Čas: ob 19.00 uri Prireditelja: Slovensko društvo ..Planika" - Kanalska dolina, Slovenski raziskovalni inštitut-Trst Sobota, 19. oktober ŠKOCIJAN Slavnostna prireditev ob 90-letnici slovenskega prosvetnega društva ,,Vinko Poljanec" v Skocijanu pod geslom „v Škocijanu je petje doma" Kraj: v kulturnem domu Kassl v Škocijanu Čas: ob 19.30 Sodelujejo: Otroški zbor Škocijan, dekliški zbor „No-mos“, MPZ ..Solidarnost" iz Kamnika, MePz „Danica“ iz Št. Primoža, MPZ „Vinko Poljanec" Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec v Škocijanu Nedelja, 20. oktober KOTMARA VAS „Dve nevesti" - veseloigra v treh dejanjih Kraj: v farni dvorani v Kot- mari vasi Čas: ob 14.30 Gostuje gledališka skupina KUD »Planika", Vojsko Prireditelj: SPD »Gorjanci" v Kotmari vasi PVORČE Predavanje filma „backup‘‘ - slovenska beseda na Koroškem Kraj: v gostilni Plamenig v Dvorčah na Zilji Čas: ob 20.00 Z veseljem Vam sporočam, daje od 1. oktobra 1996 naprej odprta ŽIVINOZDRAVNIŠKA ORDINACIJA V ŽVABEKU Tel. 0 43 56 / 31 07 ali 0663 / 84 24 63 ČAS ORDINACIJE: za živino: vsak dan po predhodnem telefonskem dogovoru za male hišne živali: po-so, 13.00-14.30 oz. po predhodnem telefonskem dogovoru. Mag. Richard Grilc GLOBASNICA Koncert s solisti in orkestrom Mešanega pevskega zbora KUD „Loka“ iz Škofje Loke Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 19.00 Prireditelj: SKD Globasnica Torek, 22. oktober ŠT. JANŽ ..Zdravilna zelišča za tvoje zdravje" - predava specialist za zelišča župnik VVeidinger Kraj: k&k-center v Št. Janžu Čas: ob 19.00 Prireditelj: k&k in SPZ CELOVEC Literarno branje in pogovor z »Dragom Jančarjem" Kraj: Napoleonstadel, St. Veiter-Ring 10 v Celovcu Čas: ob 19.30 uri Prireditelj: Delovna skupnost Koroška Sreda, 23. oktober ŽELEZNA KAPLA Kulturni večer pod geslom SREČANJE Z DALJNIMI SOSEDI IZ TRANSKARPA-CIJE Nastopa: skupina „lršava“ iz Ukarjine Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Čas: ob 19.30 uri Predstavili nam bodo plese in pesmi, ki so na sporedu na tamkajšnjih vaških praznikih. Prireditelj: SPD »Zarja" v Železni Kapli in evropska kooperativa »Longo Mai“ Četrtek, 24. oktober GRADEC/GRAZ Nastop ženske četverice „WIBSCH MA“ iz Gradca Kraj: v klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu Čas: ob 20.00 uri Prireditelj: KSŠŠG v Grad- Petek, 25. oktober BILČOVS Kmečki trg Kraj: na glavnem trgu pred cerkvijo Čas: ob 14.00 uri Prireditelj: Bilčovski kmetje RADIŠE »Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar" dvojezična kulturna prireditev ob avstrijskem državnem prazniku kraj: v Kulturnem domu na Radišah Čas: ob 20. uri Sodelujejo: Singgemein-schaftTechelsberg, Mešani zbor SPD »Radiše" Ansambel »Drava" Pozdravne besede: župan Helmut VVoschitz Misli k prazniku: dr. Peter Kaiser Prireditelj: SPD »Radiše" Sobota, 26. oktober ŠT. JANŽ Delavnica/VVorkshop Kraj: v k&k centru v Št. Janžu ob 14.00 uri »Gib - telo" Prvo srečanje in razgovor. Tečaj vodi: plesna pedagoginja Alenka Hain ob 18.00 uri gledališče za PRODAM stanovanje v Piranu -55 m2 z balkonom (v 1. nadstropju) - pogled na morje - 50 metrov od morja - cena po dogovoru tel. 0038666/746623 otroke »Pet Petelk" - Žarko Petan. Gostuje otroška gledališka skupina odra Joka Stoka iz Trsta ob 19.00 uri odprtje razstave »Slike" - Klavdij Palčič ob 20.00 uri monogroteska »Butalci" Fran Milčinski Izvaja: Marijan Hinteregger Prireditelja: k&k in SPZ ROŽEK »Dober večer, sosed / Guten Abend, Nachbar" Nastopata: pevska skupina „VOX“ iz Podjune in Carlos Arriagada, Čile Kraj: nova ljudska šola v Rožeku Čas: ob 20.00 uri Prireditelj: Kulturno društvo »Peter Markovič" Nedelja, 27. oktober SELE Igra: »Obiski" (Felix Mitte-rer), tri enodejanke: »Odstavitev", »Zločinka", »Pšenica na avtocesti" Kraj: farni dom v Selah Čas: ob 18.00 uri Nastopa: gledališka skupina SPD »Radiše" Prireditelja: KPD »Planina" v Selah Sobota, 9. november OBIRSKO »Martinovanje" s kulturnim programom Nastopajo: »Kvartet bratov Smrtnik", »Kvintet Smrtnik" in »Trio Korenika" Kraj: v gostilni Kovač Čas: ob 20. uri Za ples igra ansambel „Rosa“ Prireditelja: EL Železna Kapla in SJK BELJAK Beljaški sejem od 17. do 21. oktobra Predstavitev knjige „Slowe-nien“ bivšega ministra Staneta Staniča Čas: nedelja, 20. oktobra, ob 19. uri Kraj: Kongresni center v Beljaku Nastopa: kvartet godal »Rožmarin" iz Ljubljane, Domača zakuska Prireditelji: generalni konzulat republike Slovenije, Celovec, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovz- RAZNO hodno - izpostava Ljubljana in Mohorjeva založba, Celovec - Ljubljana - Dunaj ŠT. JAKOB REGIONALNI CENTER S pomočjo pletenja vencev najti pot k sebi - tečaj z ročnim delom Judith Sticker-VVedenig Prinesite s seboj: vrtnarske škarje, bršljane, jagodičje Omejeno število udeležencev: 20. Prispevek: 150,— Čas: torek, 22. oktobra 1996, od 17. do 21. ure Od »poslednjega olja" do bolniškega maziljenja predavanje in pogovor „Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v gospodovem imenu mazilijo z oljem." (Jakobovo pismo 5,14) Čas: torek, 5. novembra 1996, ob 19.30 uri Škotska - doživetja s kolesom (mag. Erich Auer) dia-predavanje Čas: torek, 29. oktobra 1996, ob 19.30 PRIREDITEV/RAZNO RAZSTAVE BEGUNJE Razstava del Likovne delavnice „Misel in korenine 95“ Slikarji, udeleženci kolonije: Klavdij Pavlič, Lado Pengov, Sašo Spase-no Koprivec, Silvo Teršek. Razstava bo odprta do 6. novembra 1996. CELOVEC Razstava „urban speed" Fotoprojekt Hong Kong 1996 (Ernst F. Logar) Kraj: pri Joklnu Razstava bo odprta do 31. oktobra 1996 od pon. - pet. od 11.00 do 21.00 ure ljubljana/Šentvid Razstava „rokopisi Valentin Oman1'' Kraj: Zavod sv. Stanislava Štula 23 Ljubljana-Šentvid Razstava bo na ogled do 14. novembra 1996 Vabita: Slovenski dom in Kregarje-va galerija v Zavodu sv. Stanislava ŠT. JANŽ Razstava „Ko je cvetel lan“ Kraj: v k&k centru v Št. Janžu Razstava traja do 8. decembra 1996 ROŽEK Odprtje razstave Maija Kumpulainen-Sokka - grafika, Gottfried Loiskandl - plastika, Zorka Loiskandl- Weiss - slikarstvo Kraj: galerija Šikoronja, Rožek Čas: sobota, 19. oktober 1996, ob 19.00 uri Razstava je odprta do srede od nedelje, od 15.00 do 18.00 ure do 17. I novembra 1996 O POSOJILNICA-BANK ŽELEZNA KAPLA - BAD E1SENKA P P EL POSLOVALNICA MIKLAVČEVO VABILO na otvoritev novo obnovljenih bančnih prostorov v Miklavčevem v soboto, dne 19. 10. 1996 ob 10. uri Po sporedu Vas prisrčno vabimo na družabno srečanje in ogled poslovnih prostorov. Za jed in pijačo bo poskrbljeno! Z avtobusom v MEDJUGORJE od 25. do 27. oktobra ‘96 Prijave sprejema: potovalno podjetje JUWAN Apače 32, 9132 Galicija tel.: 0 42 21 /20 24 ali 24 25 Cena: (vključno prenočitev in zajtrk) ATS 1.600,- Prijave sprejemamo do 21. oktobra 1996 KPD Šmihel vabi na igro PALČEK PISKALČEK v nedeljo, 20. oktobra 1996, ob 11. uri, v farni dvorani v Šmihelu režija: Rado Mužan, scena: Marina Bačar, kostumi: Lenka VVeiss, glasba: Hanzi Kežar, tehnika: Daniel Užnik, izdelava scene: Peter Moschitz, vodji skupine: Andrea Gabriel in Anja Šlemic Gostuje: Otroška gledališka skupina iz Št. Janža v Rožu SPD „Dobrač“ na Brnci vabi na premiero BURAŠKI MISTERIJ MISTERO BUFFO (DarioFo) komedijski laični pasijon v dveh delih v petek, 15. novembra 1996, ob 19.30 uri, v kulturnem domu na Brnci poslovenitev, likovna zamisel in režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Hanzi Kežar, jezikovno vodstvo: Minu Kjuder, zastor je poslikal: Kristijan Sadnikar IGRAJO: Palček Piskalček: Luka Weiss, Polžek: Stefan Valentin, Veverica I: Sonja Walser, Veverica II: Gloria Nadrag, Čuk: Nadja VVieser, Rogač: Desiree Žnidar, Lisica: Ana Stefaner, Medved: Michael Jenko, Zajčki: Jani in Miro Muller, Volk: Marko VVeiss, Ježek: Alena VVieser IGRAJO: Zofija Debevec, Lojzi Gallob, Regina VVutti, Marijan Gallob, Kristina Toth, Boris Gallob, Štefan Hudi, Repi Miki, Terezija Gallob IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev'1, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straf3e 25/IV. Uredništvo: maq. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. Odbojka: Dobljani brez podajaca Gunther Gressmann bolan, Janko Plesnik zadržan. Na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah sta torej manjkala oba podajača, nadomestil ju je Mlakar. Hud udarec Dobljanov pred prvenstveno tekmo konec preteklega *edna. Najprej je zbolel standardni Podajač Gunther Gressmann (virusna infekcija), navrh pa je odpovedal tudi rezervni podajač Janko Plesnik, ki je dal prednost sojenju odbojkarskih tekem v Sloveniji. Temu primerno so bili Dobljani in Predvsem njih trener Ivartnik v precejšnji zadregi, kajti postavilo se je vprašanje: kdo bo sedaj podajal? Po razgovorih med igralci in trenerjem so se odločili za Bojana Mlakarja, ki je to nalogo opravljal v mladostnih letih. Ta je svojo nalogo sicer na obeh tekmah (proti Donau-kraftu in Gleisdorfu) odlično opravil, toda njegove moči kot napadalca Dobljani niso mogli nadomestiti. Dob je po zelo borbeni in nav-dušljivi igri podlegel Donaukraftu (ta je nastopil s štirimi legionarji) z 0:3, k jasnemu porazu pa sta_ mnogo prispevala tudi sodnika iz Štajer- ske, ki sta Dobljane, predvsem v 3. nizu, močno oškodovala s samovoljnimi odločitvami. Poleg tega sta izključila še kapetana Micheua. Dan navrh pa je ekipa trenerja Nartnika, po manj prepričljivi igri, premagala na tujem Gleisdorf s 3:0. _ V prihodnjem krogu gosti v Št. Pavlu Enns (v soboto ob 19. uri), ki sicer ni tako močan kakor Salzburg ali Donaukraft, toda je v trenutnem položaju gotovo močnejši od Dobljanov. Kapetan Micheu: „V popolni postavi smo Ennsu enakovredni, toda sedaj, ko moramo nastopiti brez standardnega podajača, bo zelo težko!" Kdaj bo Gressmann zopet lahko igral? Micheu: „Vseka-kor ne kmalu, kajti bolezen njegovo telo zelo slabi. Shujšal je že 6 kilogramov. Žal pa zdravniki še ne vedo natančnega vzroka njegove bolezni!" Gressmannu na tem mestu vsekakor želimo hitro okrevanje! „ Terminator“ Bojan Mlakar v vlogi podajača. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA 1. Salzburg 6 6 0 18:0 12 2. Donaukraft 5 5 0 15:0 10 3. Dob 7 5 2 15:9 10 4. Enns 6 4 2 12:7 8 5. Hypo 7 3 4 11:13 6 6. SVS Sokol______5 2 3 7:10 4 7. Innsbruck 6 15 5:16 2 8. SVSRoder 6 1 5 3:15 2 9. Gleisdorf 6 0 6 2:18 0 Dob - Donaukraft 0:3 (8, 6, 7) Gleisdorf - Dob 0:3 (7,10,11) ŠAH______________________ Rekordna zmaga in 1. mesto za SŠZ Prva ekipa Slovenske športne zveze je v drugem krogu prvenstva v 1. razredu vzhod slavila rekordno zmago in hkrati prevzela vodstvo na lestvici. Slovenski šahisti so v gosteh premagali tretjo ekipo Pošte iz Celovca kar s 7:1. Zmagali so: Silvo Kovač, dr. Joži Amrusch, Dunja Lukan, Franc Rulitz, Avgust Vukanič ter Aleksander in Ivan Lukan. Manj uspešen je bil tokrat SŠZ „Obir, saj je podlegel Št. Vidu s 3:5. Edino zmago Ka-pelčanov je slavil D. Jokovič. V prihodnjem krogu (26. oktobra) je na sporedu ,.slovenski derbi" med SŠZ in SŠK „Obir“ v Bilčovsu. Za uvrstitev v playoff-tekmovanje (za vstop v Koroško podligo) pa je potrebna uvrstitev na prvi dve mesti lestvice. PODLIGA VZHOD Bilčovs - ASK 2:1 (2:0) Bilčovščani so razmeroma dobro pričeli ier v 10. minuti zasluženo povedli z 1:0 (Paril). V tem času je bila igra domačinov zelo dopadljiva, kar se je kaj kmalu izrazilo tudi v rezultatu. Strugger je namreč po lepi potezi povedel na 2:0. Po odmoru pa je bil nastop Bilčovščanov, iz nerazumljivih vzrokov, zelo zelo skromen. BILČOVS: H. Schaunig 3, Rajnovič 4, Paril 4, G. Lip pusch 3 (89. Schlemitz 0), W. Kuess 3, Tributsch 3 (85. Fister 0), Andrejčič 3, G. Schaunig 3, Durnig 3 (74. Karti 0), Ctuantschnig 2, Strugger 3; Bilčovs: 400 gled.; sodnik: Greschounig (slab); strelca: Partl (10.), Strugger (26.) 1. RAZRED D Železna Kapla - Labot 2:1 (2:1) Kapelčani se morajo tokrat zahvaliti nasprotnemu vratarju za zmago, kajti pri obeh golih (2-krat Baloh) je bil vse drugo kakor zbran. Po odmoru so bili gostje sicer močnejši, toda pred golom popolnoma neučinkoviti. ŽELEZNA KAPLA: KohlvveiB 4, Baloh 4, Kčck 3, Grubelnig 4, Lipusch 2, Deisinger 4, E. Schorli 3, Užnik 3, Sporn 3, Kržan 4, Lessnig 3 (60. F. Ošina 3); Železna Kapla: 150 gled.; sodnik: Begusch (povprečen); strelec: Baloh (20., 31.) St. Stefan - Šmihel 4:1 (3:1) Odličen pričetek Šmihelčanov, kajti že v 3. minuti je zadel Žohar. Toda vodstvo je ekipa trenerja Germadnika kaj kmalu zapravila, kajti gostje, ki so presenetili z odličnimi in zelo nevarnimi protinapadi, so skoraj vsak napad zaključili z zadetkom. ŠMIHEL: Leitgeb 2, Janet 2, Germadnik 3, Tratar 2 (75. Hribernig 0), A. Gros 2, Krewalder 3. Lubša 2, Žohar 3, H. Motschilnik 3, Ch. Gros 3, W. Motschilnik 3; St. Stefan: 100 gled.; sodnik: Allmann (dober); strelec: Žohar (3..) Št. Lenart - Sele 1:2 (1:2) Čeprav sta Selanom manjkala standardna igralca Kert in M. Oraže, so po šestih tekmah slavili prvo zmago. Pomlajena ekipa je pokazala zelo disciplinirano in borbeno igro ter zasluženo odnesla tri točke iz Labotske doline SELE: E, Oraže 4, Božič 4,1. Kelih 4, R. Roblek 4, M. Mak 4, Jordan 4, D. Mak 4. F. Dovjak 4, Stojanovič 4, K. Hribernik 4, A. Mak 4; Št. Lenart: 100 gled.; sodnik: Stark (odličen); strelec: Stojanovič (20., 65.) 2. RAZRED F Alkarja vas - Globasnica 1:3 (1:2) Globašani so kar prvo priložnost izkoristili za zadetek (Silan/6.), kar pa Rikarjanov ni spravilo iz tira, saj so približno 10 minut navrh izenačili. Nato sta si bili ekipi enakovredni in tekma je postala vse bolj odprta. V 28. minuti je po prekršku nad Pasterkom prisodil sodnik Globaša-nom 11 -metrovko, ki pa po mnenju domačinov nikakor ni bila upravičena. Vsekakor je Blažej povedel na 2:1. V 2. polčasu so večinoma napadali le še Rikarjani, toda pred golom so bili neučinkoviti. Nasprotno Globašani, ki so eno od redkih priložnosti izkoristili (Szabo/73.). BIKARJA VAS: Kaiser 4, Truschner 4, F. Sienčnik 4, Gomernik 4, Pandel 4, Urch 4, R. VVeitzer 4, Stras-ser 4, Figoutz 4, Tiganj 4 (71. Schorli 0), Kampusch 4; GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišič 4, L. Kordesch 3, G. Sadjak 3 (62. Zanki 3). Buchwald 3, Tominc 3, Hribar 3 (62. Wolbl 4), Hren 5, Silan 5, Pasterk 3 (62. Szabo 4), Blažej 5; Rikarja vas: 200 gled.; sodnik: Ferlin (slab); strelci: Figoutz (15.) oz. Silan (6.), Blažej (28./11 -m.), Szabo (73.) Važenberk - Žvabek 0:3 (0:2) Odličen start Žvabečanov, kajti po 11 minutah so vodili že z 2:0 (2-krat Kapp). To hitro vodstvo je Žvabečanom olajšalo delo, saj so mirno lahko igrali naprej ter brez posebnih naporov odnesli tri točke iz Važenberka. ŽVABEK: Jakob 5, Grubelnig 5, Ramusch 3, A. Berchtold 4, Trampusch 4 (75. E. Berchtold 0). V. Berchtold 4, Čebul 4, Kapp 5, Juvan 3, Homer 2 (60. Brglez 3) Važenberk: 150 gled.; sodnik: Bischof (slab); strelca: Kapp (5., 11.), Juvan (71.) Galicija - Dobrla vas 3:0 (2:0) Že v 3. minuti hladna prha za Dobrolčane, kajti domačini so povedli z 1:0.10 minut navrh se je glasil rezultat že 2:0 in prav nič dobrega ni kazalo Dobrolčanom. Toda ekipa je pokazala značaj ter se do konca borila, čeprav je bila tokrat nadvse neučinkovita, predvsem v napadu. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Pernek 3, Jorg 3, Kampi 2, Math 2, Zunder 2, Opietnik 2, Kulterer 1 (16. Roger 2), Nachbar 2, Ch. Lesjak 2, Dollinger 2; Galicija: 200 gled.; sodnik: iz Štajerske (dober); Šport NOGOMET Bilčovs želi presenetiti prav proti vodečemu na lestvici Selani po zmagi proti Št. Lenartu optimistični gledajo na prihodnje tekme. Podliaa vzhod: Vetrinj - Bilčovs (v nedeljo ob 14.30) - „Proti vodečemu na lestvici lahko presenetimo le, če nam uspe preprečiti nevarne napade njih ključnih igralcev kot na primer Tiganja in Brdžanoviča," je dejal trener Bilčovščanov Strugger. Kdo bo na ta dva nevarna igralca pazil, pa še ni vedel povedati. Vsekakor želijo Bilčovščani v Ve-trinju popraviti izredno slab 2. polčas na zadnji tekmi proti ASK, ko se niti proti devetimi igralci niso znašli (pri ASK sta bila dva igralca izključena). Največja težava Bilčovščanov pa je njih nestalna igra: dobrim trenutkom oz. odličnim potezam sledijo nerazumljivi padi, ki so stali ekipo že marskika-tero točko. Strugger: „Vemo za naše napake ali slabosti in jih skušamo tudi popraviti, toda ta čas še brez uspeha!" 1. razred D: Šmihel - Št. Pavel (v nedeljo ob 15.30) - „Če tokrat tekme ne bomo dobili, bo potreben resen pogovor z ekipo," svari sekcijski vodja Lojze Kužnik, kajti že zadnji nastopi ekipe so bili vse drugo kakor obetavni. Šmihelčani pa bodo tokrat nastopili v popolni postavi. Sele - St. Stefan (v nedeljo ob 14.30) - Po presenetljivi zmagi Selanov na tujem proti Št. Lenartu, kjer so med drugim bili psovani kakor SAK v 70. letih, je v ekipi zopet zavladal mir. St. Stefan je sicer močan, kljub temu so Selani optimistični: „Morda nam sedaj uspe štartati serijo zmag," pravi vratar Erich Oraže. Trenerju zopet na voljo pa sta Kert in M. Oraže. Frantschach - Železna Kapla - Kapelčani bi bili tokrat zadovoljni že s točko, kajti Frantschach je na domačem igrišču prava trdnjava, predvsem v obrambi. 2. razred F: Globasnica - Galicija (v nedeljo ob 16. uri) - Globašani so še neporaženi in to želijo ostati tudi naprej. Toda pozor! Galicije nikakor ne podcenjevati. Trener VVolbl bo tokrat zopet igral od začetka. Dobrla vas - Preitenegg (v soboto ob 15.30) - „Tekme, katere moraš dobiti, so najtežje," pravi predsednik Dobrolčanov Lesjak. Reichenfels - Rikarja vas (v nedeljo ob 15. uri) - Ker manjkata oba vratarja, so Rikarjani v veliki zadregi. Žvabek - Tinje - Tinje ne bi smele biti pretežke za Žvabečane. NOGOMET V SLOVENIJI Korotan predal „rdečo svetilko11 Kopru Zelo pomembno zmago so slavili Prevaljčani na domačem igrišču, saj so premagali Koper z 2:0 ter se s tem zaenkrat znebili zadnjega mesta. Drugo zmago je slavila tudi Olimpija, ki je bila proti enakovrednim Mariborčanom srečnejša. Slej ko prej neustavljivo nadaljuje odlično prvenstvo Primorje (peta zaporedna zmaga). Tokrat so ..Ajdovci" premagali Publikum s 2:0. Slovenska nogometna liga 1. Primorje 11 7 3 1 26:6 24 2. Rudar 11 6 3 2 12:12 21 3. Maribor 11 6 2 3 25:10 20 4. HIT Gorica 11 5 2 4 12:8 17 5. Mura 11 5 2 4 12:13 17 6. Publikum 11 4 2 5 18:16 14 7. AS Beltinci 11 3 2 6 1224 11 8. SCT Olimpija 11 2 4 5 7:12 10 9. Korotan 11 2 4 5 5:13 10 10. Koper 11 2 2 7 8:23 8 ■ Rezultati 11. kroga: SCT Olimpija - Maribor Branik 1:0, Primorje - Publikum Celje 2:0, Rudar - HIT Gorica 1:0, AS Beltinci - Mura 0:1, Korotan Prevalje - Koper 2:0. ■ Prihodnji krog: Koper - Primorje, Publikum -AS Beltinci, Mura - Rudar, HIT Gorica - Maribor, Korotan ■ Olimpija. PORAZ REPREZENTANCE Koroška nesrečno podlegla Gradiščanski Koroška amaterska reprezentanca je proti Gradiščanski zapravila priložnost, da se uvrsti v finalni krog prvenstva zveznih dežel (finale bo na stadionu Ernst Happel na Dunaju). Kapetan Lojze Sadjak in kolegi so sicer v 3. minuti povedli z 1:0 ter tudi navrh imeli lepe priložnosti, toda gostje so bili srečnejši. Po napaki obrambe so Gradiščani izenačili, v zadnji minuti zadeli celo zmagoviti gol. V koroški reprezentanci so poleg kapetana SAK L. Sad-jaka igrali še R. Zanki, S. Sadjak (oba SAK) in Pliber-čan Holler. Koroška - Gradiščanska 1:2 (1:1) Koroška: Holbling (Breze), A. Sadjak (SAK), Scheucher (WAC). Zanki (SAK/77. KoreimanrVVSV), Morak (Trg); S. Sadjak (SAK/46. Kircher/Št. Vid). Gilgenreiner (VSV/52. Smrtnik/VVAC), Holler (Pliberk/72. M. Morgenstern/Lendorf). G. Baumgartner (WAC); Rupp (WAC), Kuttnig (VSV) Stadion VVolfsberg: 150 gled.: sodnik: Messner; strelci: Baumgartner (3.) oz. Kds-zegi (37.), Martner (91.) PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 11 9 1 1 27:8 28 2. Št. Andraž 10 8 2 0 17:4 26 3. ASK 11 6 1 4 28:18 19 4. DSG Borovlje 11 5 3 3 16:12 18 5. Bilčovs 10 4 4 2 18:14 16 6. Liebenfels 11 5 1 5 13:12 16 7. Metlova 11 4 2 5 9:15 14 8. Pokrče 11 4 1 6 13:15 13 9. Mostič 11 3 4 4 17:22 13 10. VVelzenegg 11 3 2 6 9:14 11 11. ATUS Borovlje 11 2 4 5 14:18 10 12. Blatograd 11 2 4 5 11:17 10 13. Podkrnos 11 3 1 7 9:17 10 14. Klopinj 11 2 2 7 11:25 8 Prihodnji krog (19./20. oktober): Mostič - Podkrnos, Št. An- draž - Liebenf., Vetrinj - Bilčovs, Blatograd - Pokrče, DSG Bo- rovlje - Klopinj, ASK - VVelzenegg, Metlova - ATUS Borovlje: 1. 1. Železna Kapla RAZRED D 10 7 2 1 24:10 23 2. Šmihel 11 6 3 2 23:16 21 3. Ruda 10 5 5 0 20:9 20 4. Št. Pavel 10 6 2 2 18:9 20 5. Frantschach 11 4 5 2 14:6 17 6. Grebinj 11 5 2 4 21:17 17 7. Eitvveg 10 4 4 2 15:15 16 8. St. Stefan 11 3 4 4 15:13 13 9. Labot 11 4 1 6 20:21 13 10. Maria Rojach 10 2 3 5 19:17 9 11. Sele 11 2 3 6 14:26 9 12. Vovbre 11 2 3 6 10:24 9 13. Št. Lenart 11 2 2 7 11:22 8 14. Žitara vas 10 2 1 7 7:16 7 Prihodnji krog (19./20. oktober): Ruda - Grebinj, Sele - St. Stefan. Maria Rojach - Vovbre, Frantschach - Železna Kapla. Šmihel • Št. Pavel, Žitara vas - Št. Lenart, Labot - Eitweg; 2. RAZRED F 1. Globasnica 11 2. Reichenfels 10 3. Galicija 10 4. Žvabek 11 5. Rikarja vas 11 6. Sinčavas 10 7. Važenberk 11 8. Dobrla vas 11 9. Št. Peter na V. 11 10. Djekše 10 11. Tinje 11 12. Preitenegg 11 13. Grabštanj 11 14. Mauterndorf 11 10 1 0 55:11 31 8 0 2 27:14 24 6 2 2 18:14 20 6 1 4 23:16 19 4 4 3 17:14 16 4 2 4 21:14 M 4 2 5 15:17 14 3 4 4 6:13 13 3 4 4 14:24 13 3 3 4 10:17 12 3 3 5 12:30 12 3 1 7 6:13 10 1 3 7 17:30 6 0 4 7 10:24 4 Prihodnji krog (19./20. oktober): Žvabek - Tinje, Dobrla vas • Preitenegg, Reichenl. - Rikarja vas, Važenb. - Sinča vas, Djekše - Mauterndorf, Globasnica - Galicija, Grabštanj - Št. Peter; Naraščaj \ Center Pliberk 15 golov na derbiju V derbiju proti Pliberku je ekipa pod 10 let (trener Bernard Olip) premagala Pliberk kar s 15:0. Od pretekle nedelje naprej je SAK v Podjuni v vseh starostnih skupinah na 1. mestu, tudi U 14 (trener Silvo Kumer) je prehitela vodečo Rikarjo vas. Naraščaj SAK v Vidri vasi je ta krog dal 57 golov in prejel samo enega. Važenberk U16 - SAK 0:4 (Tisnikar 2, Borovnik 2): Vovbre U 14 - SAK 0:8 (Zidej 5. Babič 2, Kramar); SAK U12 - ATSV VVolfsberg 10:1 (Partl 5, Kreutz 3, Kap, Kojič); SAK U 10 lil -Pliberk 15:0 (Aleksič 8, Enzi 3, Dlopst 2, S. Grilc 2). Turnir U 8 v Žitari vai: 1. SAK II, 2. Žitara vas, 3. Železna Kapla, 4. Velikovec, 5. SAK II. Tekme prihodnjega kroga: petek, 18.10.: Velikovec U 10 - SAK III; sobola, 19.10.: SAK U 14 - Grebinj (15.00); nedelja, 20. 10.: Globasnica U 12 - SAK II (10.30), SAK U 16 - Galicija (15.00), Žrelec U 12 - SAK I (15.00) Center Celovec SAK U12 - Austria 1:1 (Oraže); SAK U10II - Austria lil 8:0 (N. Grilc 3, Pretnar 3, Kropivnik 2). Center Št. Primož Turnir U 8 v Važenberku: 1. Globasnica. 2. Važenberk, 3. SAK, 4. Galicija, 5. Rikarja vas. 15 Šport Ali bo Igor Ogris naš prvi legionar v inozemstvu? Škotski klub Dundee United kaže zanimanje za Ogrisa, ki trenutno pri II. ligašu Gerasdorfu doživlja posebne viške - na vsaki tekmi je doslej namreč zadel gol. Igor Ogris doživlja v letošnji sezoni viške in padce, kakršnih še nikoli poprej. Medtem ko je bil pri I. ligašu Admira VVacker Prostor zanj le na tribuni, se trenutno pri II. ligašu Gerasdorfu veseli posebnih uspehov (tja ga Je Admira posodila s posebno Pogodbo do konca jesenske sezone). Tri tekme je doslej odigral pri Gerasdorfu ter vedno zadel celo gol. Ogris tam ne igra libera, ampak defenzivnega sredinskega igralca. Njegov uspešen nastop pri Gerasdorfu pa še dolgo ni višek v tej sezoni, kajti Ogrisu se odpirajo vrata na Škotsko - k tamkajšnjemu vele-klubu Dundee United. Ogris je bil pred nekaj tedni na kraju mesta in v zadovoljstvo trenerja Dundee United zelo zadovoljivo odigral pripravljalno tekmo. Nato se je vrnil na Dunaj z nalogo, da naj počaka na odpoklic. Sedaj je minilo že dobrih 14 dni in še vedno ni prejel „ze- lene luči". Ogris: ..Dejstvo je, da Dundee išče in poskuša več igralcev. Prej so se osredotočili na libera, sedaj, po dveh zadovoljivih prvenstvenih tekmah obrambe, ki ni prejela gola, pa je njih zanimanje menda večje za napadalca. Vsekakor naj bi v teh dneh prejel natančno sporočilo!" V primeru, da bi škotski klub definitivno odpovedal, bo Ogris igral naprej za Gerasdorf - po vsej verjetnosti tudi vigredi. V nasprotnem primeru pa bi bil Ogris prvi naš nogometaš, kateremu bi uspel skok v inozemstvo kot nogometnemu legionarju. Bil bi celo šele drugi Avstrijec na britanskem otoku. Tudi Ziehaus, sredinski igralec SAK, naj bi po jesenski sezoni postal profesionalec na britanskem otoku - vsaj tako meni Ogrisov menedžer. Toda to se nikakor ne bo uresničilo, Čaka na poziv iz Škotske -Igor Ogris. kajti Ziehaus študira na Dunaju in to mu je trenutno pomembnejše. Vprašanje pa je. ali bo še vigredi igral za SAK. kajti Ziehaus iz študijskih razlogov večinoma trenira pri Gerasdorfu in tam zapušča zelo dober vtis. Ni izključeno, da mu bo Gerasdorf kaj kmalu ponudil pogodbo za vigredni del prvenstva. To ve tudi trener SAK Jože Fera: „Zie-hausa bo dejansko težko obdržati. Škoda pa bi bilo, če bi zapustil SAK, kajti Mihi ni le odličen nogometaš, ampak je tudi po značaju zelo v redu!" REGIONALNA LIGA/PRIHODNJI KROG: Fera: Tekme doma moramo dobiti! SAK II - več pozormosti igri in manj sodniku! Zaslužena zmaga SAK II v Trgu, čeprav so bili igralci izčrpani od močnih treningov med tednom (trener Kreutz: ..Pripravljali smo se že na tekmi prihodnjih dveh krogov proti Austrii in Pliberku."). Opaziti je bilo, da so nekateri igralci SAK opozorili nase z neprimernim obnašanjem nasproti sodniku. Ta je kričanje takoj kaznoval s prostim strelom, ki so seveda škodovali SAK. Velja navodilo mladim: več pozornosti igri in manj sodniku... V prihodnjem krogu (v soboto ob 13. uri na stadionu) tekmuje SAK II proti Austrii II. Kreutz: „Mo-ral bom najti pravo taktiko, kajti poraz bi bil v boju za naslov jesenskega prvaka že usoden!" Trg/Feldk. II - SAK II 1:2 (1:1) SAK II: VVastian 4, Razdevšek 3. Hajnžič 3, Blajs 3, Marko Nachbar 3, Mirko Nachbar 3 (65. VValdhauser 3), Messner 3, Sienčnik 3, Kessel-bacher 0 (20. S. VVieser 3), Možina 4, Mandl 3; Trg/Feldkirchen: 100 gled.: sodnik: Spielberger (povprečen); strelca: Možina (3.), Mandl (58.) 2. razred A 1. Pliberkll 12 8 13' 34:23 25 2. SAKU 12 7 3 2 36:23 24 3. Austriall 11 7 1 3 44:19 22 4. Trg/Feldk. II 11 3 2 6 20:32 11 5. VVACII 11 3 17 17:39" 10 6. VSVII 11 0 4 7 15:30 4 SAK - Zaradi četrtega rumenega kartona bo proti Leib-nitzu manjkal Krivvitz, namesto njega bo po vsej verjetnosti prišel v igro Marjan Sadjak. Trener Fera nasprotnika ne pozna, prejel pa je informacije Se bo SAK veselil tudi na tekmi proti Leibnitzu ? od Pliberškega trenerja Pollan-za. Fera: „V napadu imajo menda dva zelo nevarna napadalca - Nessla in Grossa, na katera bosta pazila Zanki in kapetan A. Sadjak!" Leibnitz sodi sicer med najboljše ekipe v regionalni ligi, kljub temu je trener Fera optimističen in celo prepričan o zmagi. „Tekme na domačem igrišču moramo dobiti," pravi Fera. Po dolgem pa bo zopet v kadru Petschenig. SAK - Leibnitz (v soboto ob 15. uri) Pliberk - Pliberčanom bo tokrat manjkal Holler (4 rumeni karton), zato pa se vrneta v ekipo Besič in Urnik. Trener Pollanz: „Tri ali štirikrat smo bili zelo blizu zmage, manjkala nam je le potrebna sreča. Mogoče jo bomo deležni v nedeljo. Ekipa je vsekakor zrela za prvo zmago na domačem igrišču!" Pliberk - Gratkorn (v nedeljo ob 15. uri) Prva prepričljiva zmaga SAK v tej sezoni Ekipa trenerja Fere je tokrat pokazala zelo dopadljiv in borben nogomet, pri čemer je potrebno dodati, da je bil Trg vse drugo kakor močan. Že po 1. polčasu bi moral SAK voditi s 3:0, toda Lippusch je dvakrat klavrno zapravil iz zelo ugodnega položaja. Podobna slika tekme tudi po odmoru, le z razliko, da so si domačini s pretirano borbenostjo sami škodovali (izključitvi v 56. in 61. minuti). Od tega trenutka naprej je bilo le vprašanje višine zmage SAK. Opaziti je bilo, da SAK pod vodstvom Fere nastopa vse bolj samozavestno in sproščeno. Slej ko prej pa je ostala slabost pri zaključkih. Trg/Feldk. - SAK 0:3 (0:1) SAK: Preschern 4, Hrslič 4, A. Sadjak 3, Zanki 3, Ziehaus 4. Krivvitz 4 (59. S. Sadjak 0), Šmid 5, Grujič 4, Škerjanec 4, Kober 2 (46. Omerovič 2), Lippusch 2 (68. Eberhard 0); Trg/Feldkirchen: 600 gled.: sodnik: Dieter Ruch (dober): strelci: Krstič (10,/prosti strel), Šmid (65,/slrel iz 20. melrov), Grujič (83.); rdeči karton: Modritscher (56.), Pirker (61.) Presenetljiva točka Pliberčanov na tujem Pliberk se je na to tekmo še posebej zbrano pripravil, nenazadnje zaradi tega, ker sta manjkala ključna igralca. Urnik in Besič. Tako so Pliberčani že dan pred tekmo odpotovali v Gornjo Avstrijo ter prenočevali v Schardin-gu. Dan navrh na tekmi pa se je ekipa trenerja Pollanza predstavila z najboljše strani, predvsem v 1. polčasu, ko ni bila le enakovreden tekmec, ampak je šla celo v vodstvo (Miklau/32.). Zamenjava igralca po odmoru (namesto branilca je prišel dodatni sredinski igralec) pa je domačinom ustvarila terensko premoč, toda več kakor izenačenja Pliberčani niso dopustili več. Esternberg - Pliberk 1:1 (0:1) PLIBERK: Matschek 4, Pollanz 4, Habernig 3 (80. D. VVriessnig 0), Posleinig 4, Pleschgatternig 5, Holler 4, Škof 4, Slamanig 4, F. VVriessnig 4, Lisic 3 (80. Skorianz 0). Miklau 5; Esternberg: 350 gled.; sodnik: Roschitz (dober); strelca: Miklau (32.) oz. Stadler (63.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober. 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Wels 10 7 2 1 22:8 23 2. WAC 10 7 1 2 26:7 22 3. Voitsberg 9 6 1 2 19:7 19 4. Leibnitz 10 5 3 2 14:10 18 5. SAK 10 5 2 3 13:11 17 6. Gratkorn 9 5 1 3 11:14 16 7. Esternberg 10 4 1 5 17:16 13 8. Austria 10 2 4 4 12:13 10 9. Rohrbach 9 2 3 4 10:16 9 10. Trg/Feldk. 10 1 5 4 8:13 8 11. VSV 9 2 2 5 8:18 8 12. Pollau 10 1 4 5 14:18 7 13. St. Florian 9 1 4 4 2:11 7 14. Pliberk 9 1 3 5 7:21 6 ■ Rezultati 10. kroga: Trg/Feldk. - SAK 0:3 (0:1), Esternberg - Pliberk 1:1 (0:1), WAC - Voitsberg 0:1 (0:0), Austria - Rohrbach 2:0 (2:0), Leibnitz -SL Florian 1:0 (1:0), Gratkorn - Pollau 2:0 (2:0): ■ Prihodnji krog (sobota): VSV - WAC (15), SAK - Leibnitz (15), Voitsberg - Trg/Feldk. (15), Rohrbach/Berg - Wels (15), Sl. Florian - Estern-berg (16), Pollau - Austria (16.30); (nedelja): Pliberk - Gratkorn (15). Kmečki praznik v Dobrli vasi Preteklo soboto je vabila dobrolska Zadruga na kmečki praz- poskrbljeno. Glavna podjunska kandidata SJK Iva Muller in Dl nik s kmečkim sejmom. Pred Zadrugo v Dobrli vasi so podjunski Štefan Domej sta bila na voljo za pogovor in sta priložnost izko-kmetje prodajali svoje proizvode in žgali domače žganje. Za za- ristila tudi za ustrezno volilno reklamo za letošnje kmečkozbor-bavo je skrbel trio Lipusch, za jedačo in pijačo pa je bilo v obilju ske volitve, ki bodo 17. novembra. Pred Zadrugo v Dobrli vasi so se preteklo soboto srečati podjunski kmetje na prvem kmečkem prazniku, na katerem sta bita tudi kandidata SJK Iva Muller in Dl Štefan Domej. Foto: Fera MRTIMMMJE PRVIČ V BELO KRAJINO v soboto 9., in nedeljo 10. novembra 1996 CENA VKLJUČUJE: • 2 x kosilo • Martinov krst z glasbo in humoristom Šraufencigarjem (Vinko Šimek) • Martinova večerja • nočitev z zajtrkom • obisk vinske kleti • organizacija in vodstvo izleta • prevoz • 1 I vina na osebo šil. Prijave najkasneje do torka, 5. novembra 1996. Telefon (0463) 51 25 28 - 23 (Nadja Pegrin) FRLOŽEV LUKA Prej nekoč, v davnih časih, so avstrijski socialisti gosposko govorili in socialno ravnali. To so jim volilci povrnili. Zdaj ta dan avstrijski socialisti socialno govorijo, gosposko pa ravnajo. Tudi to so jim volilci povrnili. Mnogi se na ves glas zgražajo zaradi uspehov Haiderjeve FPO. Prvič, naj nasolijo pamet odgovornim v lastnih strankah, pa se bo kar veliko zboljšalo. Drugič, zakaj so molčali takrat, ko je kancler Bruno kreisky tem uspehom pripravljal tla. Proletarec nima domovine, pravijo. Imel jo je nekoč v SPO, zdaj jo išče in najdeva v FPO.