TA VELKI

CATEKISMU

S’  F RA <S H A N JAi&JP

1NU _ ^

O D G o v o bIsiIIS. I

' T £ #hw,

SA

OZHITNU , INU POSXE^>>

TE MLADO  ,S TI

V’ ZESSAR^SKIH KRAJLEVIH

DUSHELAH

Kateriga je

Is Nemfhkiga na t Slavenfki Jesik

preftavil

JURI JAPEL, Direčlor per fvetimu Petru
.v’ Lublani.

5” tim pregnadlivim Perpujhenjum te Rimske Zejjar~
Jke,  tudi Zejjarfke Krajleve Apojiolske
ZeJJarize.

V'L OBLA N I,

Vtifnene , inu fe najdejo per Joan. FriderikuEgerjtf.*
Dushelfkimu ^Scifkauau 3  1779 .

\

I

>


S APO PADIK

Tiga Velikiga Katekismufa.

' v -ž5i—

NAPELANJE.

'Stran.

Ta perva Poftava. Od Vere. 1

I. Resdelenje, Kai je taKatolfhka Vera. d

II. Resdelenje. Od tih dvanaift Artikel-

nou te Vere. 7

§. i. Od tigaperviga Artikelna te Vere. —

a. Od Boga. —

b. Od .Stvarjenja. io

§. i.  Od tiga drugiga Artikelna te

Vere. 13

§. 3. Od tiga tretjiga Artikelna te
Vere. 14

§. 4. Od tiga zhetertiga Artikelna
te Vere. 18

§.$.  Od tiga petiga Artikelna te Vere. 20
§.  6. Od tiga flieftiga Artikelna te
Vere. 2 2

§.  7. Od tiga fedmiga Artikelna te
Vere. 23

§.  8. Od tiga ofiniga Artikelna te
Vere. 24

§. 9. Od tiga devetiga Artikelna te
Vere. 25

a. Od Zerkve. —

b. Od gmaine tih ,Svetnikou» 28

§■  10. Od tigaklefsetiga Artikelna te

Vere. 30II

jStran.

Ta peta Poftava. Od te kerfhanfke pra-

vize. ii 9

Pervi deil te kerfhanfke pravize: Va-
rui fe hudiga. —

§.  i. Od tiga poerbaniga greha. 120
§. 1.  Od tiga laftniga, ali perfhon-
fkiga greha. 121

a. Od tih ledeni poglavitnih grehou. 123

b. Od tih fheft grehou super fvetiga

Duha. 126

c. Od tih fhtirih v’ nebu vpyezhih

grehou. 127

d. Od tih devet ptuih grehou. 128
Drugi Deil te kerfhanfke Pravize: t Sturi

dobru. 129

5 - 1. Od teh boshjih zhednofti. —

§. 2.  Od zhednofti tiga sadershanja. 133
§.  3. Od tiga, kar fhe vezli h’ker-
fhanfki Pravizi flifhi. 136

§. 4. Od teh ofsem Isvelizhanftvou. 136
5 . 5 Od dobrih deli, inu njih sa-
flusheilja. 137

Od dobrih deli fploh. —

Od dobrih deli poffebei. 138

Perftavik. Od teh fhtirih poflednih rezily. 140
'a. Od c 5merti. —

b. Od c Sodbe. 141

c. Od Pekla. 143

d. Od Nebdfs. 144

NAPELANJE,

---

Prajhanje.  JfclLfli fe pravi Katekizmu  ?

Odgovor.  Katekismus. fe pravi podvuzhenje v’
kerfhanskinf katolfhkimo Navuku ; taku
le tudi imenujejo te bukve, v’katerih je le-
ta Navuk sapopaden.

Od. V’kolku pojiavah bo ta kerjhanski katoljhki Na-

. vuk v letimo katekismufu napreinefsen ?

Od.  Ta kerfbanski kat61fhki Navuk bo v’le¬
timo katekismufu v’ petih poftavah , inu v’
enimo perltaviku napreinefsen.

Pr. Katere fo te pet poflave  ?

A

Od.

2

msm

Od.  Te pet poftave fo:

1. Vdra.

2.  Vupanje.

3. Lubesen.

4. Ti fveti Sakramenti.

5. Ta kdrfhanska praviza.

Ta Perftavilc je od tih fhtirih puflednih
rezhy»

TA PERVA POSTAVA.

OD x V E R E.

I. RESDELENJE.

Kai je ta Katolfhka Vera.

Pr.  Eni je Vera eniga katoljhkiga kriJUana  ?

Od.  Vera eniga katdlfhkiga kriftiana je ena
zhesnaturfla luzh, en dar boshji, ena od
Boga notdrvlita zhednoft, fkus katero 011
teranu, inu bres zvibla vdrjame , kar je
Bog resodel, inu kar ta katAlfhka zerku na-
prei poftavi sa veruvati, nai bo she pifsanu,
ali ne.

Pr. Kai fe pravi kerjlianshi katoljhku veruvati  ?

Od.  Kdrfhanfku katolfhku veruvati fe pravi vfe
sa refs derfhati, kar je Bog resodel, inu
kar ta Zerku naprei ppftavi sa veruvati, nai
bo she piiranu ali ne.

Pr.

Pr. Ali'je k'isvelkhavju sddcfiC, de'ta katollhki
kri/lian le ■vljhnu, veruje' * kar je Beg resorni

OJ.  fC’isveližhknju ny sadofti, de ta katdlfliki
kriflian le v’ ferzu veruje, kar je Bog re-
sodel, on n! 'ire tudi

1. Svojo vero fkusi dela Fkasati.

2.  Kar on v’ferzu veruje, kadar je treba
s’ vustmi, ozhitnu lpesnati.

Pr. Sakai Je more veruvati  , kar je Bog reso-

.4  ?  _ . !

Od.  Kar je Bog resodel fe more veruvati,. sa
to , kir.je  Bog ta vezhn.a refsniza , inu
nefkonzlina modroft, katera nemore gol-
, fari , ne golfana biti.

Pr. Od kod fe vet, kai je  Bog resodel ?

Od.  Kar je Bog resodel, fe vei en deil is re
sapifsane, en deil is te nesapifsaue befsede
boshje.

Pr. Kai fe saf opi Jkus to sapifsano lefsedo
loshjo  ?

Od.  c Skus to sapilfano befsedo boshjo kar fa
fizer tudi fvetu Pifmu, ali Biblia imenuje, fe
saftopi to sbiraliflie taillili buku,  katere fo
bile is noterdajanja f veriga Duha od fvetih
mbsh pifsane, inu koker take od katolfiike
zerkue fposiiane , iiiu poterjeiie.

Pr. Kai Je sajlopi Jkus to nesapifsano lejfedo
hshje  ?

A t

od.

4

Od.  <>Skus to nfesapiffano befsedo boshjo, ka¬
tera fe tudi po latinskim traditio, ali isro-
zhenje od vust do vust imenuje, fe safto-
pio taifti Navuki te Vere, inu dolshn6fti,
katere fo Apoftelni ali is vuft famiga Je-
sufa Kriftufa flilifliali al pak fkus noterda-
janje fvetiga Duha pridiguvali, pa ne sa-
piifali.

Pr, Kei bo leto isrozhenje hranenu  ?

Od.  Leto isrozhenje bo vTami katolfliki zer«
kui ftanovicnu sueftii, inu nepokashenu
ohranenu.

Pr. Sakai verjame en katoljhki kri/lian ti zerkui,
kadar on kai napreipojtavi sa veruvati ?

Od.  Ta kat6lfhki kriftian verjame ti zetkui,
kadar ona kai napreipoftavi sa veruvati , nai
bo pifsanu, ali ne, šatega volo, kir je Kri-
ftus sapovedal zerku poflufliati, katera je
ta steber inu terdnoft, ali grunt te refsnize.

Pr. Alije vera vjakimo zhloveku, kateri hoihe is¬
velizhan liti potrebna  ?

Od.  Vera je vfakimo zhloveku , kateri hozhe
isvelizhan biti 'potrebna : sakai bres vere je
nemogozhe Bogu tiopafti.

Pr. Kai more vfaki zhlovek  , kadar k’ pameti pri¬
de, potrebnu veiditi. inu veruvati , de bi isve¬
lizhan bil  ?

Od.  Vfaki zhlovek , kadar k’pameti pride,
more, de bi isvelizhan bil, potrebnu vei-
dit, inu veruvati,

i, De

s

1. De je en Bog.

2.  De je on en pravizhni fodriik, kateri to
dobru polena, inu tolnidu fhtrafa.

3. De fo try perfhone eniga bitja inu na¬
ture, Ozha, c Syn, inu c ,S veti Duh.

4. De ta druga boshja Perfhona je zhlovek
poftala, de bi naisfkus, fmert na krishu
odrefhila, inu na vezhnu isvelizhala.

Pr. Kai s a ene refsnize ima v fakt katoliki kri-
Jiian sraven sgornih poglavitnih Navukou te kri-
jlianske katofthke vereJhe veiditi, inu veruvati?

OJ.  Vfaki katolfliki kriftian ima' sraven tih
sgornih poglavitnih navukou te kriftianske
katolfhke vere tudi veiditi inu veruvati.

1. De je zhlovefhka dufha nevmerjozha.

2.  De je gnada boshja k’isvelizhanju po¬
trebna, inu de ta zhlovek bres g-nade nizh
saflushenja vredniga sa vezhnu shiulenje
fturiti nemore,

P\ Kai je ta gnada  , katera je potrebna k’ isveli¬
zhanju , inu bres katere ta zhlovek nizh sajlu-
shenja vredniga sa vezhnu shiulenje fturiti ne¬
more  ?

Cd.  Ta gnada, katera je potrebna k’isveli¬
zhanju inu bres katere ta zhlovek nizh sa-
flushenja vredniga sa vezhnu shiulenje ftu¬
riti nemore, je eni snotrenji zhesuaturni
dar,  kateriga Bog tem pametnim stvarem
bres njih saflushenja dodely.

A 3 • Pr.

6

Pr Kai je vfakimo katoljhkmo Kriflianu sapove -

', dam veiditi ?

Od  Vfakimo katulOikimo kriftianu je sapove-
dami veiditi,
i. To Apoftolsko Vero.
i,  .To Gofpodnjo Moiitu, ali Ozim nafh.

3. Te defset sapoudi boshje , inu te pet
zerkoune sapoudi.

4. Te fedem Tvete Sakramente.

5. To kerfhansko pravizo.

Pr. Kei je to , kar en hatoljhki kri/Iian more ve*
ruvati fuffebnu sapopadenu  ?

Od.  Karen katolfhki kriftian veruvati more,
je fulfebnu v’ti Apostolski Veri sapopa-
clenu.

Pr. Kai irrid ta Apostolska vera sa en glafs ?

Od  Ta Apoftolska Vera ima leta glafs: JeJb
veruje?” v’Boga Ozheta vliga mogozhniga
.Stvarnika nebefs inu semle. Inu v’Jesufa
Kriftufa Synti njega edyniga, Gospuaa na-
fhiga, Kateri je fpozhet od fvetiga Duha,
rojen is Marie Divize. Terpel pod Pon-
tiam Pilatusham , krishan bil, vmerl, inu
v’grob poloshen. Doli je Tiral k’peklam,
na tretji dan od fmerti gorivftal. Gori je
fhal v’Nebeifa fedy na deihizi Boga Ozlie-
ta vfiga mogozhniga. Od ondod bo pri-
fhal foditi te Olive , inu te mertue. J eft
verujem v’ fvetiga Duha'', eno fveto ker-
fhanfko katolfhko Zdrku, gmaino tih .Svet-
nikou. Odpufhanje tih grehou, gorivfla-

jan-

<$$&%%&  7

janje tiga ineflk , inu to vezhnu fiiiulenje.
Amen.

Pr. Kolku deilou ali Artikelnou ima ta Apojlol-
ska vera  ?

Od.  Ta Apoftolska vera ima dvanaift deilou
ali Artikelnou.

II. R E S D E L E N J E.

Od tih duanaift Artikelnou.

Pr. Kai ima ta pervi Artikel sa en glafs ?

Od.  Ta pervi Artikel ima letd glafs:

Jeft verujem v’ Boga Ozheta vfigainogozh-
niga .Stvarnika nebefs inu semle.

a. Od Boga.

Pr. Ali jih je vezh, koker en fam Bog
Od.  Je le en fam Bog.

Pr, Kai je Bog?

Od.  Bog je fam od febe .to nar bol popolno¬
ma bitje.

Pr. Kai sa ene laflnojti Boshje imamo my pred dru¬
gimi samerkati  ? ,

Od.  Lete lafhiofti boshje imamo my pred dru¬
gimi samerkati.

i. Bog je vezhen; on je vfelei bil, on je,
inu bo vfelei.

o. Bog je le en zhifti Duh, enu bitje, ka-
teru ima to nar popolnifhi saftopnoft,
inu to nar bolfhi v6lo pa nima shivota.

A 4 3. Bog

3* Bog je vfigaveidedzh, on vei vfe , to
pretezhenu, to prizheozhe,■ inn to pri-
hodnu on vei nafhe nar fkriuniflii mifli,
on nemore tedei golfan biti.

4. Bog je nar modreifhi; on obefne vfe
takti , de fvbi zil inu konz doleshe, on
fi svoli h’ timu te nar perpraunifhi frede

, ali mittelne. .

5. Bog je vfiga mogdzlien, on je nebu, inu
setnlo, inu .vfe kar je, ftuaril, njemu ny
mzh nemogozhe Buriti.

6. Bog je povfsod prizheozh, onjepovfsod
v’ nebeffih, inu na semli.

7. Bog je nar fueteifhi; on hozlie, inu lubi
to dobru, inu fourafhi to htidu. ■

8. Bog je nar refnizlitiif hi, •: inu nar fuestei-
fhi, on nemore ne legati, ne. golfati.

9. Bog je nespremeneozh; on je od vezh-
nolti do vezhnolli na febi raunu taifti.

10. Bog je nar bolfhi, ne famu v’febi, inu
na febi koker to nar boi popolnoma, inu
nar bolfhi bitje; ampak on je tudi ta nar
bolfhi ali dobrotliufhi pruti fuojirn ftua-
rem, vfe to dobru imamo my naraunoft
ali fkus ftuary koker frednize od njega.

n Bog je nar miloftliiifhi; on nam odpu-
fty nafhe grehe.

12. Bog je nar pravizhnifhi on poldna to
dobru , inu fhtrafa to htidu.

Pr. Je vezh boshjih perjhon  ?

Od. So  try boshje perfhone.

P". Odkod vemo, dejo tiy boshjeperjhorie t

9

<mm$>

Od.  Is fvetiga Pifma veimn my , de fo try bo*
shje perfhone, katerih fleherni fhlifhi.

T. Boshja Natura inu bitje.

2. Boshje laftnofti.

3. Boshje ime.

4. Boshje della, inu

5. Boshja zhaft.

Pr. Kokafe imenujejo te try boshje Perfhone?

Od.  Ta perva Boshja perfhona fe imenuje Ozha
ta' druga c Syn, ta tretja fveti Duh.
pr. Koku Jo reslozhene med Jabo te try boshje per-
fnone  ?

Od  Te try boshje perfhone fo takti med fabo
reslozhene: Ozha je fam od febe od veku-
mei; c Syn je rojen od Ozheta od vekumei,
t Sveti Duh gre vim od Ozheta, inu c .Syna
enaku od vekumei.

Pr. Kai sa ene della bodo fujfebnu eni Jlehemi bo-
shji perjkoui perlaflnene?

Od.  Lete della bodo eni fleherni boshji per-
fhoni fuffebnu perlaftnene.

Bogii Ozhetu to Hvaljenje.

Bogu c Synu to odrefhenje.
c Suetimo, Diihu to pofvezhenjc.

Pr. Koku fe imenujejo te try boshje perfhone skupei  ?

Od  Te try boshje perfhone fe imenujejo sku-
pej fveta Trojiza.

Pr  t Skuš kai sposnd ta katoljhki kfijlm Jveto

Od  Ta katolfhki kri/lian fposna' fveto Troji 7.0
fkus snaminie fvetiga krisha , kir on takrat,
kadar krish della viTako teh treh boshjih per-
fhon imenuje.

Pr. Kai Jhe vezli fposna ta katolfhki krijtian jkus
snaminje fvetiga krisha  ?

Od  Ta katolfhki kriftian fposna fkus snamin¬
je fvetiga krisha tudi, de nafs je Jesus Kri¬
li us , kadar je na krishu vmerl, fkus fvojo
fmert odrefhil.

Pr. Koku fe krish della ?

Od  Krish fe della s’defno roko, kir fe sh’nj<S
zhelii, vufta, inu perffi sasnamiiivajo, inu
fe rezhe: V’ imenu Boga Ozheta , j" inu
t Synii, f inu fvetiga Duha, *£ Amen.

b. Od t  Stvarjenja.

JR*. Kdo je v [e f varil  ?

Od  Bogjesemlo, inu Nebu, inu vfe kar je,
ft varil.

Pr. Kai fe pravi ta leffeda flvariti  ?

Od  Ta beffeda il vari ti fe pravi, is nizh kai
fturiti.

Pr. Katere fo te nar imenitni/hi Jlvari boslije  ?

Od.  Te nar imenitnifhi ftvari boshje fo ti An¬
geli . inu ta zlilo vek.

Pr, Kai Jo ti Angeli ?

II

Od.  Ti Angeli fo sgol Duhovi, k aferi imajo
saftopnoft, inu vplo, pa nimajo shivota.

Pr. Sakni je Bog te Angele 'Jtvaril  ?

Oi,  Bog je te Angele idvaril, de bi oni njega
zhaftili, lubili, inu molili, njemu fiushili,
inu zhloveka varuvali.

Pr. Roku je Bog Angele fivari! ?

Od.  Bog je Angele 'vTvoji gnadi, inu s’veli¬
kimi popolnomoftmi ftvaril.

Pr So tudi vfi Angeli v gnadi boshji objlali  ?

Od.  Veliku Angelou je gnado boslijo fkus
greh te preusetnofti sgubilu.

Pr. Koku je Bog te preusetne Angele Jltafal?

Od  On je te preusetne Angele, kateri fe hu*
dizhi imenujejo, na vekumei savergel, inu
v’pekel pahnil.

Pr. Katere fo sa Angeli te nar imenitnijhi fivari

boshje ?

Od.  Ta zhlovek je sa Angeli ta nar imenitni*
fiii Hvar boshja.

Pr. Is koga je ta zhlovek  ?

Od.  Ta zhlovek je is eniga shivota , inu is
ene nevmdrjozhe dufhe, katera je po po¬
dobi boshji Ituarjena.

Pr. Sakai je Bog zhloveka flvaril f

Od.

Od.  Bog je zhlčveka ft varil, de bi on njega,
sposnal, zhaftil, lubil, molil, njemu fhiu-
shil, pokom, inu isvelizhan bil.

Pr. Je ta zhlovek Bogu pokom ojlal  ?

Od.  She ta pervi zhlovek Adam je- bil s 5
fvojo shen'6 Evo Bogu nepokorn.

pr.' Na kat sa eno visho je ta pervi zhlovek nepo-
kom ratal ?

Od.  Ta pervi zhlovek je v’Paradishu ta fad
■eniga driveflk jedel, kateriga je Bog njemu
prepovedal, inu fkus to je on grefhil.

Pr. Je leta greh le Jamu timu pervimu zhloveku
Jhkodival  ?

Od.  Leta greh ni le famii timu pervimu zhlo¬
veku fhkodival, ampak tudi nam, kateri
my od njega pridemo , on nam je zhafno,
inu vezhno jinert, inu fhe vezh drugih
nadlog na teleffu, inu na dul’hi pernefsel.

Pr. Je bil tudi ta zhlovek, koker ti preusetni An¬
geli od Boga na venumei savershen?

Od.  Ta zhlovek ny bil , koker ti preusetni
Angeli od Boga na vekumei savershen.

Pr. Kai je Bog k’ odrejhenju tiga savolo greha sa-
versheniga zklovcka oblubil  ?

Od.  Bog je k’ odrefhenju tiga savolo greha
saversheniga zhloveka. oblubil eniga Odre-
fhenika pofslati . kateri fe tudi Meilias
imenuje.

g. 2. Od tiga drugiga Artikelna te Vere,
Pr. Kai ima ta drugi Artikel te vere sa en glafs ?

Od.  Ta drugi Artikel te vere ima leta glafs :
Inu v’Jesufa Kriftufa t Synji njega edyniga
Gofpuda nafliiga.

Pr. Kdo je Jesus Kriftus ?

Od.  Jesus Kriftus je

1. Ta edyni rojeni c Syn Boga Ozheta.

2.  Bog inu zhlovek fkupei. •

3. Nafh Gofpud, poftavodajaviz, inu Vu-
zlienik.

Pr. Kai Je pravi Jesus ?

Od.  Jesus fe pravi tolku,, koker Isvelizhar.
Pr. Sakai ho Jesus Isvelizhar imenuvan  ?

Od.  Jesus bo Isvelizhar imenuvan sa to, kir
nam je 1'kus, njega isvelizhanje dofhlu, kir
hafs je on od dolga inu fhtrafinge tiga gre¬
ha od vezhne fmerri odrefhil.

Pr. Koku hojhe Jesus imenuvan  ?

Od.  Jesus bo tudi imenuvan Kriftus, kar fe
tolku pravi, kokdr ta poshalbani.

Pr. Sakai ho Jesus Kriftus ta edyni t Syn loshji
imenuvan ?

Od.  Jesus Kriftus bo ta edyni rojeni c Syn bo«
sliji imenuvan sa to, kir je on fam taifti,
kateri je od fvoiga nebefiikiga Ozheta od
vekumei rojen.

Pr, Koku je Jesus Krijlus Bog inu zhlovek skupeif

Od,

H

Od.  Jesus Kriflus je Bog inu zlilo vek skupei
sa to, kir je on Bog od vekumei, inu kir je
on zhlovek v’zhami poftal.

Pr. Je Jesus Kriflus. nebejhkimu Ozhetu enaki ?

Od.  Jesus Kriflus je fvoirau nebefhkimu Ozhe-
tu koker Bog v’ vfimu enaki ; koker zhlo¬
vek pa on njemu ny enaki, ampak je maiii-
fiii.

Pr. Sakai bo Jesus Krijlus najh Gofpud imenu-
van  ?

Od  Jesus Kriflus bo nafli Gofpud imenuvali
sa to, kir je on Bog inu nafh Odrdfhenik.

Pr. Sakai je Syn boshji zhlovek poflal ?

Od.  Šyn boshji je zhlovek poftal, de bi nafs
f k lis fvojo fmert na krifiiu odrefhil, inu
isvelizhal.

3. Od tiga tretjiga Artlkelna te vere.

Pr. Kai ima ta tretji Artikel te vere sa en glafs  ?

Od.  Ta tretji Artikel te vere ima leta glafs:
Kateri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is
Marie Divize.

Pr. Ima Jesus eniga Ozheta?

Od.  Jesus ima koker Bog nebefhkiga Ozheta,
koker zhlovek nima Ozheta.

Pr. Ni bil Josheph Sheiiin Marie, Ozha jesiifa
Kriflu/a  ? >

Od.  Josheph je le en Rednik Jesufa Kriflufa.

Pr.

*s

Pr Jr imel Jesus eno Mater ?

Od.  Jesus koker Bog ni imel Matere , koker
zhlovek je imel Mario to predeto Divizo
sa tVojo Mater.

Pr. Sakai 16 Maria Mati Eoshja menuvana  ?
Od.  Maria bo-Mati Boshja imenuvana sa to,
kir je ona Jesufa Kriliufa , kateri je Bog,
inu zhlovek skupei, rodila.

Pr. Od koga je Maria Jesufa Jpozhela ?

Od.  Maria je Jesula od (Vetiga Duha fpozhela.
P. Kei je Maria Jesufa rodila  ‘V
Od.  Maria je Jesufa v’Betlehemu v’eni fhtali
rodila.

P. Kai [e je po roijlvu Jesufa Kriftuja samcrku-
vanja vredniga sgodilu ?

Od.  To roiftvu Jesufa Krillufa je bilu osnan-
jenu.

Pr. Koku je lihi to roijlvu Jesufa Krifuja esnan -
jenu  ?

Od.  To rojftvu Jesufa Krillufa je bilu osnan-
jenu:

I. .Skuš eniga Angela tim Paltirjam.

•2. c Skus eno suesdo tim Modrim Ajutrovi
dusheli.

3. ( Skus te M6dre Herodeshu, iftu Piflar-
jam.

4. .Skuš .Simeona inu Anno vhempelni timu
folku.

P. Kai fe je po osnanenju tisa roiflva Jesufa Kri -
fiuja sgodilu ?

01

Od.  Po osnanenju tiga rojfiva Jdsufa Kriftufa

Teje letd sgodilu.

1. <So paftirji sdaizi prifhli gledati talilu, kar
jim je bilii od Angelou osnanjenu.

2. Je bil Kriftus na ofmi dan po sapoudi te
poltave obresan, iiiu jesus imenu van.

3. Ti modri is jutro ve dushele fo ga molili,
inu njemu slani, kadillu inu myro sadar
pdrncili.

4. On je ti Herddesho.vi grosovitnofti, ka¬
teri gaje hotel umoriti 1 'kus beigv’Egyp-
tousko dushelo odfhal.

5. On je od tam, kadar je Herodefh vmerl
v’Nazaret h nasai pernefen , inu vdeti¬
ma meiftu gori srejen bil.

Pr. Kai je samcrhivanja nar vrednijhiga, kar my

od Jesufove mladojti veirno ?

Od.  To samerkuvanja nar vrednifhi, kar my

od Jesufove mladdlti veimo, je :

1. Deje Jesus, kadar je bil dvanaili leit star,
s’ fvoim starifhami k’Prašniku v’Jeru-
salem pri f hal.

$. De je v’Jerusalemu sad ostal; zhes try
dny pa od ftarifhou v’ templi naiden bil ,-
kir je on med Piffarji sedel, nje polih iu-
fhal, inu vprafhal,takti, de fo fe vfi zhes
:  njegovo saftopnoft , inu odgovore zhii-

dili.

3. Defeje supet v’ Nazareth nasai vernil,
inu tam oftal.

i?

4. De je on fvoim ftarifham podloshen bil,

5. Deje on gori jemal na ft ar osti,na modrosti,
inu gnadi p dr Bogu, inu per ludeh.

Pr. Kai je samerkuvanja narvrednifhi, kar my od
Jesufa vemo, preden je on fvoje vuzhenijlvu sazhel?

Od.  To samerkuvanja narvrednifhi, kar my' od
Jesufa veimo, preden je on fvoje vuzheni-
stvu sazhel, je:

1. Joannes je fprizhoval, deje  Jesus to
Jagne Boshje, kateri grehe tiga fveitd
odjemle.

2. Jesus fe je puftil od Joannesa kerftiti v’
v’Reki ali vTotoku Jordan.

3. Sveti Duh je prifhal v’ poddbi eniga go¬
loba videozh doli zhes njega.

4. Bog Ozha je puftil ta glafs fhlifhati:
Leta je moj lubi Syn , na katerim imam jeji do¬
bra dopadajenje.

g. Jesus je bil od Duha v’ pufhavo pelan,
inu po timu, kadar fe je on fhtiridefset dny,
inu nozhy postil; je bil od Hudizha fku-
fhan, inu od Angelou poflushen.

Pr. Kaddi je Jesus fvoje vmheniftvu najlopil  ?

Od.  Jesus je naftopil fvoje vuzheniftvu v’try-
defsetimu leitu fvoje ftarosti.

Pr. Kai je samerkuvanja narvrednijhi, kar my od Je¬
sufa veimo, kadar je on fvoje vmhenistvu najlopil ?

Od.  T6 samerkuvanja narvrednifhi, kar my
od Jesufa veimo kadar je on fvoje vuzhe-
nistvu nastdpil, je;

1. Jesus je v,Tvoji ozhini dusheli od eniga,
do drugiga kraja hodil.

B

2.  On

2.  On je Jogre gori jemal, inu shned njih
dvanaist Apostelnou isvolil.

3. O11 je pridiguval, inu osnanuval postavo
te gnade, resodel refnize, katere my
veruvati, inu vuzliil te zhednosti, katere
my dopernesti imamo.

4. On je fvaril nevero, inu hudobije, over-

f el te smote tih Judou, Pifsarjov, inu
'ariseerjou.

5. On je poterdil fvoje navuke fkus fpri-
zhovanje S.  Pifma, fkus zhudesha, inu
fkus fvoje isglede, ali exempelne.

6. On je prerokuval prihodne rezhy.

7. On fe je povfod dobrotliu fkasal.

Pr. So vfi na Jesufa veruvati  ?

Od.  Njih veliku je na Jesufa veruvalii. Ti vik-
fhi Farji pak, Pifsarji, inu Fariseerji foga
sovrashili savolonjegoviga vuka, inu iskali
njega vmoriti.

§. 4,  Od zhetertiga Artikelna te' Vere.

Pr. Kai ima ta zheterti Artikel te vere sa en
glafs  ?

Od.  Ta zheterti Artikel te vere fma leta glafs:
Terpel pod Poutiam Pilatusham krishan bil,
vmerl, inu v’ grob poloshen.

Pr Je samogel Jesus terpeti  ?

Od.  Jesus je koker zhlovek, ne pak hoker
Bog terpeti samogel.

Pr.

<$&$$%%$>  iy

Pr. Je Jesus tudi sa refs rerpel ?

OJ.  Jesus je sa refs takii dobru na dufiii, ko-
ker na shivotu terpel.

Pr. Kaije Jesus na dajki terpel  ?

O a.  Jesus je na dufiii veliko britkdft, inu
shalost terpel.

Pr. Kaije Jesus na Jvoimu Jhivotu terpel?

Od.  Jesus je na fvojmu shivotu veiiku reu,
inu nadlog, veiiku slilakou, inu ran terpel,
on je bil gaishlan, inu s’ tdrnami kr&nan.

Pr. Kai jeJhe vezh Jesus terpel?

Od.  Jesus je tdrpel veiiku sanizhuvanja, sa-
flipotuvanja, preklinu vanja, kriviga obdol-
slienja, inu vezh drugih kriviz.

Pr. Pod kom je Jesus terpel  ?

Od.  Jesus je terpel pod Pontiam, Pilatusham,
kateri je bil Rimskiga Cefsarja Tiberiufa dii-
shelski oblastnik v’Judei.

Pr. Kdo je Jesufa per Pilatushu satoshil?

Od.  Ti viltfhi Farji, Pifsarji inu starifhi med
ludftvam fo Jesufa per Pilatushu satdshili.

Pr. Sakai je bil Jesus per Pilatushu satoshen ?

Od.  Jesus je bil per Pilatushu is sgol sov-
rafhstva inu nevofhlivofti satoshen, koker
de bi on en sapelaviz tih ludy, inu Poglavar
tih puntarjou bil.

Pr. Kai fe je sgadilii na toshbo tih vikjhih Farjou ,
Pijjarjou , vm Jiarijhih tiga ludstva ?

E 2

Od.

OJ.  Na toshbo tih vikfhih Farjou, Piflarjou,
inu t Starifhih tiga ludftva je bil Jesus kri-
slian, na kar fo raunu Judji tifhali, inu
kar je Pilatush pervolil.

Pr. Kei je Jesus Krijlus krishan bil, inu -umeri ?

Od.  Jesus je bil krishan na gorri Kalvarji bli-
su meista Jerusalema, inu je na krisliu
v mer L

Pr. Kai je Ulit to krishanje sa ena shtrafinga?

Od.  To krishanje je bili! ta nar fhpotlivifhi
fmertna fhtrafinga.

Pr. Kdo je Jesufovu truplu pokopal  ?

Od.  Joseph s’Arimathee, inu Mikodemus fo
Jesufovu truplu pokopali.

Pr. Kamjebilu Jesufovu truplu pokopana  ?

Od.  Jesufovu truplu je bilii v’ eno novu v’
fkali isfekanu pokopalifhe diami, kamer fhe
obeden ni bil poloshen.

Pr. Je to Bogstvu po Jesufovi Krijlufovi Jmerti
s’ njegovo dujho inu telefsam sdrushenu ostala  ?

Od.  T6 Bogstvu je s’ dufho, inu telefsam
sdrushenu ostalu, aku fe je lih per fmerti
dufha Jesufa Kriftufa od telelsa lozhila.

§. 5. Od tiga petiga Artikelna te Vere.

Pr. I{ai sa en glafs ima ta peti Artikel te vere ?

Od.  Ta peti Artikel te vere ima leta glafs:
Doli je fhal k’Reklam, na tretji dan od.
fmerti gori vftal.

Pr.

Pr. Je Jesus sdujho im  s’ tele Jam doli Jhal k'
Peklam  ?

Od  Le dufha Jesufa Kriftufa je doli fhla k’
peklam.

Pr Kai fe saftopi jkus to befsedo pekel  ?

Od  ( 5kus to befsedo pekel fe saftopi o taifti
fkriuni kraji, kir b6do te dufhe tih mert-
vih ohranene, katere fhe nifo to nebefhku
isvelizhanje dofegle.

Pr. Je vezh Jort takih Jkriunih krajou , kateri fe
pekel imenujejo  ?

Od.  Takih fkriunih krajou, kateri fe pekel
imenujejo, je vezh, takti fe imenuje
I. Inu s’tim pravim imenam, ta krai, kir
bodo ti ferdamani vezhnu. martrani.
n. Ta krai, kir te dufhe sa njih v’fhiulenju
nefpokorjene grehe zhafsne fhtrafinge tra¬
pe: Letd krai fe pravi vyze.

3. Sadnizh ta krai, v’ katerim fo bile te
dufhe tih brumnih mertvih ohranjene,
kir fo one v’timu isvelizhanskimu vupan-
ju njih odrefhenja myrnn, inu bres ene
bolezhine, ali terplenja zhakale, noter de
je Jesus doli khijim prifhal. Leta' krai fe
pravi Predpekel.

Pr Sakai je Jesus doli Jhal v’ Predpekel  ?

Ol  Jesus je doli flial v’Predpekel, sato, de
bi bil te dufhe tih scarih Ozhakou vim
refhil.

Pr. Kdo fo bili ti stari Ozimki  ?

B 3

Od.

OJ.  Ti stari Ozirala lo bili ti Patriarhi, Pre¬
roki, inu drugi brumni, kateri fo vmerli,
preden je Jesus doli fhal v’ Predpekel.

Pr. Kadai je Jesus Kriflus po fvoji Jmerti supet od
fmerti gorivflal  ?

Od.  Jesus Kriflus je na tretji dan, inu is Tvoje
lastne mozhy nevmerjozli, inu zhaftitliu,
koker en Premaguaviz te fmerti inu tiga
Hudižha od fmerti gorivflal ?

Pr, Scikai je Jesus Kriflus od fmerti gorivflal ?

Od.  Jesus Kriflus je od fmerti gorivflal sa to:
i. De bi t6 Pifmu, inu fvoje lastnu prero-
kuvanje fpolnil.

De bi timu fveitu enu nepremaganu svi-
shanje od refsnize fvoiga vuka, inu od
fvoiga boshjiga poflanja dal.

3. De bi naflie vupanje poterdil, inu nam
to prihodnu gorivftajanje sagvifhal.

§. 6. Od fhe'ftiga Artikeliia te' Vere.

Fr, Kai ima ta Jkefli Artikel te Vere sa en glafs  ?
Od.  Ta fhefti Artikel te Vere ima leta glafs:
Gori je fhal v’nebefsa fedy na defnizi Boga
Ozheta vfigamogozhniga.

Pr. Kadai je Jesus v’ nehejjfd fhal ?

Od.  Jesus je na fhtirdeffeti dan po fvojim go¬
ri vflajanju vTiebella fhal?

Pr. Kuhi je Jesus v nehejffa Jhal  ?

Od,

23

Od.  Jesus je v’prizho fvojih Jogrou na Oilski
gorri is fvoje la fin e mozhy v’ nebefla fhal.

Pr Kei fedy Jesus v’ nebejfih  ?

Od.  Jesus fedy v’ nebeffih na defnizi Boga
Ozheta vfigamogozhniga.

Pr. Kal fe pravi to: Jesus fedy na defnizi Boga.
Ozheta vfigamogozhniga ?

Od.  Jesus fedy na defnizi Boga Ozheta fe tol¬
kli pravi, koker deje Jesus v’enimu Hano*
vitnimu polfestvu te narvikfhi oblafti inu
gospostva zhes vfe, na nebu inu na semli,

§. 7. Od tiga fedmiga Artikeina te Vere.

Pr. Kai ima ta Jedmi Artikel te vere sa en glafs  ?

Od.  Ta fedmi Artikel te vere ima leta glafs:
Od ondod bo prkfhal ioditi te shive, inu
te mertve.

Pr. Bo Jesus Jpet prijhal?

Od  Jesus bo na fodni dan od nebefs fpet pri-
fhal?

Pr. Kohi bo Jesus na Jodni dan fpet prijhal ?

Od  Jesus bo na fodni dan v’ oblakih vi-
deozh s’ veliko oblaftjo, inu zliaftjo fpet
prifhal.

Pr.. Sakai bo Jesus na fodni dan Jpet prijhal?

Od.  Jesus b6 na fodni dan sa to fp t prifhal,
de bo vfe ludy te shive, inu te mertve
fodiL

B 4

Pr.

Pr. Kai sa eni Je sajtopio Jkus te shive , kai sa eni
jkus te mertve  ?

Od.  c Skus te shive fe saftcipio ti pravizhni,
fkus te mertve ti grefhniki.

Pr. Kokii bo Jesus na fodni dan ludy fodil  ?

Od,  Jesus b6 ludy po timu, kar fo dobri ga,
ali hudiga fturili fodil; on bo te pravizhne
s’ vezhnim shivlenjam v’ nebeffih polonal,
inu grefhnike vezhnu v’peklu fhtrafal.

$.  8- Od tiga ofmiga Artikelna te Vere,

Pr. Kai ima ta ofmi Artikel te Vere sa en glafs ?
Od.  Ta ofmi Artikel te vere ima leta glafs:

jeli verujem vTvetiga Duha.

Pr. Katera boshia pcrjhona je Jveti Duh ?

Od.  c Sveti Duh je ta tretja boshja perfhona,
on je pravi B6g.

Pr. Od koga gre min /veti Duh ?

Od.  Sveti Diih gre od Ozheta inu <Syna ena-
ku vun.

Pr. Kei nafs pojvet]/ Jveti Duh  ?

Od  c Sveti Duh nafs pofvety

1. V’ fvetimu kerstu.

2.  V’ Sakramentu te pokore.

3. Vfakikrat, kadar my te druge Sakra-
mente vrediiu preimemo.

Pr.

P , Kokii .nafs pofv'ety fveti Duh  ?

Od. Sveti Duh nafs £ofvety, kir nafs on fkus
notervlivanje te pofvezheozlie gnade k’otro«
kam boshjim- stury, ali kir on to pofve-
zheozho gnado v’ nam pogmera.

Pr. Kai della Jhe vezh fveti Duh Jkus fvojo gnado
v’ nam  ?

Od.  Sveti.Duh resfvetly nafho pamet, on nafs
vuzlry, inu nagne po vdli boshji rounati,
on nam dodely lVoje Darove.

Pr. Kateri fo ti Darovi Jvetiga Duha?

Od.  Ti Darovi fvetiga Duha fo lety.

1. Dar te modrofti.

2. Te sastopnofti.

3. Tiga fvetuvanja.

4. Te mozhy.

5. Te vmetalnofti, ali snanja.

6 .  Te brumnofti.

7. t Strahii boshjiga.

%  9. Od tiga devetiga Artikelna te Ve're.

Pr. Kai ima ta deveti Artikel te vere sa en glajs  ?

Od.  Ta deveti Artikel te vere ima leta glafs:
Eno fveto kerflianfko katolfhko Zerku,
gmaino tih fvetnikou.

a Od Zerkve.

Pr. Kai je ta Jveta kerjhanfka katol/hka zerku  ?

Od.  Tafvetakerfhanfkakatdlfhkazerku je enii
videdzhe sbiralifhe vfih vernih kriftianou
#  B g pod

pod enim videozhim Poglavarjam Riinfkira
Papeshara, katerj ene Torte navuk fpftsnajo,
inu ene Torte Sakramente nuzajo.

Pr. Ai Je tudi en nevideozh Poglavar te zerkve
snaide  ?

Od.  Ja Te snajde tudi en nevidedzh Poglavar
te zerkve, inu leta'je Jesus Kriftus.

Pr Kdo je tiga videozkiga Poglavarja te zerkve po-
Jlavil  ?

Od.  Jesus Kriftus je tiga videdzhiga Poglavar¬
ja te zerkve poftavil.

Pr. Koga je Jesus Krijfus sa videozkiga Pogla¬
varja te zerkve pojtavil?

Od.  Jesus Kriftus je Petra sa videdzhiga Pogla¬
varja te zerkve poftavil.

Pr. Kdo je sa Petram ta videozhi Poglavar te'
zerkve  ?

Od.  Vli pravi saporedam naftopajozlii Ti im Tki
Papeshi To ta videozhi Poglavar te zerkve,
inu Nameiftnik Jesufa KriftuTa.

Pr Alije vezh koker ena prava zerku  ?

Od.  Je le ena Tama prava zerku, svunai katere
obeniga isvelizhanja vupati ny.

Pr. Is koga fe sposnd ta prava zerku  ?

Od.  Ta prava zerku fe sposna is fhtirih sna-

lmnjou.

Pr Katere fo te Jhtiri
kve  ?

snaminja te prave zer-

Od  Te fhtiri 'snaminja te prave zerkve fo i.)
De je edyna. 2.) , Sveta.  3.) Gmain, ali
katolflika. Inu 4.) Apostolfka.

Pr. Koku je ta prava serka edyna  ?

Od  Ta prava zerku je edyna 1.) Kir imaeni-
ga P igla varja. 2.) Ene Torte vuk. 3.) Inu
tudi le ene forte Sakramente miza.

Pr, Koku je ta prava zerku j'veta  ?

Od.  Ta prava zerku je fveta- 1.) Kir je njen
goripoftavlaviz Jesus Kriftus fvet. 2.)  Kir je
njen navuk fvet. 3.) Kir ona fvete Sakra-
niente miza. 4.) Kir ona njene vudekTve-
tosti napeliije. 5.) Kir Te v’ njei vfelei fvet-
niki snajdejo.

Pr. Koku je ta prava zerku gmain , ali ka~
toljhka  ?

Od.  Ta prava zerku je gmain, ali katolflika:
1.) Kir je njo Jesus Kriftus sa vfe ludy , 2.)
sa vfe zliaffe, inu 3.) sa vfe kraje gori-
poftavil.

Pr. Koku je ta prava zerku Apoflolska  ?

Od.  Ta prava zerku je Apostolfka: 1.) Kir
ona veruje inu vužhy , kar fo Apoftelni ve-
ruvaii, inu vuzhili. 2.) Kir fo Apoftelni
na povele Jesufa Kriftufa njen vuk po zeli-
mu fveitu resglafsili. 3.) Kir fo njeni c .Shkof-
,fi pravi liaftopniki tih Apoftelhou.

Pr. Koku fe Jhe drugazki imenuje ta prava
zerku  ?

/

Od.

Oti  Ta prava zerku fe tudi imenuje ta Rim¬
ska : sa to, kil* ta zerku v’ Rimi je ta glava
vfih drugih zerkva, inu ta freda te edy-
nofti.

b. Od gmaine tih jSvetnikou.

Pr. Koku imajo ti virni kritimi gmaino med
fabo ?

Od.  Ti verni kriftiani imajo gmaino med fabo,
koker vudi eniga fhivota.

Pr. Koku bo leta gmajna imenuvana?

Od. Ta gmaina med vernim kriftianam bo ime¬
nuvana gtnaina tih £ Svetnikou.

Pr Sakai bo gmaina med vernim krijiianam gmaina
tih  c Svetnikov imenuvana  ?

Od.  Gmaina med vernim kriftianam bo gmaina
tih ( 5vctnikou sa to imenuvana, kir fo vfi
k’fvetofti poklizani, inu kir fo vfi kriftiani
fkus Sakrament tiga kerfta pofvezheni.

Pr. V’ zhem floy gmaina tih ( Svetnikou  ?

Od.  Gmaina tih £ Svetnikou ftoyv’timu, de vfi
vudi te zerkve deleshni poftanejo tih duhou-
nih fhazou.

Pr. Kit fo sa eni duhouni fhazi, katerih vfi vudi
te zerkve deleshni poftanejo ?

at

Qd.  Ti duhouni fhazi, katerih vli vudi te zer-
kve ddleshni pdftanejo, folety: i.) .Sveti
Sakramenti. 2.) .Sveti 6ffdr te Mafhe. 3.)
Molitu. 4) Dobre della. 5.) Saflushenje
tih vernih.

Pr. Kai sa eni vuii te zerkve fo taifii , kateri
imajo gmaino med Jabo  ?

Od.  Vudi te zerkve, kateri med fabo gmajno
imajo, fo lety:

1. ) Ti virni na semli.

2. ) Ti .Svetniki v’nebefsih, inu

3. ) Te dufhe tih mertvih, katere fo v’ vy-
žah.

Pr. Kai imajo ti verni na semli sa eno gmaino med
fabo  ?

Od.  Ti verni pa semli imajo leto gmaino
med sabo, de njih molitu, inu to saflu¬
shenje njih dobrih deli eden drugimu kTiu-
zu pride.

Pr. Kai imajo ti verni na semli sa eno gmaino s\Svet-
nini v nebejsih ?

Od.  Ti verni na semli imajo gmajno s\Sverni¬
ki v’ nebefsih, kir ti verni na semli .Svetni¬
ke zhafte, inu na. njih profhnjo per Bogu
klizhejo .Svetniki v’ nebefsih pak sa te verne
na semli pbr Bogu prolsio.

Pr. Kai imajo ti verni na semli sa eno gmaino s’
dujham tih mertvih v vyzah  ?

Od.

3 °

Od.  Ti verni na semli imajo gmajno s’ dufhain-
tih mertvih v’vyzah; kir ti verni na semli
sa dufhe tih mertvih v’ vyzah pet Bogu prof-
fio, inu nym sh’nyh molitnjo, inu dobrim
dellami pomagajo, slafti pak fkus to, de sa
nyh fveto Mafho gori affrajo, te dufhe tih
mertvih pak is’hvaleshnosti sa te verne na
semli per Bogu proiiio

io. Od tiga defsetiga Artikelna te' vere.

Pr. Kai sa en glafs ima ta defseti Artikel te vere  ?

Od.  Ta defseti Artikel te vere ima leta glafs:
Odpufhanje tih grehom

Pr. Kai nafs vuzhy leta Artikel te vere ?

Od.  Leta Artikel nafs vuzhy, de je Kriftus
fvoji zerkvi oblaft dal grehe odpufhati

Pr. Kdo ima v ti pravi zerkvi oblaft grehe od-
pu/hati  ?

Od.  V’ ti pravi zerkvi imajo Shkoffi, inu
Mafhniki oblaft grehe adpufhati.

Pr. Kei bodo grehi odpujheni?

Od.  Grehi bodo v’ Sakramentu tiga kerfta inu
v’Zakramentu te pokore odpufheni.

Pr. Kai sa eni grehi bodo Jhts kerft, inu kai sa eni
Jkus pokoro odpujheni  ?

Od.  Ta poerbani greh, inu vfi lastni pred ker-
stam fturjeni grehi bodo fkus kerft odpufhe¬
ni, fkus pokoro pak taifti grehi, katerilo
bili po kerftu fturjeni.

§rit.

<$$$&$&$>  a 1

§. 11. Od tiga enaistiga Artikelna te vere.

Pr. Kai ima ta enaifti Artikel te vere sa en glafs  ?

Od-  Ta enaifti Artikel te vere ima lettC glafs:
Gorivftajanje tiga MeiFa.

Pr. Kai fe saftopi jkus gorivftajanje tiga mejjd  ?

Od.  c 5kus gorivftajanje tiga mefla fe saftopi,
de bo B6g na fodni dan te m At ve obudil,
inu de bodo ludie sli’ njih melFara, t6 je: s h’
njih telefsi, katere fo v’ shivlenju imeli go¬
ri vftali.

Pr. Sakai bodo luije sh’ njih telefsi gorivftali  ?

Od.  Ludje bddo sh’ njih telefsi gorivftali sa to,
de bodo te telelFa s’dufho vred, ali vezhnu
polonane; ali pak vezhnu fhtrafaue.

12. Od tiga dvanaiftiga Artikelna te' veTe,

Pr. Kai ima ta dvanaifti Artikel te vere sa en glajs  ?

Od.  Ta dvanaifti Artikel te vere ima leta glafs:
To vezhnu shiulenje.

Pr. Kai verujemo, inu fposnamo my s’ befsedamitiga
dvanaiftiga Artikelna te vere ?

Od.  My verujemo, inu fposnamo s’befledami
tiga dvanaiftiga Artikelna te vere, enu vezh¬
nu, inu vednu terpeozhe Isvelizhanje, ka-
teru bo to poshelenje tih c Svetnikou, inu
isvolenih popolnoma fpolnilu.

Pr. Koku bo poshelenje tih ( Svetnikou, inu isvole¬
nih popolnoma fpolnemi  ?


Od.  To poshelenje tih <Svetnikou inu isvole-
nrh bo popolnoma fpoinenu; kir oni Boga
vezhnu gledajo, lubijo, inu vshivajo.

Pr. Ali nebo do tudi Hudizhi, inu ti hudobni inu ve-
dnu terpeozhe , inu vezhnu shiulenje imeli  ?

Od.  Hudizhi, inu ti hudobni bodo enu vednu
terpeozhe, to je: enu vezhnu pa tudi fylr.u
nefrezhnu shiulenje, imeli; kir bodo sa njih
grehe vezhne fhtrafinge v’peklu terpeli

Pr. Sdkai bo ta Apoftoljka vera s*to befsedo Amen
Jklenena  ?

Od.  Ta Apoftolska vera bd s’ to belledo Amen
fklenena sato; kir ta belleda Amen je enu
isrezhenje, fkus kateru fe kai poterdi.

Pr. Kai poterdimo my jkus to befsedo: Amen.

Od.  My peterdimo fkus to beffedo Amen, de
my nad sapopadikam te Apoftolske vere ne
zviblamo, ampak vie sa refsnizhnu dershimo,
kar je v’njei sapopadenu.

OD V U P A N J A.

I. R E S D E L E N J E.

Kai je to Kershanfku Vupanje.

Pr. !Kai je to kerjhanjku Vupanje  ?

Od.

33

Od  To kdrfhanfkuVupanjeje enazhesnaturna
od Boga noter vlita zhednoft, fkus katero my
vfe s’ savupanjam od Boga shelimo,' inuzha-
kamo, kar je on oblubil.

Pr. Kai fe p-avi ker/hanjku vupati  ?

Od.  Kerfhanfku vupati fe pravi savuplivu od
Boga zhakati na to, kar nam je on oblubil ?

Pr. Kai vupamo my od Boga  ?

Od . My vupamo od Bga to vezhnu shiulenje,
to je vezhnu Isvelizhanje, inu te mitelne
taiflu dofezhi.

Pr. Sakai vupamo my  ?

Od.  My vupamo sa to, kir Bog je vligamogo*
zlien , v’ fpolnenju fvojih oblub sveti, ne-
fkonzhnu dobrotliu , inu mi lotili u, on sa-
' more tedai, inu hozhe tudi fpolniti, kar je
oblubil.

Pr  t Skuš kai fe obudy to kerfhanjku vupanje ?

Od.  To kerfhanfku vupanje fe fulfebnu obudy
fkus molitu.

II. RESDELENjE.

OD MOLITVE.

§. i. Od Molitve fploh.

Pr. V' zhem [io\ molitu ?

Od.  Molitu tloy v’ povsdignvanju tiga duha
k 3  Bogu.

Pr. Sakai molimo my ?

C 01,

Od.  My molimo, de Bogž k oker tiga nar vik-
fhiga Gofpuda po dolshnofti zhaftimo , inu
njega takti dobni sa te prejete dobrote sa-
livalimo, kokersa to, kar nam je sa naprei
potreba, proffimo.

Pr. Sukai Jhe vem molimo my ?

Od.  My molimo fhe vezh sa odpufhanje tih
grehou, de bi v’gmain, inu v’pollebnih,
v’ laftnih, inu tiga blifhniga potrebah od
Boga pomozh fproffili.

Pr. Na kolku vish Je sna moliti?

Oi .Se  sna na dve vishi moliti: Ali le famti
snotrai ; ali pa s ra ve n tudi svunai, inu
oboje vishe fino fe my od Apoftelnou na-
vuzhili.

Pr. Kokii fe snotraj moli ?

Od.  Snotrai fe moli, kadar my mifli nafhe pa¬
meti , inu sliele nafhiga ferza' pruti Bogu
povsdignemo.

Pr. Kokii Je svunai moli  ?

Od.  Svunai fe moli, kadar my mifli nafhe pa¬
meti , inu shele nafhiga ferza s’ befiedami
isrezhemo , inu leta bo ta vuftna molitu
imenuvana.

Pr. Kai fe ima per ti vujini molitvi na pomin
imeti  ?

Od.  Per ti vuftni molitvi fe ima na pomin imeti,
de ta duh ali dufha tiga zhloveka raunu to
miflit, hoteti, ali sheleti more, kar beffe-
de te vuftne molitve isrezhejo.

Pr.

as

Pr. Je tudi ta vufina molitu mizna , inu po-
trebna  ?

Od.  Ta vuftna molitu je nuzna, inu potrebna,
kir ta, kateri moli fara febe k’ andohti obu-
dy, inu kir drugi, kateri befied e te molitve
flifhio, fenad tim isgledajo, ali fhpeglajo,
inu, k’ molitvi obude.

Pr. Sakai molitushe bukve nužamo  ?

Od.  My nuzamo molituske bukve sa t6, kir
one brumne mifli, inu fvete shele v’ tebi
imajo, kakerfhne fe morejo per molitvi
imeti. One taiftim k’pomozhi pridejo, ka¬
teri nemorejo s’ beffedami njih nadloge
isrezhi.

Pr.  t Smo do!shny moliti  ?

Od.  Ja, my fino d61shny moliti; dokler ta mo¬
litu je ena teh nar imenitnifhih ddlshnoft
nafhiga pravoverftva.

Pr. Kai nafs permora moliti  ?

Od.  Boshja sapoud , Kriftufou exempel, inu
povele nafs permora moliti.

Pr. V’zhigd imenu moremo my moliti ?

Od.  My moremo v’Jesufovimu imenu moliti.

Pr. Koku imamo my moliti ?

Od.  My imamo s’ ponishnoftjo, inu s’ sgreva-
nim ferzam v’ddhu, inu vTefsnizi, s’ve¬
ro , inu s’ savupanjam moliti.

Pr. Kej je vfe, sa kar my moliti imamo, sapo -
padenu ?

C 2 Od.

36

Od.  Vfe, sa kar my moliti imamo je v’Ozha-
nafhu , to je: v’ Golpodnji molitvi sapo-
padenu.

§. 2. Od Gofpodnie molitve poffebei.

Pr. Kdo nafs je vuzhil moliti  ?

Od.  Kriftus nafli Gofpud nafs je vuzhil moliti.

Pr. t Skus kai nafs je Krijlus vuzhil moliti?

Od.  Kriftus nafs je vuzhil moliti fkus Ozha
nafh, katera fe tudi ta Gofpodnja molitu
imenuje.

P)\ Kai sa en glafs ima ta Ozha najh  ?

Od.  Ta Ozha nafh ima letd glafs:

Ozha nafh , kir fi v’ nebeffih. Pofvezhenu
bodi tvoje ime. Pridi k’nam tvoje krajle-
ftvu. Sgodi fe tvoja vola koker ila nebu ,
takti na semli. Daj nam danas nafh vfak-
daj;,i kruh. Inu nam odpufti nafhe dolge,
koker my odpufhamo nafhira dolshnikam.
Inu nafs nevpeli v’ fkufhnjavo. Temuzh
nals refhi od hudiga. Amen.

Pr. Is koga je ta Gofpodnja molitu ?

Od.  Ta Gofpodnja molitu je is eniga predgo¬
vora-, inu fedem profhnja.

a. Od Predgovora.

Pr. Kai ima ta predgovor sa en glafs ?

Od.  Ta predgovor ima leta glafs: Ozha nafh,
kir fi v’nebefsih.

Pr. H kom klizhemo my s'Utrni heffedami tiga pred¬
govora  ?

Od.  STetmi beffedami tiga predgovora klizhe-
mo my k’ Bogu, kateri je nafh Ozha.

Pr.

$$$$$$$ 37

Pr. Sakai imenujemo my Boga eniga Ozheta  ?

Od.  My imenujemo Boga eniga Ozheta sa to,
kir je on tiga zhloveka po fvoji podobi ftva¬
ril , inu sa njega koker en Ozhafkerby.

Pr. Sakai imenujemo my Boga nafhiga Ozheta ?

Od  My imenujemo Boga nafhiga Ozheta' sato,
kir nafs je on vfe fkus fvetiga Duha' v’fve-
timu kerftu kTvojim otrokam , k’fvojim er-
bizham, inu ravenerbizham Jesufa Kriftufa,
inu med nami eden drusiga k’ bratam fturil.

Pr. Sakai pravimo my: kir fi v ’ neheffih  ?

Od.  My pravimo , kir li v’ nebeffih sa to, kir
Bog, aku je on lih povfod prizheozh, ven.
der fuffehnu v’ nebeffih prebiva, kir fe on
fvojim isvolenim od oblizhja do oblizhja
kashe , inu vshivati daje.

b. Od teh treh pervih profhnja te gofpod-
nje Molitve.

Pr. Kai sa en glajs ima ta perva prejhnja  ?

Od  Ta perva profhnja ima leta glafs: Pofve-
zhenu bodi tvoje ime.

Pr. Sakai proffimo my nar poprei , de li hoshje ime'
pofvezheuu bitu  ?

Od.  My proffimo nar poprei de bi boslije ime
pofvezhenu bilii, kir my vfelei, inu pred
vfimi drugimi rezhmy sa taiftu proffiti ima¬
mo, kar boshjo zhaft amtizhe, inu potler
fhe le sa to, kar je nam ali timu blishnimu
potreba.

C 3 Pr.

najha  ?

Od.  V’ ti pet vi profhni tiga Ozhanafha prof-
fimo my:

x. De bi B6g od vfih ludy na semli posnan
bil, inikde bi njegovu prefvetu ime spos*
nanu, inu povfdd h valenu bil ti.

2. De bi grefhniki k’Bogu preoberneni, inu
k’pokori mogli obudeni biti.

3. De bi njegovimu prefvetimu imenu ni¬
koli ne fkus krivoverftvu, ali kezario,
ne fkus preklinuvanje , inu nekerfhan-
sku shiiilenje ena nezhaft fturjena nebila.

Pr. Kai ima ta druga projhnia sa en glafs  ?

Od.  Ta druga profhnja ima leta glafs: Pridi
k’nam tvoje krajleftvu.

Pr. Kai profftmo my v ti drugi projhnji  ?

Od.  V’ti drugi prof linji proffimo my,

1. De bi B6g fvojo zerku, inu to kraileftvu
fvojih gnad refhiril, inu vterdil; to
kraileftvu tiga hudizha , inu tiga greha
pak resdial.

2. De bi nam on vero, vupanje , inu lu-
besen' noter vlil, inu lete zliednofti v’
nam pogmeral.

3. Sadnizh debi nam on po letimu shiulenju
nebelfa dodeliti hotel.

Pr. Kai sa en glafs ima ta tretja profhnja ?

Od.  Ta tretja profhnja ima leta glafs: sgodi fe
tvoja vola koker na nebu taku na semli.

Pr. Kai projjimo my v ti tretji profhnji  ?

Od.  My proffimo v’ti tretji profhnji :

I. De

x. De bi nam Bog to gnado dodeilil njegovo
boshjo vdlo v’ vlaki mu pergodenju na sem-
li takti na tanku inu radovolnu fpolniti,
koker jo Angeli, inu .Svetniki v’ nebef-
lih fpolnio.

2. De bi Bog vfe odvernil, kar to fpblnenje
njegove boshje vble saderslry.

c. Od teh fhtirih sadnih profhnja te Gof-
podnje molitve.

Pr Kai sa en glafs ima ta zheterta projhnja  ?

Od  Ta zheterta profhnja ima leta glafs: Dai
nam danas nafh vfakdajni kruh.

Pr Kai projjimo my v' ti zheterti profhitji  ?

Od.  V’ ti zheterti profhnji proiiifho my

1. De bi nam Bog vfe dati hotel, kar nam
je sa ohranenje nafhiga teleifniga, inu
duhduniga shiulenja potreba.

2 . De bi Bog draginjo , inu lakoto, inu tu¬
di ta greh, kateri d o 11  i krat takufhne fhtra-
finge sa fabo vlezhe, od nals dobrotlivu
odverniti hotel.

Pr Kai sa en g'ajs ima ta peta profhnia ?

Od.  Ta peta profhnja ima leta glafs : Odpilili
nam nafhe dolge, koker my odpufhamo na-
fhim dblfhnikam

Pr. Kai projjimo my v ti peti projhnji ?

Od.  My proffimo v’ti peti profhnji, de bi nam
Bog nafhe grehe odpuftii, koker my taillim
is ferza odpuftimo, kateri fo nafs reshalili.

Pr, Kai sa en glafs ima ta Jhe/ia projhnia  ?

C 4 ČM.

Od.  Ta fliefta profhnja ima leta glafs : Inu
nafs n e vpeli v’ fkufhnjavo.

Pr. Kai proffimo my fkus leto fhefto profhnjo  ?

Od.  c 5 kus leto fhefto profhnjo proffimo my,
de bi nam Bog ob zhaffu te fkufhnjave
fvojo pomozh neodtegnil, inu neperpuftil,
de bi my ti flikufhnjavi podlegli.

Pr. Od koga lomn my fujfebnu  /hkujhani ?

Od.  My bolno futfebnu fhkufhani od figa fveita,
od nafhiga melfa': to je od nafhili hudih
lufhtou, inu shela, inu od hudizha.

Pr. Bodo tudi ti brumni inu pravizhni od Boga
Jhku/hani ?

Od.  Tudi ti brumni, inu pravizhni bodo od
Boga fhkufhani, kadar Bog njih zhednoft
pofkufha.

1. t Skus bolesen.

2.  c Skus bofhtvu, inu druge nadloge.

Pr. Kai sa en glafs ima ta fedma profhnja  ?

Od.  Ta fedma profhnja ima' leta glafs : temiizh
nafs rdfhi od hudiga.

Pr. Kai projfimo my vtifedmi profhnji ?

Od.  V’ ti fedmi profhnji proffimo my:

I. De bi nafs Bog nar poprei od. hudiga te
dufhe: to je: od greha refhil, inu nafs
od zhalfne, inu vezhae fhtrafinge tiga
greha obvaruval.

a. De bi nafs Bog tudi od tiga telefsniga hu¬
diga refhil, zhe onu ny k’nafhimu is ve
lizlin,nj 11 »

3* De

4 *

.g. De bi nam Bog to gnado dal, vfe krishe,
inu nadloge, katere nam on pofhle s’po-
terplenjam, inu ftanovitnoftjo preterpeti.

Pr Kai je pravi ta hejjeda Amen  ?

Od  Amen ena Judoufka beffeda fe tolkai pra¬
vi, koker sgodi fe, ali fe bo sgodilu.

3. Od tiga Angelfkiga Zhefhenja.

Pr, Kai sa eno Molita sdrushe katojhki krijiiani
vezhi deil s Ozhanajham  ?

Od.  Katolfhki kriftiani sdrushe vezhi deil s’
O hanafham to Angel fku zhefhenje.

Pr Kai je to Angeljku zhejhenje ?

Od To  Angelfku zhefhenje je epa molitu, s 5
katero my to fveto Divizo Mario, Mater
boshjo pred vfim Angelam inu Svetnikam fuf-
febnu zhaftimo , inu na pomozh klizhemo.

Pr. Kai sa en glafs ima to Angeljku zhejhenje  ?

Od  To Angelfku zhefhenje ima leta glafs:
Zhefhena fi Maria, gnade polna Gofpud je
s’tabo. Ti li shegnana med shenami, inu
shegnan je ta fad tvojga teleffa, Jesus. C Sve¬
ta Maria Mati boshja, prodi sa nafs grefhni-
ke fedai, inu nafho fmdrtno uro. Amen.

Pr. Is kolku deilouje to Angelfku zhejhenje ?

Od.  To Angelfku zhefhenje je is treh deilou:
is zhefhenja tiga Arhangela Gabriela: is
zhefhenja fvete Elisabete: inu is belfedy te
zerkve.

C S

42

Pr, Koku je posdravil Angel Gabriel Mario '? •

Od.  Angel Gabriel je Mario posdr&vil s’ letemi
beffedami: Zhejhena Maria gnade polna , Gof-
pud je s tabo, ti fi shegnana med shenami.

Pr. Kokii je Elisabet Mario posdravila  ?

Od.  Elisabet je fpet rekla te beffede tiga Ange¬
la : ti fi shegnana med shenami;  inu je fhe lete
beffede perila vila: inu shegnan je tafadtvoi-
ga telejja

Pr Kai sa ene beffede je ta zerku perfiavila  ?

Od.  Ta zerku je lete beffede perfiavila: Jesus.
c Sveta Maria Mati Boshja, projfi sa nafs
grejhnike Jedai , inu na najho fmertno uro.
Amen.

Pr. Sakai rezhemo my r ( Sveta Maria Mati Eo-
shja  ?

Od.  My rezhemo fveta Maria Mati boshja sa
t6, kir

1. Ta fveta Diviza Maria je Jesufa Kriftulit
rodila, kateri je sa refs Bog.

2 .  Kimam leto ime saneffenje, inu vupanje
obudy, de Bog nje profhnjo vflifhi.

Pr. Sakai pravimo my : profit sa nafs grejhnike  ?

Od.  My pravimo: proffi sa nafs grefhnike sa
to, de bi Maria fkus fposnanje nafhe reu-
fhine omezhena bila, nam tiga duha te po¬
kore, inu odpufhanja nafhih grehou odi Bo¬
ga fproffiti.

Pr.

JV. Sakai pravimo mv: projfi sa nafsjedai, inu na
najho fmertno uro ?

Od.  My pravimo: proffi sa nafs fedai, inu na
nafho (inertno uro sa to : kir fny vfelei, ta¬
kti dobru fedai, koket v’ (inertni uri v’kateri
fo fkufhnjave riga Hudizha vezlikrat narfyl-
niflii, pomozhi boshje potrebujemo.

Pr. Ob kai sa enimi zhajfu pozhaJfy ta katol/hka
zerku Mater boshjo pojjebnu s tim Angeljkim
zJiefkerifam ?

Od  Ta katolfhka zerku pozha(ly Mater boshjo
s’tim Angelfkim zhefhenjam poffebnu, ka¬
der fe s jutra, ob poldan, inu s’ vezher k’
molitvi sgony.

Pr. Na koga fe ima per letimu sgonenju spomniti '?

Od.  Per letimu sgonenju fe ima pred vfim na
zhlovefhku poftajenje Symi boshjiga hva-
leslinu inu andohtlivu fpdmniti.

TA TRETJA POSTAVA.

OD LUBESNI.

L R E S D E L E N ] E.

Kai je ta Kershanfka Lubesen.

Pr. "FLai ji ta ker)han[ka Lubesen  ?

Od.  Ta kerfhanfka lubesen je ena zhesnatur-
na od Boga notervlita zhednoft, fkus kate¬
ro my Gofpud Boga, kir je on ta nar vikfhi

dobrota, sa volo njega farni ga, tigablislmiga
pak sa volo Boga k oker nafs farni febe lubi mo.

Pr. Kai fe ptpvi kbjharjku lubiti  ?

Od  Kerfhanfku lubiti fe pravi Boga koker to
nar vi k f hi dobroto sa volo njega famiga, inu
tiga blishniga sa volo Boga' lubiti, sa v6lo
Boga vfe radavolnu Buriti, kar je on sa-
povedal.

Pr. Moremo my Boga Jhe sa volo kai drusiga, koker
sa volo njega famiga , lubiti ?

Od.  My moremo Boga tudi sa volo tiga lubiti,
kir je on pruti nam neisrezhenu dobrotliu.

Pr. Koku moremo my Boga lubiti  ?

Od.  My moremo Boga lubiti zhes vfe. is Ze-
liga nafhiga ferza', is žele nafhe dufhe,
is žele nafhe pameti , inu is vfe nafhe
mozhy.

Pr, Kai fe pravi Boga zhes vfe lubiti  ?

Od  Boga zhes vfe lubiti fe pravi: Boga vfim
ftvarem napreipoftaviti, inu sa vezli der-
shati, koker vfe kar nam more prijetim, inu
dopadejozhe biti.

jR\ Kai fe pravi Boga is zeliga jerzd, is žele fvoje
dufhe , is vfe mozhy , inu is žele pameti lubiti ?

Od.  Boga is zeliga ferza, is žele dufhe, is vfe
mozhy, inu is Žele pameti lubiti, fe pravi:
vfe fvoje mifli, vfe fvoje shele , inu vfe
fvoje beffede, inu djanje pruti Bogu vishati,
raiflij vfe, tudi zelii to shiulenje sgubiti,

45

inu v le raifhi terpeti, koktir super boshje
sapoudi grefhiti.

Pr. Kdo bo pod to bejjedo blishni sajtoplen  ?

Od.  Pod to befledo: blishni bo vfaki Zhlovek
priatel, inu nepriatel salloplen ? t

Pr. Kai fe pravi tiga blishniga lubiti ?

Od.  Tiga blishni lubiti fe pravi, timu blish-
nimu dobrii hoteti, njemu to Buriti, kar je
•njemu prijetim, inu k’ pridu vfe puftiti,
kar je njemu nedrijetnu, inu fhlcodlivu.

Pi'. Kaife pravi tiga blishniga sa volo Boga lu¬
biti  ?

Od.  Tiga blishniga sa volo Boga' lubiti fe pra¬
vi, tiga blishniga lubiti sa to, kirje on ena
pod6ba boshja, inu kirje Bog sapovedal tiga
blishniga lubiti.

Pr. Kai Je pravi tiga blishniga lubiti , koker febe
famiga  ?

Od.  Tiga blishniga, koker febe famiga lubiti,
fe pravi timu blishnimu nizh Buriti, kar bi
my famv po pameti radi neirneli, fe pravi
njemu to Buriti, kar bi my po pravizi sa
nafs sheleti mogli.

Pr. Je ta kerjhanjka lubesen potrebna ?

Od.  Ta kerfhanfka lubesen je takti potrebna,
de en zhlovek, kateri je per pameti bres
lubesni to vezhnu shiulenje dofezhi nemore.

Pr. Koku fe Jkashe ta lubesen prati Bogu , inu ti¬
mu blishnimu  ?

Od *

4*5  $$$$&$$>

Od.  Ta lubesenpruti Bogu, inu timu blishni-
rau fe fkashe fkus dershanje tih dellet sa-
poudi.

II. R E S D E L E N } E,

Od ttih deffet Sapoudi boshjih fploh.

Pr. Katere fo te deffet sapoudi boshje  ?

Od.  Po njih laftnim sapopadiku fo te deflet sa¬
poudi boshje lete:

1. Ti imafh le v’eniga famigaBoga veruvati.

2.  Ti nimafh imena Gofpuda tvoiga Boga ne-
pridnu imenuvati.

3. Ti imafh Prašnik pofvezhuvati.

4. Ti imafh ozheta inu mater fpofhtuvati,
de bofh dolgu shivel, inu de tebi dobru
poide-na šemli.

5. Ti nimafh vbijati.

6. Ti nimafh prefhufhtva, ali nezhiftofti
tribati.

7. Ti nimafh krafti.

8. Ti nimafh krive prizhe govoriti super
tvojiga blishniga.

9. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga shene.

10. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga
blagi

Pr. Koku fo te defjet sapoudi boshje 1? fvetimu pifmu
samerkane  ?

Od.  Te delfet sapoudi boshje fo v 5  fvetimu pif¬
mu takti samerkane.

x. Jeft fon Gofpud tvoi Big. Ti nimafh
ptujih Bogou sravin mene imeti. Ti ni¬
mafh

4 ?

mafh obene sresane podobe fturiti, de
bi toifto molil.

2.  Niinafh imena Boga tvoiga Gofpuda ne-
pridnu pelati.

3. .Spomni de bofh .Sabboto pofvezhuval.

4.  .Spofhtui ozheta tvoiga, inu mater tvojo,
de bofh dolgu shivel, inu de tebi dobru
poide na semli.

g. Ti nimafh vbijati.

6 Ti nimafh krafti.

g. Ti nimafh krive prizhe govoriti super
tvoiga blishniga.

9. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga shene.

10. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga hi~
fhe, nyve, hlapza, dekle, vola, ofla,

ne viiga, kar je njegoviga.

.

JV. Kal je sa en reslozhik med tim sadnim sapoudmi
v’ obojih bukvah Jvetiga Pifma, v’ katerih je
snaidejo  ? 1

Od.  Po nih lahnim sapopadiku ny v’ tih sad¬
nih dveh sapoudih, obeniga reslozheka, ta
reslozhik je le v’ verfti, inu v’ isrezhenju;
v’ Bukvah Exodus je poflebnu, inu narpo-
prei prepovedanu sheleti tiga blishniga hi-
i’ho, po timu bo tudi polfebei prepovedanu
sheleti tiga blishniga sheno, inu vfe kar je ,
njegoviga. V’Bukvah Deuteronomium pak
bo poprei prepovedanu sheleti tiga blishniga
sheno ,  inu po timu ob enim fkupei tigablifh-
niga hifho, inu vfe kar je njegoviga.

To-

48

Takti k oker fo te d dlet saptiudi sgorai is
fvetiga pifma poftavlene > ftoje v’ veliku ka-
tolfhkih katekismufih.

Pr. Kmii je Bog dal te dejjet sapoudi ?

Od.  Bog je te deffet sapoudi Moisefu na hribu
c Sinaisa ta Israelitarfki foik dal, kadar je
po ishodu is Egyptoul'ke dushele v’ puflia-
vi bil.

Pr. Koku je Bog te deffet sapoudi dal  ?

Od.  Bog je te deffet sapoudi na dveh kamnit-
nih tablah s’ fvojira perftam sapiffane med
germenjam inu blifkam dal, inu lizer.
i. De bi on ta folk k’ fpolnenju bol nagneniga.
z.  Pruti njegovi voli bol fpofhtujozhiga
fturil.

3. De bi per tih, kateri jih prelomijo en
Urah pruti njegovi oblafti, inu pruti tem
sashuganim fhtrafingam obudil.

Pr. ( Smo tudi my dolshni te dejjet sapoudi boshje
dershati  ?

Od.  Tudimy fino dolshni te deffet sapoudi bo¬
shje dershati.

I. Kir fo one enu islaganje te poftave te na¬
ture, katera je v’nafhe ferza sapiflana.
z.  Kir jih je fam Jesus Kriftus pottirdil, inu
sapovedal dershati.

Pr. t Se samorejo te defset sapoudi boshje dershati?

Od.  Te deffet sapoudi boshje fe samorejo der¬
shati , kir Bog vfakaterimu k’ timu gnado da.

Pr, Kai sapopadejo v’ febi te dejjet sapoudi boshje  ?

Od.

' Od.  Te try perve sapoudi sapopadejo vTebi te
ddlshndfti prati Bogu, te druge fedem te
ddlshndfti prati blishnimu.

Pr. Kei feta sapopadik teh deffet sapoudi v kratkim
Jkupei snaide  ?

Od.  Ta sapopadik teh deffet sapoudi fe v’krat-
kim fkupei snaide v’ teh dveh sapdudih te
lubesni.

Pr. Katera je ta perva sapdud te hibe sni  ?

Od.  Ta perva sapdud te lubesni je: ti imafh
Gofpuda tvoiga Boga' lubiti, is zeliga tvoiga
ferza, is žele tvoje dufhe, is žele tvoje pa¬
meti, is vfe tvoje mozhy.

Pr. Katera je ta druga sapoud te lubesni ?

Od.  Ta druga sapoud te lubesni je: ti imafh
lubiti tvoiga biishniga, koker fam febe.

Pr. Koku je Krijlus to sapoud te lubesni tiga blish-
niga resloshil ?

Od.  Kriftus je to sapdud te lubesni tiga biish¬
niga s’letemi beffedami resldshil: fturite lu-
dem vfe, kir vy hozhete, debi vam oni
fturili: sakai to je, karta Poftava, inuPre-
rdki vuzhe.

Pr. Kai fe ima od Jleherne teh deffet sapoudi sa~
merkati ?

Od.  ,-Se ima samerkati, de bo v’ eni flehern"
sapoudi nekai sapovedanu, inu nekai pre
povedanu.

III.

D

III.  RESDELENJE.

Od teh defletsapdudi boshjili poffebei.

g. i. Od teh treh pervih sapoudi, kate¬
re te' dolshnofti pruti Bogu v’ febi sa-
popadejo.

Pr. Kai bo Jhis to peno sapoud sapovedanu  ?

Od . t Skus to pervo sapoud bo sapovedanu, de
imamo v’eniga Boga veruvati, njega moliti,
na njega vupati, inu njega lubiti.

Pr. Kai bo Jkus to peno sapoud prepovedana  ?

Od.  c Skus to pervo sap6ud bo prepovedanu:
Nevera, malikuvanje , krivo ver ft v u , ali
kezaria, vganuvanje, vrasha, ali prasne ve¬
re, zopernija, fovrafhtvu boslije, fzaganje,
nesavupanje, ali tudi ferbeslmu savupanje
na iniloft boshjo.

Pr, Ali ny super to pervo sapoud, de fe Angeli ,
inu ‘Svetniki zhajle, inu napomozh klizhejo  ?

Od.  De fe Angeli, inu c Svetniki zliafte, inu
na pomozh klizhejo, ny super to pervo sa¬
poud, ampak je dobru, inu nuznu, dele
Angeli, inu .Svetniki zhaite, inu na po-
m6zh klizhejo.

Pr. Sakai klizhejo katoljhki krijlianiAngele napomozh  ?

Od.  Katolfhki kriltiani klizhejo Angele na po-
mozh sato, kir fo oni ludem sa varhe po-
ftauleni: kir oni ludy lubijo, sa njih isve-
lizhanje fkerbe, sa njih proffijo, inu sa to,
kir oni Boga vednu gledajo, tudi njemu to
molitu tih ludy naprei noflijo.

Pr. Sakai. klkhejo katoljhki krijliani tudi  i Svetnike
na pomozh  ?

Od.  Katolfhki kriftiani klizhejo tudi t Svetnike
napomožh, ne koket de bi oni samogli is
fvoje laftne mozhy pomagati, ampak sa to,
kir lo oni priatdli boshji, inu kit oni tudi
sa ludy pdr Bogu proflijo.

Pr. Ali ny to  /hpoganje teh padob, ali pildou v ka¬
toljhki zerkvi super to pervo sapoud boshjo, kate¬
ra prepove podobe dellati ?

Od.  To fhpoganje teh podob, ali pildou v* ka¬
tolfhki zerkvi ny super to pervo sapdud
boshjo, sakai, leta sapoud prepove le po¬
dobe dellati , de bi fe molile.

Pr. Koku, inu sakai zhajle katoljhki krijliani podobe
ali pilde  ?

Od.  Katolfhki kriftiani zhafte podobe ali pilde,
sa to, kir oni kai zhafty vredniga, koket eno
boshjo perfhono, ali Mater boshjo, ali eni-
ga Angela , ali pa eniga .Svetnika pred
ozhy poftavijo, to zhaftenje, ni prutipodo-
bi, ampak pruti taiftimu obernenu, kar fe
fkus to podobp pred ozhy poftavi.

Pr. Ali negrejhe katoljhki kri/liani super to pervo
sapoud, kadar oni tudi fvetinje, ali ojlanikezhajlef

Od.  Katolfhki kriftianj negrefhe supe to per¬
vo sapoud , kadar ony fvetinje zhafte, sa to
kir jih oni nemolijo.

Pr. Koku inu sakai zhafte katoljhki kriftiani fvetinje
ali ojtanike  ?

D i

Od.

Od.  Katdlfhki kriftiani zhafte fvetinje ali ofta-

nike su to:

i. Kir fo one oftaniki taiftih truplou, v’ka-
terih fo ti .Svetniki ali fkus roartro Bogii
en offdr poftali , ali pa fkus pokoro 4 inu
druge brumne della Bogu noter do ene
fullebne ftopnje te popolnomafti flufhili.

1.  Kir bo B6g ravnu lete oftanike po gori-
vftajanju tih inertvih v’ nebeffih vezhnu
zhaftitlive fturil.

3. Kir je Bog fkus fvetinje vezhkrat zhude-
sha dellal, inu ludem veliku dobrot fkasal.

Pr. Kai bo v' ti drugi sapoudi prepovedani ?

Od.  V’ ti drugi sapbudi bo prepovedanu bosh¬
jimu imenu eno nezhaft lluriti.

Pr. Koku bo boshjimu imenu ena nezhafl Jhirjena  ?

Od.  Boshjimu imenu b6 ena nezhaft fturjena

1. .Skuš vfe grehe.

2. Nar vezh pak fkus preklinvanje, kader fe
od Boga, od prave vere, inu njegdvih
.Svetnikou sanizhlivu govory.

3. Kadar fe bres potrebe ali želu krivu per-
feshe.

4.  Kadar fe te Bogu fturjene oblube prelo¬
mijo.

5. Kadar fe boshje ime bres potrebe , inu
fpofhtuvanja imenuje.

6. Kadar fe boshja belfeda fpazhi, ali ne-

pridnu sanuza. 1

Pr. Kai bo  u’ ti drugi sapoudi sapovedanu ?

Od.

Ol  V’ti drugi sap.'»udi bo sapovedanu, de fe
ima boshje ime pofvezhuvati, inu s’zhaftjo
sanuzati

Pr. Koku fe zhafly, inu pojvezhaje boshje ime  ?

Od.  Boshje ime fe zliaftv, inu pofvezhuje :

1. Kadar fe B6g pred želim fveitam ferzhnu
inu nepreftrafhenu fpofna.

2 .  Kadar fe B6g v’ diihdunih , inu telefnih
potrebah na pomozh klizhe.

3. Kadar fe fkus eno pravizhno perfego
Bog na prizho poklizhe, eno rezh ver-
jetzo fturiti.

4. Kadar fe te Bogu fturjene oblube sveftu
fpolnio.

5. Kadar fe boshja belfeda pridnu, inu brum-
nu pofhlufha.

6. Kadar fe vfe na zhaft , inu hvalo boshjh
ga imena pozhne, inu Bogu gorioffra.

Pr. Kai ho v’ ti tretji sapoudi sapovedanu  ?

Od.  V’ ti tretji sapoudi bo sapovedanu v’ Ne¬
delo , kateri dan je bil she od zhalfou tih
Apoflelnou fem k’ fpominu Kriftufoviga go-
rivftajanja sa nafti prašnik poftavlen, od
della nehati, inu brumne delladopernafhati.

Pr. Kai bo  v’ ti tretji sapoudi prepovedana ?

Od.  V’ti tretji sapoudi bo prepovedanu:

1. Vfe flushnu, ali hlapzhnu dellu bres po¬
trebe , inu praviga perpufhenja.

D 3 2 .  Vfe

54  $$&&&&

'2. Vfe druge opravila, katere letiniu dnevi
eno nezhaft fture, ali pa njega pofvezhu- .
vanje nasaidershe.

§• 2. Od tih fedem sadnih sapoudi, ka¬
tere te dolshnofti pruti blishnimu v’
febi sapopadejo.

Pr. Kai bo v’ ti zheterti sapoudi sapovedanu  ?

Od.  V’ ti zheterti sapoudi bo fuffebnu sapove-
danu, de imajo otrozi njih ftarifhe lubiti,
fpofhtuvati, njim ftrezhi, njih bogati vVli-
mu , kar ny super boshje sapoudi, njim po¬
magati v’duhovnih, inu teleifnih potrebah,
inu sa nje moliti.

Pr. Kai bo v’ ti zheterti sapoudi prepovedana  ?

Od.  V’ti zheterti sapoudi bb prepovedanu fla-
rifham nepokorn biti, njih fovrafhiti, sa-
nizhuvati , safhpotuvati, sashmagati, ali
kleti , njih v’ potrebah sapuftiti, ali njim
fhkoduvati.

Pr. Kat je otrokam obliiblenu, kateri leto sapoud
fpolnio ?

Od.  Otrokam , kateri leto sapoud fpolnio je
oblublenu dolgu shiulenje, inu de jim do-
bru poide.

Pr KaiJe imajo taijli otrozi bati, kateri leto sapoud
ne fpolnio  ?

Od.  Otrozi, kateri leto sapoud ne fpolnio fe
imajo tih nar vezhih zhaffnih, inu vezhnih
fhtrafing bati.

Pr Kai Jo /tarijhi Jvojim otrokam. dolshni  ?

Od.  t Starifhi fo dolshni,

i. c Svoje

55

1. .Svoje otroke v’ pravi veri, inu drugih
potrebnih fposnanjah , ali farni, ali pa
f kus druge' podvuzhiti , inu k’ ftrahu
boslijimu dershati.

2. Vfe pohujfhanje kar jim je nar bol mo-
gozhe odvaruvati, inu njim fkusi enu
negrefhnu shiulenje dobre isglede, ali
exempelne dati.

3. Sa njih otrok duhduniga, inu teleffuigl ■
prida vdlo fkerb imeti, njim t6 potrebnu
pdrdobiti, dati, inu pomagati.

4. Pregreshenje, inu nemarnolti fvojih otrok
ne premehku , ne preoiltru , ampak vfe-
lei s’ lubesnio inu krotkoftjo pofvariti.

Pr. Ali ta zheterta sapoud tudi druge perfhone ko-
ker otroke , inu JlariJhe sadene ?

C d.  Ta zheterta sapoud ne sadene famti otro¬
ke inu ftarifhe, ampule tudi vfe podloshne,
inu vfe njih duhouneirfu diishelfke gofpofke,
v’glihi vishi vfe vuzhenike, ja tudi enu-
kolku ta i 11 e perfhone, katere fo savdlo njih
flarofti, inu oblalti zhalty vredne.

Pr Kai fo podloshni njih vikjhim inu gofpojkam
dolshni  ?

Od.  Pod'oslini fo dolshni pruti njih vikfhim»
inu gofpofkam, nai fi bodo dobri, ali hu¬
dobni fe takti sadershafi, koker otrozi pruti
njih Itarifham. Vezhideil, kar je otrokam
pruti njih llarifham sapovedanu , inu pre-
povždanu, td je tudi podloshnim pruti njih
vikfhim sapovedanu, inu prepovedanu.

D 4 Pr.  ! [j

55

Pr. Kai fo gofpojke, inu vikjhi fvojim podloshnim
dolshni  ?

Od.  Gofpofke , inu vikfki fo vfe fploh fyojiin
podloshnim taiftu vezhi deil dolshni, kar
ftarifhi njih otrokam, fuilebnu pak lo oni
dolshni fvoje podlošhne per pravi veri ob-
dershati, njim pravizo d6yti puftiti, inu njih
z«' i  pred fylo inu kervizo varu vati.

Pr Kai boJkus to peto sapoud prepovedana  ?

Od.  Skuš to peto sapoud bo prepovedanu ne
eniga drugiga', ne febe famiga vbyti, ali
fhkoduvati.

Pr. Kai bo Jhe vezh Jkus to peto sapoud prepove¬
dma ?

Od.  c Skus to peto sap6ud.bo tudi jesa, fov-
rafhtvu, pohuifhanje, inn vfe reshalenje
tiga blishniga prepovedanu.

Pr. Kai bo jkus to peto sapoud sapovedanu  ?

Od.  t Skus to peto sapoud bo sapovedanu:

1  i. Myr inu fpravo s’ vfakaterim tudi želu s’
taiftimi dershati, kateri fo nafs reshalili.

1.  Vfakaterimu dobre isglede ali exempelne
dati. „

3. Timu blishnimu duhoune, inu telefTne
dobrote skasati.

Pr. Kai bo Jkus to JheJio sapoud prepovedanu  ?

Od.

<$$£€$$$ 57

Od.  ( Skus to fliefto sapoud bo prepovedaBu
vfe shlaht nezhiftu dianje, dershanje, bef-
lede, radovolnu dopadajenje, inu pervolenje
p ir nezhiftih miflih, inu shelah, tudi vfe,
kar k’ nezhiftofti napel uje.

TV. Kad napeluje k’ nezhiftnjli  ?

Od  K’nezhiftofti napeluje neframnoft v’nofhi,
poftopanje, ali lenoba, nesmafnoft v’j,edi,
inu pijazhi , prepnasnu pezhanje s’per-
fhinami tiga drusiga fpola, ferbizh tih ozhy,
inu branje nezhiftih buku.

Pr. Kateri fo vezhi deil ti odrajjelki tiga greha te
nezhjlofti  ?

Od.  Ti hudi odraffelki greha te nezhiftofti fo:

1. Posablivoft na Boga.

2 .  Slepota te pameti.

3. Oterpnenje te vile.

4. V’zhairu odftoplenje od vere.

5. c Shkodlive inu oftudne bolesni na shivotu.

6. Savolo lete pregrehe fo bile tudi vezh-
krat žele diishele, meifta, inu folki gro-
sovitnu od Boga' fhtrafani.

Pr Sakai bo v leti sapoudi takti-, koker vfvetimu
pifmu jloy , fujjebnu inu ozhitnu to prejhujhtvupre¬
povedana  ?

Od.  T6 prefhufhtvu bo v’leti sapoudi fuftebn*,-
inu ozhitnu prepovedanu sa to, kir taifte
perfhone, katere sakon prelomio, sraven
te oftudne pregrehe te. nezhiftofti, tudi to
pregreho te kervize doperneflo.

* D 5

Pr.

58

Pr. Kai bo Jkus JheJfo sapoud sapovedanu  ?

Od.  £ Skus fhefto sapoud bo sapovždanu, na
shivotu, inu na duflii fe zhiftu sadershati,
tudi želu v’miflih, befiedah, inu v’saddr-
shanju; bo tudi sapovedanu vfih grefhnih
perldshnoft fe varuvati.

Pr. Kai 16 Jkus to Jedrno sapoud prepovedanu ?

Od.  c 5kus to fedmo sapoud bo prepovedanu,
tatvina, golfia per meri, inu per vagi, nasai
dershanje ptuiga blaga, inu saflusheniga
Iona, viihernia, inu vfe pofhkoduvanje tiga
blishniga na njegovimu premoshenju, inu
na njegovih pravizah.

Pr. Kai bo jkus to fedmo sapoud sapovedanu  ?

Od.  £ Skus to fedmo sapoud bo sapovedanu vfa-
katerimu to fvoje puftiti, dati, inu ffuriti,
t6 odlaftnenu ali vkradenu nasaidati, inusa
to fturjeno fhkodo supet dofti fturiti.

Pr. Kai bo fkus to ofmo sapoud prepovedanu  ?

Od.  £ Skus to ofmo sapoud bo prepovedanu kri¬
vil prizhovanje, kriva toshba, vfe 'lashe
fhalne, inu permorane, sashmaganje, oprau-
lanje, krivu natouziivanje, ali domiflilu-

, vanje, ferbeshnu fodenje, podpihuvanje.

Pr. Kai bo Jkus to ofmo sapoud sapovedanu  ?

Od.  £ Skus to ofino sapoud bo sapovedanu refni-
za, ferzavidnoft v’ nafhinm govorjenju, inu ■
dianju, varuvanje dobriga imena tiga iblish-

niga,

59

niga, nasaijemlenje kriviga obdolshenja, inu
opraulanja.

Pr. Kai prepoudujejo te dve sadne sapoudi J

Od.  Te dve sadne sapoudi prepondujejo vfe
poshelenje tigaiftiga , kar drugim flifhi.

Pr. Kai bo /kas te dve sadne sapoudi sapovedanu  ?

Od.  c Skus te dve sadne sapoudi bo zhiftoft tiga
ferza, ukrotenje hudih lufhtou sapovedanu,
fuilebnu pak obeniga poshelenja do taiftiga
imeti, kar ny nafhe.

Pr, Sakai je Bog tudi nafhe poshelenje ti pojlavi
podvergel 1

Od.  Bog je tudi nafhe poshelenje ti poftavi
podvergel, de bi nam fkasal.

1. De je on Gofpud zhes nafhe ferza.

2. De njemu ny nizh fkritu od vfiga tiga,
kar fe v’ nafhih ferzah gody.

3. De je njegova poftava imenitnifhi, ko-
ker vfe zhlovefhke poftave, katere le na¬
fhe unanju djanje, ne pak tudi nafhe no-
trainu zhutenje rounati samorejo.

4.  De sata greh satreti, je potreba, taiftiga
sdaizi v’njegovimu svirku, kateri je ta
huda shela, sadiifhiti.

Pr. Kai fe vuzhimo is tek dveh sadnih sapoudi  ?

Od  Is teh dveh sadnih sapoudi fe vuzhimo,de
ima’ en Kriftian te njemu najarei pilfane dolslt-
nofti ie fanui od svunai spolniti, ampak tu¬
di od spotrai to volo imeti, to je : is zeli-

ga

6o $$$$$$$>

ga ferza' perpraulen biti vfe Kuriti, inu pu-
ftiti , kar je sapovedanu , ali prepove-
danu.

Pr Kai je Bog taijiim oblubil, kateri njegove sa¬
poudi derske ?

Od.  Bog je taiftim., kateri niegdve sapdudi den*
she, to vezhnu shiulenje, inu tudi na leti-
mu fveitu obilni shegen oblubil.

IV. R E S D E L E N J E.

Od zerkounih Sapoudi fploh.

Pr. Ali ima katoljhka zerku oblajl sapoudi dajati  ?

Od.  Katolfhka zerku ima oblaft sapoudi dajati,
inu leto od Jesufa Kriftufa.

Pr. Je katoljhka zerku tudi sapoudi dala ?

Od.  Katolfhka zerku je tudi sapoudi dala.

Pr. jSmo my dolshny sapoudi te zerkve dershati,
inu sakai  ?

Od.  My fino dolshny sapoudi te zerkve dersha-
ti sat6 : .

1. Kil' nam |a zheterta sapoud boshja to
dolshnoft naloshy taku dobru duhoufko,
koker dushelsko gofpofko bogati.

2 . Kil* je Kri ib us nafh bosliji poftavodaja-
viz v’Evangeliumu ozhitnu sapovedal to
zerku poflufhati.

Pr.

6i

Pr. Kolku je zerkounih sapoudi, katere Je imajo fuj-
fehnu veiditi , im dershati  ?

Od.  Sapoudi te zerkve, katere fe imajo fufleb-
nu veiditi, inu dbrshati Ib lete pet:

1. Ti imafh te sapovedane prašnike prasnu-
vati.

2.  Ti itnafii ob Nedelih inu prašnikih fveto
Mafho s’ podobno andohtjo flifhati.

g. Ti imafh te sapovedane poftne dny der¬
shati , kok dr ta fhtiridefletdanfki poft, te
fhtiri quatre, inu druge sapovedane po¬
jte, tudi ob Petkih,, inu Sabbotah medne
jedy fe sdershati.

4. Ti imafh vfaku leitu nar manje enkrat
timu naprei poftavlenimu .Spovedniku fe
fpovedati, inu ob Velikonozhnimu zliaffu
fvetu Refhnu Telil prejeti.

5. Ti nimafh ob prepovedanih zhaflih oh-
zetuvanja dershati,

V. R E S D E L E N J E.

Od zerkdunih sapdudi poffebei.

§. i. Od tih pervih dveh zerkounih sapoudi.

A. Taperva zerkouna sapoud: Tiimcjk te sa~
povedanf Prašnike prasnuvdti.

Pr. Kai sapove ta zerku fkus to pervo sapoud  ?

Od.  .Skuš tb pervo sapoud sapove ta zerku
prašnike raunu takti prasnuvati, kokdr Ne«

dele,

ddle, tedai tudi ob prašnikih pozhivati, ne
dellati, ampak brumne della dopernafhati.

Pr. Kui prepove ta zerku Jkus to pervo sapoud  ?

Od.  t 5kus t6 pervo sapoud prepovd ta zerku
vfe ob prašnikih fturiti, kar je ob Nedelih
prepovedani!, namrdzh:

I. Vfe flushnu, ali hlapzhu dellu bres po¬
trebe , inu praviga pepufhenja, kateru
dellu je ob prašnikih raunu, koker ob
Nedelih zel dan prepovedanu.

'Z.  Take opravila , inu reslufhtanja, katere
letimu dnevu ali eno nezhaft dure, ali pak
njega pofvezhuvanje nasai dershe.

B. Ta druga zerkouna sapoud: Ti imajh ob
Nedelih , inu prašnikihJvcto Majho s ’ podobno
andohtjo JliJhati.

Pr. Kai bo v’ti drugi zerkouni sapoudi sapove-
dam  ?

Od.  V’ ti drugi zerkouni sapoudi bo sapove-
danu ob Nedelih inu Prašnikih zelo lveto
Mafho s’ andohtjo flifliati.

Pr. Kaife ima Jhe Jiuriti , zhe Je hozhjo Nedele,
inu Prašniki po zilu, inu konzu te zerkve pofve-
zhuvati ?

Od.  Zhe le hozhjo Nedele inu Prašniki, pc>
zilu inu] konzu te zerkve pofvezhuvati, fe
ima sravdn fvete Mafhe tudi Pridiga.samerk-
livu poflufhati, ti fveti Sakramenti te po¬
kore, inu Reshniga teletih prejeti, duhoune

buk-

<m&m>  63

bukve brati, popoldanfka boslija flushba ob'
iskati, inu druge dobre della dopernefti.

Pr. Sakai Jo prašniki tiga Gofpuda , te prefvete Di-
vize, inu tih Jšvetnikou gori pojtavleni  ?

Od.  Prašniki tiga Golpuda fo k’ fpominu teh
fvetih fkriunoft, katere bodo ob letih dneh
prasnuvane, goripoftauleni; ti prašniki pak
te prefvete Divize, inu tih t Svetnikou k’hva-
leshnofti sate velike gnade, katere jim je
Bogdodeilil, k’fpominu njih zhednofti, inu
k’ nafhimu opominanju po taiftih ftopnjah
hoditi.

Pr. Kai ima en katoljhki krijlidn po zilu , inu konzu
te zerkve ob prašnikih Jiuriti ?

Od.  Ob Prašnikih ima ta katdlfhki kriftian:

1. Te gnade, katere fo bile zlilovefhkimu
rodu fploh, ali t Svetnikam poffebnu do-
delene, andohtlivu premifhluvati ,• inu sa
nje Boga sahvaliti.

2. Te zhednofti tih <Svetnikou koker isgle-
de, ali exempdlne premifliti, katere on
polfneti ima.

3. t Skus njih profhnjo per Bogu v’ fvojih
potrebah pomozh iskati.

Pr. Kai bo Jkus to drugo zerkouno sapoud prepo¬
vedana  ?

Od.  ( Skus to drugo zerkouno sapdud b6 poflebnu
traglivoft v’ flushbi boshji ob Nedelih inu
prašnikih prepovedana, koker:

1. Kadar fe nefhlifhi žela Mafha, ali ne s 1
andohtjo, ali kadar fe malu kadai ^pri¬
dige gre.

2. Ka-

6 4

2. Kadar fe ta zhafs te sapovedane flus^be
boshje s’jedjo, s’pijazho, s’igro, inu dru¬
gim reslushtanjam doperneffe, katere od
boshje flushbe nasai dershe.

I. Od fve'te Mafhe.

a. Kaj je fveta Mafha, inu kai fe v’ taifti
gody.

Pr. Kai je fveta Mafha ?

Od. fveta  Mafha je ta nekervavi dffer tiga
ndviga Teftamenta , ta vedni fpomin tiga
k^rvaviga 6ffra, katerigaje Jesus Kriftus
na krishu doperneildl.

Pr. Sukai fe imenuje fveta Majha en ojfer  ?

Od.  Sveta Mafha fe imenuje en 6ffer sa to,
kir v’ taifti bo Bogu viigamogozhnimu t6
telil, inu kry Jesufa Kriftufa na Altarju
gori offranu.

Pr. Sakai fe praviJveta Majha en nekervavi afer ?

Od.  Sveta Mafha fe pravi en nekervavi dffer
sa to, kir v’taifti ne bo kry prelita, koker
fe je na krishu sgodilu.

Pr. Kdo je ojfer fvete Mafhe gori poftavil  ?

Od.  Jesus Kriftus je cifer fvete Mafhe v’ti
sadni vezherji gori poftavil.

Pr. Koku je Jesus Kriftus ojfer fvete Majhe gori
pojtavil  ?

Ol

Od. i.  Jesus Kriftus je vsei krilil, inu kelii
s’ vinam.

2. Je shegnal obddje , inu je rekel zhes
kruh: leto je moje telil■,  inu zhes kelh: leta
je ta kelh tiga noviga tejtamenta■ v moji kervi.

g. Je dal obdoje tim prizheozhim Apoftel-
nam sa vshiti.

4. Je vkasal: leto fturite k’ moimu fpo-
minu.

Pr Sakai je Jesus Kriftus ojjer f'vete Majhe gori
pcftavil?

Od.  Jesus Kriftus je offer fvere Mafhe gori
poftavil:

1. De bi vffvoji zerkvi en refnizhni, inu
laftni offer noter do konza fveita sapuftil.

2.  De bi en vedni fpotnin tiga kervaviga
offra na krishu v’ fvoji zerkvi obdershal.

3. De bi nam enu poffebnu snaminje fvoje
neskonzlme lubesni dal.

Pr. Kdo ojjruje v katoljhki zerkvi ta ftveti ojjer te
Majhe ?

Od.  Per fveti Mafhi offra na eno nevidedzho
visho Jesus Kriftus fam febe gori fvoimu
nebefhkimu Ozhetu sa nafs; videdzhe pak
opravi led offer ta Mafhnik.

Pr Kai je sa en reslozhik med tim offram Jesufa
Kriftufa na krishu, inu medfvetim ojjram te Majhe?

E

Od.

Od.  Ta fveti offer te Mafheje raunu taifti offer',
katerigaje Jesus Kriftus na krishu doper-
nefsel: le v’ vishi tiga offriivanja je en res-
16zhik. Na krishu je Jesus Kriftus fvojo
kry prelil, per fvetimu offru te Mafhe ne
bode kry prelita.

Pr. Koku opravi ta Majhnih ta fveti offer te Mafhe ?

Od,  Ta Mafhnik opravi ta fveti offer takti, de
raunu t6 della, kar je Jesus Kriftus phr
sadni vezherji dellal.

1. On vsame kruh, inu kelh s’vinam.

2.  On sliegna obdoje, inu srezhe zhes raunu
taifte beiiede, fkus katere fe to fpretne-
nenje kruha, inu vina v’telil inu kry Je-
sufa Kriftula sgody.

3. On savshije telil, inu kry Jesufa Kri-
ftufa fara, inu da obdoje pod podobo tiga
kruha tudi tim vernim , kadar fe hozhjo
obhajati , savfhiti.

Pr. Sahai opravi ta Majhnih fveti offer te Mafhe  ?

Od.  Ta Mafhnik opravi fveti offer te Mafhe:

1. De bi to narvikfi boshje golpoftvu, inu
oblaft, katero on zhes vfe ftvary ima,
fposnal.

2.  De bi Boga sa vfe njegove dobr6te sahvalil,

3. De bi od Boga odpufhanje tih grčliou
sadobil.

4.  De bi od Boga vfe taifte gnade, katerih
fmo potrebni fproffil.

Pr.

<& m <®  67

Pr. Komu bodi ta Jveti oj]er te Majhe offran  ?

Od.  Ta {Veti offer te Mafhe bode, inu more
le Bogu famimu ofFran biti.

Pr. t Se ta offer foete Majhe tudi na zhafl tih t Svet-
nikou dershy  ?

Od.  Ta fveti offer te Mafhe feiizer tudi h’zha-
fti, inu fpommu tih .Svetnikou dershy, ali
tam neoffra ta Mafhnik .Svetnikam, ampak
Bogu famimu.

Pr. Sakai je ta fveti offer te Majhe na zhajl tih
Svetnikou dershy  ?

Od.  Ta fveti offer te Mafhe fe na zhaft tih
.Svetnikou dershy sa to:

1. De bi my Boga sahvalili sa te gnade, ka*
tere je on .Svetnikam skasal.

2.  De bi .Svetnike na pomozh poklizali, de
bi oni njih profhnjo per Bogu s’ nafho
molitujo fklenili,

Pr. Sa koga fe fveti offer te Majhe od Majhnika
ojjra  ?

Od.  .Sveti offer te Mafhe fe od Mafhliika sa
shive , inu mertve offra.

b. Koku fe ima fve'ta Mafha flifhati.

Pr. Kohi fe ima fveta Majka JliJkati  ?

Od.  .Sveta Mafha fe ima žela flifhati, obed en
imeniten deil teifte is laftne sanikdrnofti sa-
muditi ; ny sadofti prizheozh biti, kadar fe
taifta bere, ona fe more tudi i.samerklivu,
2 ,  fpofhtlivu, 3. aiidohtlivu flifhati.

' E 3 Pr.

68

Pr. Kai fe pavi fveto Mafho samerklivu Jii-
Jhati  ?

Od.  c  .S veto Mafho samerklivu flifhati fe pravi:
obeniga radovolniga reftrelfenja imeti, na
deile 1 'vete Maflie merkati, v’fvoimu duhu
le s’ Bogam fe gori dershati.

Pr. Kai fe pravi fveto Majho Jpojhtlivu JHJhati ?

Od. fveto  Mafho fpofhtlivu flifhati fe pravi
per fveti Mafhi s’ fpoddbnim dershanjam ti-
gashivota, inu isglednim ponofhenjam biti.
Tedai fe ima:

3. Kadar bo Evangelium bran, fiati, inu
fveti krifh fturiti.

2.  Per povsdiguvanju doli poklekniti, inu
tazhafs raunu koker per obhaylu na perffi
povdariti.

3. fe  nimamo per fveti Mafhi ferbizhnu
osirati.

4. fe  imajo tudi vfe druge nefpoddb-
nofti, koker fhepetanje , inu fmejanje
opulfiti.

Pr. Kai fe pravi Jveto Mafho andohtlivu JliJhati ?

Od. fv 6 to  Mafho andohtlivu flifhati fe pravi:
med fveto Mafho flafti pak per tih nar ime-
nitnifhih deilih teifte Boga is lerza, inu s’po-
nishnoftjo moliti, inu sa prejete dobrote sa-
hvaliti.

Pr.

Pr. Kateri fo ti.nar imemtnijhi deilijvete Majhe'7

Od.  Ti nar imenirnifhi deili fvete Mafhe fo:
Evangelium, Offruvanje, Povsdiguvanje,
inu Obhaylu.

Pr. Kai fe ima per Evangeliumu fturiti ?

Od.  Per Evangeliumu fe ima fpomniti, de je
ena dolshnoft te navuke -riga Evangeliuma
fposnati, tudi pred želim fveitam obftati,
taiftih fe am vseti, inu po njih shiveti.

Pr. Kai imamo per ojjruvanju Jturiti ?

Od.  Per offruvanju imamo nafho miffdl, ali
maningo, s’mifseljo, ali maningo tiga Mafh-
nika fkleniti, inu nafs Bogu gorioffrati.

Pr Kai imamo per povsdiguvanju Jturiti ?

Od  Per povsdiguvanju imamo Jesufa Kriftufa
pod podobo tiga kruha, inu vina moliti, inu
na perffi tefkajozhi fposnati, de fo nafhi
grehi nad fmertjo Jesufa Kriftufa krivy.
Tudi Te imamo greliou sgrevati, inu vero,
vupanje , inu lubesen obuditi.

Pr. Kai fe ima per obhaylu tiga Majhnika fturiti  ?

Od.  Per obhaylu tiga Mafhnika, zhe fe eden
v’djanju ne obhaja, ima on leto na eno du-
houno visho fturiti, to je : fe imajo shele
imeti reflinu telu Jesufa Kriftufa vrednu
prejeti.

2 .  Od Pridig.

Pr. Kai Jhe Jlijhi Jker Pboshji jlushbi  ?

E 3

Od.

Od.  Pridiga, to poflufhanje beffede boshje tu¬
di flifhi k’ bosliji flushbi.

Pr. Sakai fe imajo pridige pojlujhati  ?

Od.  Pridige fe imajo poflufhati sa t< 5 :

i. Kir fe v’Pridigah boshja befleda islaga.
z.  Kir malukateri zhlovek te reflnize te ve¬
re zhiftu inu na tanku sadofti vei, dokler
njih veliku v’mladofli nepoflufha sado*
fti dolgu, inu samerklivu ta navuk v'ka~
terimu fe ta vuk te vere, inu tiga sader-
shanja obilnifhi napreinelfe.

Pr. Sakai je treba pridige po/hijhati, de bi edin Jhe
s' tem bol v 'fvoji veri podvuzhen bil  ?

Od.  Pridige je treba poflufhati , de bi eden
fhe s’ tem bol v’ fvoji veri podvuzhen bil
sa t6:

1. Kir fe lohku fpet posabi, kar je eden od
fvoje vere snah

2. Kir fe doftikrat 6pufty to, kar je eden
dolshan Buriti, kadar ne bo k’timu opo-
minan, inu obuden.

Pr Kai ima taijli fluriti, kateri hozheis pridig kdi
prida dofezhi  ?

Od  Kateri hozhe is pridig kai prida dofezhi,
m6re : *

1. Bres reftreffenja prou samerklivu poflu¬
fhati.

2. T <5  kar fe pove, more on na febe, inu
ne na druge oberniti.

3. Sa-

g. Sadnizh more eno pravo volo imeti, inu
fe pomujati te navuke. tiga Pridigarja fpol-
niti.

3. Od popoldanske flushbe boshje.

Pr. V’ zhem Jloy ta popoldanska /luska hoshja  ?

Od  Ta popoldanfka flushba boshja ftoy 'vezhi
deil v’ Vezhernizah, inu po reslozhiku teh
zerkvd, tudi v’drugih andohtih; koker fo:
Pridige, Kerfhanfki navuk, Roshenkranz,
Litanye, inu fveti shegen.

Pr. Kai je fveti Roshenkranz  ?

Od.  ( Sveti Roshenkranz je ena gvifhna- v’ ka-
tolfhki zerkvigori perpraulena visha te mo¬
litve , katera je is te Apoltolske vere, is
eniga gvifhniga fhtivila Ozhanafhou, inu
Zhefhenafmary sloshena.

Pr Sakai je bil fveti Rofhenkranz v' katoijhki zer-
kvi gori perpmden  ?

Od.  c Sveti Roshenkranz je bil v’ katolfhki
zerkvi gori perpraulen k’ enimu bol pogofti-
mu fporainu teh fkriimoft zhlovefhkiga po-
ftajenja, terplenja, inu gorivftajenja Jesufa
Kriftufa , lete fkriunofti fo v’ ti Apoftolfki
veri sapopadene, inu bodo tudi doftikratfhe
poflebi imenuvane. Roshenkranz je tudi
k’ zhafti te prefvete Divize Marie gori per¬
praulen.

§•  2. Od teh treh sadnih zerkounih sapoudi.

C. Ta tretja zerkouna sapoud: Ti imajh te sa-
povcdane pojlne, i iny dershati , koker ia\\Jhtiridef
E 4 fet-

7 ^ <mm$

JetdanJki poji, te Jktiri cpaatre  , hm -druge sapn-
vedane pojte, tudi ob petkih , inu sabkotah mejjne
jedy fe sdershati.

Pr Kai sapove ta tretja zerkouna sapoud ?

Od,  Ta tretja zerkouna sapoud sapove, de fe
imamo ob petkih inu sabbotah od mednih,
ob drugih sapovedanih poftih pak tudi od
vieshlaht mlezhnih, inu jaizhnih jedy sder¬
shati zhe bi nebil morebiti ta vshitik ta¬
kih jedy she fkus eno pravo gmain na¬
vado , koker je leta v’ vezhim deilu Nemf li¬
kih diishel gori perpraulena, perpuChen.

Pr. Ali bode ta tretja zerkouna sapoud Jkus to she
žela jpolnena? kadar fe eden ob sapovedanih pojlih
le od prepovedanih jedy sdershy  3

Od.  De bode ta tretja sapoud žela fpolnena, mo¬
re eden ob sapovedanih poftih lebi tudi kai
pertergati, kateru perterganje v’ timu ftov,
de fe zhes dan , le enkrat , do fitiga naje.

Pr. Je vfikateri dolshdn ob petkih inu sabbotah , tu¬
di ob drugih sapovedanih pojlih mejjne jedy fe
sdershati ?

Od.  Vfakiteri, kateri nima praviga perpufhen-
ja meffu jelki, je dolshan ob petkih , tudi
ob drugih sapovedanih poftih , mednih je-
dy fe sddrshati.

Pr. Kateri nifo d'olshny ob pojlnih dneh febi kai per¬
tergati  ?

Od.  Mladi ludje, kateri fhe. nido eno inu dvaif*
fet leit ftari, inu vli taifti, kateri bres ne

mai-

73

maihine fhkode njih sdravja fe nemorejo po-
ftiti, nifo dolshni ob sapovedanih poftih fe-
bi kai pertergati.

Pr. JetaiJti, kateri ima perpufhenje meffii jefli oh sa-
povedanih poJUh , she projt od dolshnojU fehi kai

pertergati '?

Od.  Taifti, kateri ima perpufhenje meffu jefti
ny proft od dolshnbfti febi ob sapovedanih
poftih kai pertergati, sa tb, kir je en reslo-
zhik med perpufhenjam medu jefti, inu med
perpufhenjam febi nizh pertergati..

Pr Od koga fe moremo sdershati ob pojlnih dneh po '\
zilu inu konzu te zerkve  ?

Od.  Po zilu inu konzu te zerkve fe mbremo ob
poftnih dneh od vfiga ropotajozhiga reslufh-
tanja sdershati: sakai poftni dnevi fo dnevi
te pokbre.

D. Ta zheterta zerkouna sapoud: Ti imajh vfa-

ku kitu nar manje enkrat timu napreipojlavle-
nimu ^Spovedniku fe [povedati, inu ob velikanozh-
nimu zhaffu fvetu Rejhiu Tehi prejeti.

Pr. Kai sapove ta zheterta zerkouna sapoud ?

Od.  Ta zheterta zerkovna sapoud sapove vfa-
ko leitno fpoved, inu tudi Obhaylu ob Ve-
likanozhnimu zhaffu.

E.  Ta peta zerkouna sapoud : Ti nimajh ob pre¬

povedanih zhafjih ohzetuvanja dershati  ?

Pr. Kai bo Jkus to peto zerkouno sapoud prepove¬
dmi  ?

E S  Od.

Od  c Skus to peto zerkouno sapoud b6 prepo¬
vedani! od te perve Adventne Nedele noter
do prašnika fvetih treh krajlou; inu od pe-
pelnizhne frede noter do perve Nedele po
Veliki nozhi olizetuvanja dershati.

Pr. Sakai fi oihzeti ob letih zhajjih prepovedane ?

Od.  Ohzeti fo ob letih zhaffih prepovedane sa
to, de bi my lete zhaffe s’ andohtjo inu s’ del-
lami te pokore doparnefsli, inu taifte fkriu-
nofti bres reftreflenja premifhluvali, katere
nam zerku takrat pred ozhv poftavi, od
kateriga nafs te per ohzetah vezhi deil gori-
perpraulene fhege inu resvellelenja nasai-
dershe.

* ta) STT? rd ' S7"T<5 W

TA 1HETERTA POSTAVA.

OD SVETIH SAKRAMENTOU.

I. RESDELENJE.

Od vetih Sakraraentou fploh,

P.  3Kaž je en Sakrament  ?

Od,  En Šakrament je enu videozhe snaminje
te nevideozhe gnade, kateru je od Kriftufa
Gofpuda nafhiga k’ nafhimu pofvezhenju go-
1 ’ipoftaulenu.

Pr. Sakai fe imenujejo fveti Sakramenti videozhe
snaminja ?

Od.

75

Od.  c Sveti Sakramenti fe imenujejo videdzhe
snaminja sato, kir per vfakimu Sak ram en tu
nekai naprei pride, kar fe vidi, ali fkus en
pozhutik samerka; taku fe vidi per fvetimu
kerftu ta voda.

Pr. Qakai Je imenujejo jveti Sakramenti sna-
minja ?

Od  c Sveti Sakramenti fe imenujejo snaminja sa
to, kir oni is Kriftufoviga goripoftaulanja
fkus vunanie rezliy t6 ndtrainu pofvdzhenje
kateru oni doperneffo pomenio.

Pr. Kohi bomo my jkus jvete Sakramente pojve-
zheni  ?

Od.  My b6mo fkus fvete Sakranrente pofve-
zheni, kir nam nekateri navadnu to pofve-
zheozho gnado, inu to opravizhenje, ali ozhi-
fhenje dodele, drugi pak leto gnado v’ nam
pogmerajo.

Pr. c SMis katere Sakramente nam bo ta pofvhheozha
gnada, im to opravizhenje navadnu dodelenu  ?

Od  Ta pofvezheozha gnada, inu t6 opravi¬
zhenje nam bo navadnu fkus Sakramente fve-
tiga kerfta, inu fvete pokore dodelenu.

Pr. Kohi fe f 'veti kerjl, inu pokora satorei imenujeta,
kir nam ona navadnu to pofvezheozha gnado do -
delita ?

Od.  Kir nam fveti kerft, inu pokora to pofve-
žhedzho gnado navadnu dodelita, taku fe
imenujeta Sakramenta tih mertvih: sakai ona

obu-

7<s omsrn

obudita figa grefhnika, kateri je n a. en o du-
houno visho mertu, k vezhnimu fhiulenju.

Pr. Koku fe imenujejo ti Sakramenti jkus katere bo
ta' pofvezkeozha gnada v’ nam pogmerana ?

Od  Ti Sakramenti, fkus katere bo ta pofve-
zheozha gnada v’ nam pogmerana fe imenu¬
jejo Sakramenti tih shivih.

Pr Sakai fe leti Sakramenti imenujejo Sakramenti
tih shivih  ?

Od  Ony fe imenujejo Sakramenti tih shivih
sato, kir taifti, kateri jih preimejo, to po-
fvezheozho gnado, v’ kateri to shiulenje te
dufhe ftoy , imeti morejo.

Pr. Kateri Jo ti Sakramenti tih shivih  ?

Od.  Ti Sakramenti tih shivih fo : C S.  Firma.
C S. Refhnu Telil. C S. Poflednu Olje. C S.
Mafhnikovu shegnuvanje. C S. Sakon.

Pr. Kai fe ima jhe samerkati od Sakramentou ?

Od.  Od Sakramentou fe ima fhe samerkati :

1. De en fleherni Sakrament tudi fvojo laftno
gnado dodely.

2.  De Sakrament fvetiga Kerfta, fvete Fir¬
me, inu Mafhnikoviga shegnuvanja tiDu-
fhi enu neisbrifhlivu snaminje vtilfne; sa-
volo letiga snaminja nemore en kriftian
en tak Sakrament vezh koker enkrat ve~
lajozhe inu bres fmertniga greha prejeti.

Pr.

77

Pr. Od kod imajo Sakramenti to mozh k ’ djanju, ali
doperneftenju  ?

Od.  Sakramenti imajo td mozh k 5  dianju od njih
sazhetnika Jesula Kriltufa.

Pr. Kolbi je Sakramentou, inu koku fe imenujejo  ?
Od.  Sakramentou je fedem, ony fe imenujejo;
x. c Sveti Kerft.

2. t Sveta Firma.

3. t Svetu Refhnu Telil.

4. c Sveta Pokdra.

5. c Svetu poflednu Olje.

6. ..Svetu Mafhnikovu shegnuvanje.

7. c Sveti Sakon.

II. RESDELEN/E.

Od ^Svetih Sakramentou poffebei.

§.  1. Od Sakramenta tiga Kerfta.

Pr. Kai je (veti kerft  ?

Od.  c Sveti kerft je ta pervi, inu nar potrebni-
nifhi Sakrament, v’katerimu bo ta zlilo vek
fkus vodo inu boshjo belledo od poerbaniga
greha, inu vlih laftnih grehou, zhe je ka¬
tere pred kerftam fturil, ozhifhen, inu bd
v’ Kriftufu, koker ena nova livar k’ vezhni-
mu shiulenju supet rojen inu polvezhen.

Pr. Sakai fe imenuje fveti kerft ta pervi Sakra¬
ment  ?

Od.

78  <$$$&$&$>

Od.  c Sveti Kerft fe imenuje ta pervi Sakrament
sato, kir more eden popred kerfhen hiti,
predan sainore en drugi Sakrament prejeti.

Pr. Sakai fe imenuje Jveti kerft ta nar potrebnijhi
Sakrament ? '

Od.  c Sveti Kerft fe imenuje ta nar potrebnifhi
Sakrament sa to, kir bres kerfta nemore obe-
den, ja zeti obeden otrok isvelizhan biti.

Pr. Kai i Jtury ali doperne/Je ta Sakrament tiga ker/Id  ?

Od.  Ta Ta Sakrament tiga kerfta ftury ali do-
pernelfe.

i. Odpufhanje tiga poerbaniga greha, inu
vlili drugih pred kerftam fturjenih grehou,
tudi vfih vezhnih, inu zhafsnih fhtraijpg.
a. Nafhi dufhi bo v’taiftimu boshja gnada
dodelena, fkus katero my opravizheni,
ali ozhifheni, otrozi boshji, inu dedizhi, ali
erbi tiga vezhniga isvelizhanja poftanemo.

3. Taifti, kateri ta kerft preimejo pridejo
noter v’ to zerku, inu poftanejo vudi od
taifte.

4. Ti dufhi b6 enu neisbrifhliu snaminje
vtifnenu, sategavolo fe tudi nemore ta
kerft vezh, koker enkrat velajozhe inu
bres fmertniga greha prejeti.

Pr. Koku samorejo pak ti odrajheni ludje isvelhhani
biti, kateri nimajo perloshnojli ta Sakrament tiga
kerft a v’dianju prejeti ?

Od.  Ti odrafheni ludje, kateri nimajo per-
ldshnofti ta Sakrament tiga kerfta v’ dianju
prejeti samorejo isvelizhani biti.

i. c Skus

79

i. £ Skus kerft teh shela,
z.  t Skus kerft te kervy.

Pr. V’ zhem Jtoy ta kerft teh sheld  ?

Od.  Ta kerft teh shela ftoy v’ eirimu gorezhi-
mo poshelenju ta Sakrament tiga kerfta zhe
bi mogozhe bihi prejeti. Per timu poshe¬
lenju pak m 6 re ena popdlnolna lubesen pru-
ti Bogu, prava grevinga zhes te fturjene
grehe obudena biti.

Pr. V ’ zhem Jtoy ta kerft te kervy  ?

Od.  Ta kerft tekervy ft.oy v’timu, kadar ta
nekerfheni, kateri lizer ta Sakrament tiga
kerfta prejeti hozhe, panemore, Tvojo kry
inu shiulenje sa Boga, inu sa vero da.

Pr. Kdo samore kerftiti?

Od.  V’eni fyli samore vfakiteri kerftiti, svu-
nai lete pak imajo le Tamu c Shkofi, inu Fai-
mafhtrito pravizo kerftiti, sh’njih perpufhen-
jam pak samdrejo tudi drugi Mafhniki inu
Diakoni, ali Duhouni per 1'heft shegnih
kerftiti.

Pr. Kai more taiftiJI uriti, kateri ker (ti f

Od  Kateri kerfti, more

i. To mifel ali maningo imeti po goripoftau-
lanju Jesufa Kriftufa kerftiti.

• 2 . On more t 6  perfhono, katera bo kerfhe-
na s’ natirlih vod 6  oblyti.

3 . Med oblivanjam lete beffede rezhi: Jefl:
tebe kerftim v’ Imenu Boga Ozheta, inu
c Synii, inu t Svetiga Dhha,

Pr.

8o

Pr. Kal more en odra/heni zhlovek Jturiii, kateri
hozhe kerjken biti  ?

Od.  En odrafheni zhlovek, kateri hozhe ker-
fhen biti, more

1. Te nar potrebnifhi Refsnize te vere veidi-
ti: inu lete Refsnize veruvati.

2 .  To volo imeti en vud te zerkve Jesufa
Krifiufa poflati.

' 3. Svojih grehou fe sgrevati
4. Napreivsetje imeti, inu ozhitnu oblubid
noter do konza kriflianfku shiveti.

Pr. Kdo oblubi leto per-otrozih, kateri Jhe farni ob-
liibiti nemorejo  ?

Od.  Ti botri oblubijo v’ imenu tih otrok , ka¬
tere is k er Ra vsdignejo, vfe fpolniti, hfzhem
jih ta kerfl saveshe.

Pr. Ali fmo tudi dolshni to obliibo tih botrou der-
fiati?

Od.  My fmo dolshni to obhibo tih botrou der-
shati; ja fe fpodobi zelii, de fe ta per k dr-
flu flurjena obluba vezhkrat ponovy.

Pr. Kokii fe sna ta per kerjht Jiurjena obluba pono¬
viti  ?

Od  Ta per kerftii fturjena obluba fe sna na
leto visho ponoviti: JeR verujem v’Boga
Ozheta, c .Synu, inu C S veriga Duha. JeR ve¬
rujem v’ Jesufa Kriflufa c Synu boshjiga edy-
niga, kateri je B6g inu zhlovek fkupei,
kateri je ta zhlovefhki Rod fkus fvoje ter-
plenje, inu fmert odrefhil. JeR verujem
vfe 7 kar je B6g resodel, kar lo Jesus inu

nje-

njegovi fVeti Apoftdlni vuzhili, Snu karta,
katolfhka zerku, kateri viid jeft biti, inu
vmreti shelym, sa veruvati napreipoftavi.
Jeft le odpovem is zeliga ferzi Hudizhu,
njegovimu napuhu , inu vfitnu njegovimu
djanju. Jeft fe odpovem tudi vfim greham.
offerti, inu vfim sapelivim vuzhenikam tiga
fveita. Jeft fim perpravlen enu kerfhan-
fku shiulenje pelati. Bog me potžrdi vhnoi-
mu napreivsetju fkus njegovo mogozhno
gnado, Amen.

Pr. Kadai fe fpodobi to per kerjlu Jturjeno oblulo po-  j
naviti  ?

Od.  To per kerftu fturjeno oblubo fe fpodobi
ponoviti:

i. Koker hitru eddn k’ pameti pride.

■2. Pred fveto Firmo.

3. Na fvoiga roiftva dan.

4. Vezhkrat v’ fvoimu shiulenju, slafti pak
pred fpdvedjo , inu obhaylam.

Pr. Kad fo ti botri dolshy f uriti  ?

Od.  Ti botri fo dolshny taifte, katere fo is
kerfta vsdignili per pomankanju, ali sani- 'f'
kernofti tih ftarilhou v’ti kerfhanfki veri 1!
dobru podvuzhiti: prepovedanu je pak tim |
botram ne s’taiftimi, katere fo is kerfta vsdig¬
nili , ne slfnjih ftarifham v’ sakon ftopiti,
sa t6 , kir en tak sakon savolo duhcune
shlahte, katero je zerku med letimi perfhd-
nami goripoftavila nizh nevela.

F §.  2. j

8 » m&m

§, 2, Od Sakraraenta te Firme.

Pr. Kai je fveta Firma  ?

Od.  ,Sveta Firma je en Sakrament, v’ katerimu
bo ta kerfheni zhlovek fkus fveto krishmo,
inu boshjo beffedo od fvetiga DuM v’gnadi
poterjen, de on fvojo vero ftanovitnu fpo-
sna, inu po taifti fhivy.

Pr. Kai Jlury , ali dopernejfe t S. Firma  ?

Od.  .Sveta Firma ftury, ali dopdrnelFe to po-
gmeranje te polVezheozhe gnade, inu do-
dely to polfehno, de ta kerfheni zhlovek
to vero ftanovitnu fposna', inu po taifti shi-
vy; ona tudi vtifne ti dufhi enu neisbrifh-
livu snaminje ; sategavolo nemore tudi eden
vezh koker enkrat firman biti.

Pr Je jveta Firma F isvelkhanju želu potrebna  ?

Od.  .Sveta Firma ny k’isvelizhanju z^lii po¬
trebna; ona fe pak vender savolo nje djanja,
ali mozhy nefme samuditi od eniga, kateri
ima perloshnoft taifto prejeti.

Pr Kdo dely vun ta Sakrament te Firme ?

Od.  Navadnu dhle vun ta Sakrament te Firme
le famy c Shkofi.

Pr. Koku more eden vjhajfan biti, kadar hozhe fve~
to Firmo vrednu prejeti

Od.  .Sveto Firmo vrednu prejeti, morejo fuf-
febnu ti odrafheni ludje v’ veri, inu v’ timu,
kar leta Sakrament amtizhe dobru podvu-

zhe-

83

zheni, inu v’ftanu te gnade biti; oni fe mo¬
rejo tudi fkus molitu , inu druge dobre del-
la k’taiftimu perpraviti.

Pr. Ali bodo tudi k’Firmi botri isvoleni ?

Od.  Tudi k’Firmi bodo botri isvoleni. Med
botri, inu tim firmanim koker tudi med
njegovimi ftarifhami nemore savolo goriper*
praulene duhdune shlahte sakon velati.

3. Od prefve'tiga Sakramenta ReThni-
niga teleffa , ali tiga Altarja.

Pr. Kat je ta Sakrament fvetiga Rejhniga teleffa  ?

Od.  Ta Sakrament fvetiga refhniga teleffa je ta
narfveteifhi Sakrament, on je to pravu telii
inu ta prava kry nafhiga Gofpuda Jesufa
Kriftufa pod podobami tiga kruha inu vina.

Pr. Sakai fe imenuje leta Sakrament ta nar fveteijhi  ?

Od.  Ta Sakrament fvetiga refhniga teleffa fe
imenuje ta narfveteifhi sa to, kir nepofve-
ty le famii tiga zhloveka, koker ti drugi
Sakramenti, ampak sapopade tudi v’febi Je¬
sufa Kriftufa tiga sazhetnika vfe fvetofti.

Pr. Sakai fe imenuje leta Sakrament tudi ta Sakra¬
ment tiga Altarja  ?

Od.  t Se imenuje tudi Sakrament tiga Altarja
sa to , kir fe to fpremenenje na Altarju sgo-
dy fkus kateru Jesus Kriftus prizheozli
poftane. ’

Pr. Koku fe sgody to fpremenenje?

F i 01

84

Od:  To fpremenenje fe sgody, kadar Mafhnik
per fveti Mafhi zhes kruh te beffede Kri Hil¬
love ; Leto fe moje teli,  inuzhes vinu raunu
tudi te beffede Kriftufove : Leta je ta kelh
moje kervy  , isrezhe. .

Pr. Koku inu kaiJlureali doperneffo lete od Majhnika
isrezhene beffede  ?

Od.  Lete od Mafhnika isrezhene beffede fture
po Kriftufovi vfigamogozhni voli, de ta kruh
ny vezli kruh, ampak telu; to vinu ny vezli

. vinu, ampak kry Jesufa Kriftufa, vender
oftanejo te podobe tiga kruha inu vina ne-
fpremenene.

Pr. Kaife saflopi pod podobami tiga kruha inu vina ?

Od.  Pod podobami tiga kruha, inu vina fe sa-
ftbpi t6, kar fe od svunai na Sakramentu s’
pozhutkami samerka, liamrezh to, kar fe vi¬
di, farba, shmah, inu duh tiga kruha, inu
vina, katera vfe nefpremenenu oftane, aku
lih pod letem podobami ny vezli kruh inu
vinu , ampak to pravu telii, inu prava kry
Jesufa Kriftufa prizheozha.

Pr. Koku je telu inu kry Jesufa Kriftufa v’ Sakra¬
mentu Rejhniga telejfa prizheozha 1

Od.  i. Pod podobami tiga kruha je to shivu
telu Jesufa Kriftufa tedai tudi njegova kry,
inu njegova dufha prizheozha.

2.  Pod poddbami tiga vina ny famu kry, am¬
pak tudi teki Jesufa Kriftufa; on je pod vfa-
ko podobo, inu pod vfakim tudi nar main-

fhim

fhitn- deilam taiftih zel koker Bog inu zhlo-
vek prizheozh.

Pr. Kai fe is tiga dolivfame ?

Od.  Is tiga fe dolivfame :

i. De moremo Jesufa Kriftufa v’timu pre-
fvetimu Sakramentu tiga Altarja moliti.

"2. De taifti, kateri ta Sakrament Refhniga
teleffa tudi pod eno podobo, ali tudi le
v’enimu deilu te hoftije savshje Jesufa'
Kriftufa zeliga , to je : taku dobru njego-
vu telii, koker njegovo kry preime.

3. De Jesus Kriftus taku dolgu, dokler te
podobe nilfo szerane pod taiftim vfelei
prizheozh oftane.

Pr. Kddai, inu h'zhemu je Jesus Kriftus ta Su-
hrament Rejhniga telejja noter poftavil ?

Od.  Jesus Kriftus je ta Sakrament Refhniga
teleffa per sadni vezherji noter poftavil, ka¬
dar je s’fvoimi Jogri to velikanozhnu Ja-
gne jedil.

1. K’fpominu fvojiga terplenja inu fmerti.
z.  De bi dufhe tih vernih k’ vezhnimu shiu-
lenju redil.

Pr. Ali fmo dolshny ta Sakrament Rejhniga telejja
prejeti  ?

Od,  My fmo dolshni ta Sakrament Refhniga
teleffa prejeti, kir je leto Jesus Kriftus ozliit-
nusapovedal, inu noterpoftavil, debi nafs
k’ vezhnimu fhiulenju redil.

F 3 Pr.

86

Pr. Kadai fmo do!shny ta Sakrament Rejhniga te¬
leffa prejeti  ?

Od.  Po sapoudi te zerkve fmo my dolshny pod •
{inertnim greham ta Sakrament Refhhiga te¬
leffa nar manje enkrat v’lejtu, inu leto ob
velikanozhnimu zhaffu prejeti.

Pr. c Se ima leta fveti Sakrament tudi Jhe ob drugih
zha/Jih prejeti  ?

Cd.  Leta fveti Sakrament fe ima tudi prejdti
v’ nevarnofti te fmerti sato, kir je ena po-
potniza k’vezhniinu isvelizhanju ; ta zerku
tudi shely, de bi ga ti verni vezhkrat v’
lejtu prejeli, kir je ena duhouna jed inushi-
vefh tedufhe.

Pr. Per kai sa eni Jlarojti imajo otrozi ta Sakra¬
ment Rejhniga teleffa prejeti  ?

Od.  Obeden nemore to ftarofi:, kadai otrozi,
ta Sakrament Refhniga teleffa prejeti imajo,
bol sadeti, k oker ftarifhi, inu fpovedniki,
kateri nar bol refodeti, inu sveiditi samo-
rejo, ali otrozi to potrebnu snanje, inu per-
praulanje imajo.

Pr. Kai sa ene gnade fe sadobe Jkus en vreden sa-
vshitik jvetiga Rejhniga teleffa  ?

Od.  Te gnade, katere fe sadobe fkus en vre¬
den savshitik fvetiga Refhniga teleffa fo lete:
l. Ta polVezheozha gnada nebo famu fkus
leta Sakrament v’nam obdershana, ampak
tudi pogmerana.

n,  Tai-

5 . Taifti, kateri ga vrednu preimejo bodo
s’ Jesufam Kriftufam fkleneni.

3. c Skus ta Zakrament bomo od tih malih
grehou refheni.

4. Nafha dufha bo od perhodniga hudiga
obvaruvana.

5. Ti hudi lufhti bodo v’nam pomainfhani,
dolipotreni.

6. Nam odpre vrata k’ vezhnimu shiu-
lenju.

Pr. Kdo dely vun tim vernim fvetu Rejhnu tebi 7

Od.  Ti Mafhniki dele vun tim vernim fvetu
Reflinu telu, oni fo ti navadni resdeliuzi
tigaiftiga.

a. Od perpravlanja k’enim u vrednimu sa¬
vshitku letiga Sakramenta.

Pr. Kai je Jiuriti, kadar fe hozhe fvetu Rejhnu tebi
vrednu prejeti 7

Od.  Kadar fe hozlie fvetu Reflinu telu vrednu
prejeti, fe more edenpopred prau, inu do*
bru k’timu perpraviti.

Pr. Kolku fort perpraulanja )e k’ enimu vrednimu
savshitku fvetiga Rejhniga telefja  ?

Od.  Perpraulanje k’enimu vrednimu savshitku
fvetiga Refhniga telelfa je dvoinu; enu
gre dufhd am, to drugu ta shivot.

Pr. V"zhem Jloy to perpraulanje , katera dufho am
gre  ?

Od.  To perpraulanje, kateru dufho am gre,
ftoy v’ zhiftofti te veifty, inu v’andohti
'tiga ferza.

Pr. Kai fe pravi eno zhijfo veift imeti  ?

Od  Eno zhifto veift imeti fe pravi, nar to
manje o.d fmertnih greliou proft biti, t6 je:
v’ftanu te pofvezheozhe gnade fe snaiti.

Pr. Ali je en velik greh fbetu Re/hnu teki prejeti,
kadar ima eden Jhe en fmertni greh na jebPd

Od  Kateri ima veideozh fhe en fmertni greli na-
febi, leta ftury na novu en tak velik greh ,
de on fam febi fvojo fodbo inu ferdamanje
jei, inu kriu poftane telelfa, inu kervy
Jesufa Kriftufa.

P. Kai fe ima (luriti, kadar fe eden pred savshit-
kam fvetiga Rejhniga teleffa eniga fmertniga greha
dolshan vei  ?

Od.  Kadar fe eden eniga fmertniga greha ddl-
shan vei, fe gamdre is ferza sgrevati, inu
odkritoferzhnu fpovedati, inu fhe le po prejeti
mafhnikovi odvesifvetu Refhnu telii prejeti.

Pr. V’zhe'm Jioy ta andoht tigaferza  ?

Od.  Ta andoht tiga ferza ftoy:

i. V’obudenju te vere, tiga vupanja, inu
te lubesni,

1!. V 5

2. V’ molitvi, ali v’ molenju tiga prefvetiga
Zakramenta Refhniga teleffa.

S. V’ enirnu hvaleshnimu fpominu te fmerti
Jesufa Kriftufa, savolo katere fpomina je
Jeta Sakrament gori poftavlen, inu sapo-
vedan savshit biti.

4.  V’ ponishnofti, inu obudenju drugih ker*
fhanskih zhčdnoft fulTebnu pak te lubes-
ni tiga blishniga.

■ Pr: Kolku /e imamo Jhevezh k’enima vrednima sa-
vshitku fvetiga Refhniga teleffa perpraviti  ?

Od.  c Se imamo nar manje pred ta vezher s’mo-
litujo , s’ premifhluvanjam, s’ branjam du¬
hovnih buku, inu s’perterganjam tudi per-
pufheniga reslufhtanja perpraviti.

Pr. Koku fe imamo na Jhivotu perpraviti, de bifoe-
tu Reflmu tein vrednu prejeli  ?

Od.  De bi fvetu Refhnu telii vrednu prejeli,
imamo s’vunai ene nevarne bolesni

1. Od dvanaifte ure te fpredne nozhy tefh
biti.

2. Imamo v’euimu zhednimu oblazhilu priti,
inu s’tim narvezhim fhpofhtuvanjam k’
boshji mysi perftopiti.

b. Od tigaiftiga, kar fe ima per savshitku
fve'tiga Refhniga teleffa fturiti.

Pr. Kai fe ima fiuriti, kadar fe pred obhaylam ta
ozhitna [poved ali Confiteor moli  ?

F 5

Od.

s?

Od.  Kadar fe pred obliaylam ta ozliitna fpoved,
ali Confiteor  moli, f e  ima fhe enkrat grevin-
ga zhes grehe obuditi.

Pr Koku fe imamo sadershati, kadar Majhnih lu-
dem to Jveto hojiio kashe  ?

Od  Kadar Mafhnik ludem to fveto hoftio ka-
' slie, ima'mo toifto ponishnu moliti, na per-
' fi povdariti, inu rezili: Gofpud iefl nifim vre¬
den  , de ti grejh noter ped mojo flreho, ampak re¬
zili le eno beffedo  , toku bo osdravlena moja
dujha.

Pr Kohi fe imamo sadershati, per preimenju te
Jvete hofiie ?

Od.  Per preimenju te fvete hoftie fe odpr6
zliednu te vulta , fe poloshy jesik na ta
fpodni shnabel, fe vfame ta beli pert, zhe
je kateri pred rokami predfe, fe savshije ta
fveta hoftia bres svezhenja, ali d61giga po-
dershanja v’vuftih.

Pr. Kai fe ima. JI uriti , kadar fe po obhaylu vinu

. poda  ?

Od.  Kadar fe po obhaylu vinu poda, fe sna' en
malu od taiftiga vseti; vender fe nefme me¬
niti, koker de bi bilii leto kry nafhiga Gof-
puda , ali de bi bilii potrebnu vseti.

Pr. Sakai fe po obhaylu vinu dd  ?

Od.  Po obhaylu fe vinu da sa to, de fe ta fve¬
ta hoftia ldsheifhi vshije , inu de fe ona v’

vuftih

91

vuftih neprime , zhe fe pak leto vender sgo-

dy, fe imatafveta hoftja s’jesikam, pa ne

s’ perftmi odpraviti.

c. Od dga, kar fe ima po fvetimu obha*
lu fturiti.

Pr Kai imamo po fvetimu obkaylu Jluriti  ?

Od  Po fvetimu obhavlu imamo:

1. Jesufa Kriftufa sahvaliti sa to neskonzh-
no gnado, katero je on nam fkus to ska-
sal, de fe je vredniga fturil k’nam pridti,

а. Njega v’ ponishnofti moliti.

3. Nafs farni febe njemu gorioffrati.

4. Njega profliti, de bi on s’ fvojo gnado
v’nam ftanovitnu oftati liotel.

5. Vero, Vupanje, inu Lubesen obuditi,
inu vfe fturjene dobre napreivsetja po¬
noviti.

б. Njemu vfe nafhe nadloge, inu potrebe
te duflie, inu tiga shivota napreinefti.

Pr. Kohi fe imamo na dan jv e tiga obhayla sader-

shati ?

Od.  Na dan fvetiga obhayla imamo fuflebnu

1. Tiga poftopanja fe anati, doma zhafs s’
dopernafhanjam dobrih deli , s’ branjam
duhounih buku, inu s’ ukupfpraulenimi
mifli dopernefti.

2.  Zerku obiskati, inu s’poffebno andohtjo
moliti.

3. Tiga

9 - •

3. Tiga pofveitniga hrupa, kar je nar vezh
mogozhe fe ogibati.

g. 4 .  Od Sakramenta te' Pokore. -

Od tiga , kar je popre'd od letiga Sakra¬
menta potreba snati.

Pr. Kai je ta fveti Sakrament te Pokore  ?

Od.  Ta fveti Sakrament te Pokore je en Sa¬
krament , v’ katerimu ta h’ timu poftavleni
Mafhnik na boshjim meiftu timu grefhniku
te po kerftu -fturjene grehe odpufty, kadar
fe on taiftih sgrevanu inu žhiftu fpove,
tudi refnizhno volo ima fe pobolfhati, inu
pravo pokoro dellati.

Pr. Kateri je ta poftavleni Majhnih ?

Od.  Ta poftavleni Mafhnik je taifti, kateri je
od fvoiga Shkofa k’fpoved vanju poftavlen.

Pr. Ali samorejo vfi grehi, kateri fo bily po kerflu
fturjeni, Jkus Sakrament te pokore odpujheni
biti  ?

Od.  Vli grehi, nai li bodo fhe talcu tefhki,
samorejo fkus Sakrament te pokore odpu*
fheni biti.

Pr. Je ta Sakrament te Pokore vftm potreben  ?

Od.  Ta Sakrament te Pokore je vftm potreben,
kateri fo po kerftu fmertnu grefhili.

Pr.


93

Pr. Kai sadobimo my Jkus Sakrament te Pokore  ?

Od . c Skus Sakrament te Pokdre sadobimo my
i. Odpufhanje tih grehou. 7 .  Odpufhanje
teh vezhnih fhtranng. 3. Gnado boshjo.
4. Myr te veifty.

Pr. Kai [e pravi pravo Pokoro dellati ?

Od.  Pravo pokoro dellati fe pravi k 5  Bogu fe
fpet nasai podati, od kateriga fe je eden
f kus greh prozh obernil, fvoje grehe zher-
titi, taiftih fe refsnizhnu sgrevati, fpove-
dati, inu sa taifte sadofti Buriti.

Pr. Kai JliJhi k’ Sakramentu te Pokore ?

Od.  K’ Sakramentu te Pokore 1’lifhi pet
fhtukou.

Pr. Kateri fo leti pet Jhtuki  ?

Od.  Leti pet fhtuki fo: 1. Sprafhuvanje te
veifty. 7 .  Grevinga. 3. Napreivsetje. 4,
Spoved. 5. Ta naloshena Pokora, ali sada-
ftifturjenje.

a. Od fprafhuvanja te veifty.

Pr. Kai fe pravi to veijl isprajhuvati  ?

Od.  To veilt isprafhuvati, fe pravi premifliti,
kiti fe je eden od fvoje sadne fpovedi, ali od
tailfiga zhalfa, kadar je sazhel greh fpos-
nati, pregrefhil.

Pr.

94  <$$$&&$

Pr, KaiJe ima Jluriti per fprajhuvanju te veijty  ?

Od.  Per fprafhuvanju te veifti fe ima nar po-
prei fveti Duh na pomozh poklizati, de bi
nafs on refsvetlil, inu fpofnati dal, kai, inu
s’ zhem lmo my grefhili, potler fe more
pomifliti.

Sploh.

Ali je eden s’ mifel j o , s 5  poslielenjam, s®
beffedami, ali zelii v’ djanju grefhiL Sraven
tiga pak fe more tudi fpomniti naforto, inu
fhtivilu tih fmertnih grehou, tudi na te oku-
liftave, katere ta greh sa enu posnanje vezhi
fture, ali pak fprevernejo.

Poffebnu.

i. Ali je ed&i super deffet sapoudi bo-
shje, ali pet zerkounih sapoudi grefhiL

a. Ali fe eniga, ali vezh laftnih, ali tudi
ptuih grehou ddlshan vei.

3. Ali je della te milofti pruti fvojmu
blishnimu fkasati, ali kai drugiga dobriga,
kar je bil dolshan fturiti, opuftil.

4.  Ali je dčishnofri fvoiga ftanii fpolnil,
ali ne.

Pr. Na kai fe ima per fprajhuvanju teh hudih mifel,
inu jhela gledati  ?

Od.  Per fprafhuvanju teh hudih mifel fe more
gledati, ali je edin enu radovolnu dopada-

jenje

9 *

jenje imel, inu per fhelah, ali je eden per-
volil, aku fe lih to djanje ny po timu
sgodilu.

Pr. Komi fe samore eden per fprajhuvanju te veijly
/pomniti na Jhtivilu tik fmertnik gr ekon  ?

Od.  Per fprafhuvanju te veifty fe samore eden
na fhtivilu tih fmertnih grehou fpomniti,
kadar on pomifli, ali fe je ta greh vfaki dan,
vfaki teden, ali melfiz sgodil, inu kolku-
krat na dan , na teden, ali na meffiz.

Pr. Ali fi more eden per fprajhuvanju te vei[ty kai
veliku persadeti?

Od.  Per fprafhuvanju te veifty fi more eden
raunu tolku persadeti, kolkdr per drugih
muje vrednih opravilih.

Pr. Kateri fi morejo per JpraJhuvanju te veijly pofeb*
no mujo perloshiti  ?

Od.  Taifti fi morejo per fprafhuvanju te veifty
poffebno mujo perloshiti , kateri fo fe dofti-
krat sanikernu, ali flžbu fpovedali, inu ka¬
teri fvojo veift malukadai fprafhujejo.

Pr. Kadaije sanikernojl per fprafhuvanju te ve'ijly
en fmertni greh  V

Od.  Sanikernoft per fprafhuvanju te veifty je
en finertni greh tazhafs, kadar fe eden, v’
nevarnoft poftavi en fmertni greli posabiti;
leto fe sgody vezhideil per ludeli, kateri ■
doftikrat finertnu grefhe, inu fe malukadai
fpovedo.

b. Od GreVinge.

96

Pr. Kai je grevinga?

Od.  Grevinga je enugnuffenjenad greham zlies
vfe lnidu , inu enu notreinu shalovanje zhes
reshalenje boshje , s’ enim pravim naprei-
vsetjam Boga ne vezh reshaliti.

Pr. Koku more grevinga vjhajjana biti ?

Od.  Grevinga more i. Notrenja. 2. Zhesna-
turna. 3. Zhes vfe. 4. Gmain biti?

Pr. Koku je grevinga notrenja  ?

Od.  Grevinga je ndtrenja, kadar ona ny le fa-
mti v’vuftih, ampak tudi .v’ferzu, to je .:
kadar ta grefhnik neisrezhe famti s’beseda¬
mi fvoje shalovanje, ampak, kadar je on
tudi v’ferzu omezhen.

Pr. Kohi je grevinga zhesnaturna  ?

Od.  Grevinga je zhesnaturna , kadar je ta
grefhnik fkus gnado fvetiga Duha, inu is
zhesnaturnih urshohov k’grevingi omezhen.

Pr. Kadai je grevinga le sgol natirlih  ?

Od.  Grevinga je le sgol natirlih ta zhafs, ka¬
dar fe grefhnik le is sgol natirlih urshahou
grehe sgreva, inu taiftiga zherti, kokerper
eni glihi sa to, kirje on zhafnu nafrezhen
ratal, inu v’ fhpot, ali v’ fhkodo prifhal.

Pr. Ali ta sgol natirlih grevinga samore per Boga
odpihani e sadobiti ?

Od.  Ta sgol natirlih grevinga nesam&re per
Bogu odpufhanje sadobiti.

Pr. Kadai je grevinga zhes vfe  ?

Od.

omm 9?

Od ♦ Grčvingaje zhes vfe ta zhafs, kadar grefh*
nika vezli greva, de je Boga reshalil, koker
de bi bii vle lia fveitu sgubil.

Pr. Koku je grevinga gmain  ?

Od.  Grevinga je gmain, kadar fe ona zhes vfe
grehe obeniga vun vsetiga, istegne.

Pr. Kolku jort je ta zhesnaturna grevinga ?

Od.  Ta zhesnaturna grevinga je dvojna, ta po¬
polnoma , inu ta nepopolnoma.

Pr. Kai je ta popolnoma grevinga  ?

Od.  Ta popolnoma grevinga je enu shalovanje
inu gnufsenje nad greham, kir fe je Bog ta
narvikfhi dobrota, katera fe žhes vfe lubi,
reshalil, sraven tiga more tudi enu terdnu
napreivsetje biti, Boga ne vezli reshaliti.

Pr. Koku Je smore ta popolnoma grevinga obuditi?

Od.  Ta popolnoma grevinga fe samore na letcS
vislio obuditi:

Moj Bog, vfi moji dopernelTeni grehi mene is
ferza grevajo, sa to, kir ftmjeft fkus taifte
tebe mojga vfe lubesni vredniga Boga' t6 nar¬
vikfhi, inu neskonzhno dobroto, katero is
ferza lubi m, reshalil. Jeft ii terdnu naprei-
vsamem s’tvojo gnado moje shiulenje pobbl-
fhati, inu raifhi vfe., tudi želu t6 fmert
terpeti, koker tebe mojga Boga, to nar vik-
fhi dobroto s 3  enim greham vezh resha¬
liti. Dai meni t6 gnado leto moje naprei¬
vsetje 1 pol n iti; Jeft tebe prollim sa to fkus
t q  lieskoazhnu saflushenje tvoiga c Syn‘*
G bo*

93

boshjiga, nafhiga Gofpuda, inu Isvelizharja
Jesuia Kriftufa.

JV. Kai je Jluriti, kadar fe hozhe ena popolnoma
grevinga obuditi  ?

Od.  Kadar fe hozhe ena popolnoma grevinga
obuditi, fe more T. Bog sa gnado profliti.
■2. c Si more eden k’ ferzu vfeti, kdo je raiiii,
kateriga je reshalil. 3. c Se more eden v’
obudenju te grevinge zezhkrat vaditi.

Pr. Kadaijeta zhlovek dolshan eno popolnoma gre-
vingo obuditi ?

Od.  Ta zhlovek je dolsha'n eno popolnoma
grevingo obuditi: I. Kadar ima en fvet Sa-
krament prejeti, on fe pak v’ ftanu eniga
fmertniga greha snaide, inu nima perlosh-
liofti fe fpovedati. 2. Vfakikrat, kadar fe
v’eni fmertni nevarnoiti snaide.

Pr. Kadai fe ima Jhe fizer ta popolnoma grevinga
obuditi ?

Od.  Prau nuznu je to popolnoma grevingo
vfaki dan , slafti pak, preden fe fpat gre,
obuditi.

Pr. Kai fiury ali dopeniejfe ta popolnoma grevinga  ?

Od.  Ta popolnoma grevinga dopernelle t6 od*
pufhanje tih grehou per taiftih, kateri ni¬
majo perloshnofti, vender pak terdno volo,
koker hitru je mogdzhe, fe fpovedati.

Pr. Kai je ta nepopolnoma grevinga  ?

Od.  Ta nepopolnoma grevinga je enu zhesna-
turnu salovanje, inu gnuflenje nad greham,
ali savolo riga, kir je ta greh fam na febi

oftu-

^ 88888 $ 99

oftuden, ali pak, kir on t6 sgubo tih nebefs,
inu te ‘vezline fhtrafinge tiga pekla saiabo
vlezhe; staven tiga more tudi enu pravu na«
preivsetje biti, Boga ne vezh reshaliti.

Pr. Kai more ta grejhnik , kateri eno nepopolnoma
grevingo obudy,Jhe dalei fluriti?

Od.  Tagrefhnik, kateri eno nepopolnoma gre«
vingo obudy, more fkus saflushenje Jesufa
Kriftufa odpufhanja fvojih grehou vupati,
inu, Boga koker tiga sazhetnika vfe pravize,
inu fvojga laftniga opravizhenja lubiti sa-
zheti.

Pr. Koku fe sna ta nepopolnoma grevinga obuditi  ?

Od.  Ta nepopolnoma grevinga fe sna na leto
visho obuditi:

Moj Bog ! meni je shal is zeliga moiga ferza',
de fimjeft tebe reshalil. Jeft savershem,,
inu fovrafhim is ferza moje grehe taku dobm
sa volo njih oftudnofti , koker savolo tiga,
kir fnn jeft fkus nje nebeffa sgubil, inu pe¬
kel saflushil; inu raunu kolkam jeft ta greh
fovrafhim , inu savershem, tolkain lubiin
jeft odfedai to pravizo, inu tebe o moj Bog!
kateri fi ta svirik, inu ta sazhetnik vfe pra¬
vize. Jeft savupam od tvoje neskoflzhne
milofti fkus saflufhenje Jesufa Kriftufa moi¬
ga Isvelizharja odpufhanje mojih grehou,
inu fi terdnu naprei vsamem s’ tvojo gnado
sanaprei ne vezh grefhiti.

Pr. Kai Je $adoby Jkus to nepopolnoma grevingo ?

G st Od,

Od.  c 5kus to nepopOlnoma grevingo fe v’ fpo
vedi, inu s’fp 6 vedjo tudi odpufhanje tih
grehou sadoby.

Pr. Kai s a eno grevingo fe ima ta grejhnik ponujati
obuditi  ?

Od.  Akuje lili ta nepopdlnoma grevinga k’
fvetimu Sakrainentu te pokOre sadofti, fe
ima vender ta grefhnik pomujati to popol¬
noma grevingo obuditi.

c. Od terdniga napeivsetja.

Pr. Kai je enu terirn napreivsctje ?

Od.  Enu ter d nu napreivsetje, je ena ferzhna
vOla fvoje shiulenje pobolfhati, inu ne vezh
grefhiti.

Pr. H zhem more perpraulen liti taijli, kateri ima
eno ferzhno volo fe pololjhad  ?

Od.  Kateri eno ferzhno volo ima fe pobolfhati,
more bili perpraulen :

j.  Vfih grehou , k oker tudi te blishne pdr-
loshnofti, inunevarnoftik’grehu 1 'e ogniti.

2 . Vlim nagnenju k’grehu superftati , inu
vfe k’ obdershanju te gnade potrebne frede,
ali mitelne gori vseti.

3 , T 6  ptuje blagii nasai dati; t 6  pohujfhanje,
kateru je biki fkus greh fturjenu , inu to
fhkodo , katera fe je timu blishnimu na
njegovimu poflitenju , na blagu , ali na
eno drugo visho sgodila, fpet dobru ftu-
xiti.

4. Vfira fovrafhnikam inu reshalnikam is
ferza odpuftiti.

5.  Vfe dolslinofti fvoiga ilanu na tanku
fpolniti.

Pr. Skuš kai sa ene mitelne samore ta grejhnik pri¬
ti k’ enimu terdnimu napreivsetju fe poboljhati  ?

Od.  Ta grefhnik samore priti k’ enimu terdni-
mu napreivsetju fe pobolfhati, kadar on:

1. Boga' k’timu sa gnado proffi.

2 . Kadar fr vezhkrat to vrednoft , inu ta
prid, ali nuz gnade boshje, katera je zhes
vfo zhaffno dobroto, pred ozhy poftavi;
inu fi nafpruti to fhkodo tudi tiga nar
inajufhiga greha prau k’ ferzu vsaine, ka¬
tera flikoda je sa duflio vezhi, koker vfe
zhaffiiu hudu.

d. Od fpovedi.

Pr. Kai je ta /poved  ?

Od.  t Spoved je enu sgrevanu fposnanje» ffcus ;
katera fe ta grefhnik pred enim k’ saflifhan-
ju te fpovedi prau poftavlenim Mafhnikam
fvojih fturjenih grehou obtoflii, de bi od
taiftiga odveso prejel.

Pr. Koku more /poved vjhajana Uti  ?

Od.  .Spoved more 1. ponishna, z.  popolnoma,
biti.

f

Pr. Koku je [poved ponishna  ?

Od.  .Spoved je ponishna, kadar ta grefhnik s 9  I
pravo grevingo, inu s’veliko fvojo framoco |
G 3 fam 'j

102

fam febe pred fpovednikam obtoshi; vfene-
potrebnu isgovarjane na ftran pufty, inu fe
njega fodbi podvershe, koker fe en krivi ti
fodbi fvoiga fodnika podvrezhi more.

Pr. Koku je ta Jpoved popolnoma  ?

Od.  Ta ipoved je popolnoma, kadar fe ta grefh-
nik, vfih fvojihfhe nikoli [povedanih grd-
hou pred fpovednikam na tanku , odkrito-
ferzhml, inu bres hinaufhine fpove, takti,
koker fe on po enimu fkerbnimu fprafhu-
vanju te veifty dolshan snaide.

Pr. Koku je ta fpoved m tanka, odkritoferzhna
inu bres hinaujhine ?

Cd.  Ta fpoved je na tanku; odkritoferzhna
inu bres hinaufhine ta zhafs, kadar
3. Ta grefhnik takti dobru to fhtivilu vfiii
fmertnih grehou bres eniga samolzhati,
koker tudi te okuliftave, katere, ali ta
greh sa posnanje vezi fture, ali zelii njega
forto fprevernejo prau pove; vendar* ne
fme on te pdrfhone, s’katerim je grefhil
nigdar imenuvati, inu fe varuvati kai po¬
vedati , kar bi timu pofhtenju tiga blifh-
niga fhkodlivu bilii.

2 . Kadar fe on tih grehou, sa katere gvifh-
nuvei, koker gvifhnih, taiftih pak, nad
katirim zvibla, pod ziblam fpdve.

Pr. Ali vela fpoved , kadar ta grejhnik is f raka,
ali framoshiivofi na j'povedi en Jmertni greh sa-
molzhv  ?

Od.

*03

Od. Kadar ta grefhnik en fmertni greh is ftra-
ha, ali framoshlivofti na fpovedi samdlzhy,
lievela famu njegova 1 po ved zelii nizh, am¬
pak en tak grefhnik ftury fhe en nou fmert-
ni greli, fkiis kateriga on timu Sakramentu
te pokore eno veliko nezhaft ftury.

Pr Kai more en tak grejhnik f uriti , kateri je na
■Jpovedi en fmertni greh na vfo lajh, ali pak is Jhtrafi-
ve sanikhnojii, samolzhal ?

Od.  Ta grefhnik, kateri je. na fpovedi en fmert¬
ni greh na vfo lafh, ali pak is fhtraflivesa-
nikernofti samolzhal, ny famti dolshan tiga
samolzhaniga greha fe fpovddati, ampak
tudi fe obtoshiti.

1. Per kolku fpovedih , je on leta greh sa
molzhal.

2. M6re on vfe fpovedi, katere je on po sa-
mdlzhanimu grehu opravil, inu v’kate¬
rih fe je on fmertnih grehou obtoshil, po¬
polnoma ponoviti.

3. ( Se more fpovddati, aku je on , inu k6I-
kukrat je on v’ takim ftanu ta prefveti Sa-
krament Refhniga telefia prejel, inu ali
fe je leto tudi ob velikanozhnimu zhaffu
sgodilu.

4. More on povedati, ali je tildi druge fve¬
te Zakramente v’ letimu ftanu prejel.

Pr. Kai ima ta grejhnik /{uriti, kateri je en fmertni
greh, ali is neumnojti , ali'fak is fosdliivojli
samolzhal  ?

G 4 CM,

104

Od.  Ta grefhnik, kateri je en {inertni greli,
ali is neumnofti , ali pak is posablivofti
samdlzhal, m6re ta samdlzhani greh per ti
pervi fpdvedi, povedati, zhe fe let6 sdaizi
po (povedi, inu morebiti flie pred fvetim ob-
haylam nemore vezh Kuriti.

Pr. Ali imamo urshoh per /povedi fe framuvati , ali

__ lati?

Od.  My nimamo urshoha per fpovedi fe framu*
vati, ali bati;

X. Kir nafs ny bild fram pred Bogam, kateri
vfevidi, grefhiti, inu kir fe nifmo bali
od njega na vekomai ferdamani biti.
s.  Kir je bolfhi fvoje grehe na fkrivnim ti-
• mu fpdvedniku fposnati, hoker v’grehih
nepokdinu fhiveti, nefrezhnu vmreti, inu
na sodni dan satega volo pred želim fvei-
tam saframuvan biti.

3. Kir fe fpdvednik fam fvojih laftnih flabo-
Iti dolshan vei, inu satega volo urshoh ima
s’grefhnikam vfmilenje imeti.

4. Kir je fpdvednik pod fmertnim greham,
inu pod nar oiftreifhim zhaffnim , inu
vezhnim fhtrafingam k’ molzhanju sa-
vesan.

Pr. Koku fe ima ta grejhnik na fpovedi safopit
dati?

Od,  Ta grefhnik fe ima;

1. Na

log

1. Na fpovedi vfelei reslozhnu , inu kar je
mogdzhe s*pofhtenimi beifedami saftopit
dati.

2. Ima on takti govoriti, de b6 on le famii
od fpovednika , ne pak tudi od tih okuli-
llojezhih flifhan.

Pr. Ali  /mo dolshnp tildi tih malih ali- odpujllivih
grehou /e/povedati  ?

Od. Tih malih, ali odpilili i v; h grehou fe ni fmo
dolfhni fpovedati, vender je leto fylnunu-
znu, inu sa 1’vetuvati.

Pr. Ali fe ima vezhkrat k’/povedi jiti?

Od.  K’ fpovedi fe ima vezhkrat jiti sa to :

1. Kir fe vezhkrat grefhy, inu kir je ne-
varnu to fpravo s’ Bogam odlafhati.

2.  Kir ta pogoltna fpoved pred navarnolijo
inu perldshnoltjo tiga greha obvaruje, inu
to dufho v’ gnadi poterdi.

3. Kir ta pogoltna fpoved k’zhiltolti, inu
zartanju te veilty fylnu veliku perpo-
more.

Pr. Per kai sa eni JtaroJliJo otrozi dolshny k’/pove¬
di jiti  ?

Od,  Otrozi fo ddlshni k’ fpovedi jiti , kadar
she k’pameti pridejo , inu fo v’ltanu to do-
bru od hudiga res-lozhiti.

Pr. Kai/e Jtury poprei preden fe eden sazhne fvojik
grehou fpoveduvati  ?

G  g

Od.

Od.  Preden fe eden sazhne frojih grehou fpo-
. veduvati, poklekne doli, ftury fveti krifh,
inu rezhe k’ fpovedniku : Je/l projfim njih
zhajtyvredni sa /veti shegen, de fe bom mojih gre¬
hou prau inu zhijiu/povedati mogel

Pr. Kai je /uriti po timu, kadar fe je ta shegen od
fpovednika prejel ?

Od.  Po timu kadar fe je ta shegen od fpoved-
nika prejel, fe moli, kadar zhafs, inu per-
Jdshnoft perpufty, ta ozhitna fpoved ali Con-
fiteor.  Inu ima leta glafs : Jell vbogi grefh-
ni zhlovek fe fpovem Bogu vligamogozhni-
mu, Mariji njegovi viffoku zhaftiti Materi,
vfxm lubim c Svetuikam, inu njim boshji Na-
meftnik, defimjeft od moje Sadne fpdvedi,
katero fim (fukei  fe imenuje dan te sadne /pove¬
di j  doli poloshil, doftikrat, inu veliku gre-
fliil, s’ mifeljo , s’ beffedo, inu s’ djanjam,
slafti pak fe jeli dolshan dam, de lim &c.l

Tukei fe sazhne na to od sgorai vkasano
visho, koker fe eden pred Bogam dol¬
shan vei, fvojih grehou fpovedati.

Pr. Kokii fefklene ta /poved 1 ?

Od.  Ta fpoved fe fklene s’ letem befiedanu:
Lety, inu vfi moji vedeozhi, inu nevedeo-
zhi grehi, katere fnn ali famdopernefsli,me¬
ne is ferza gre vajo sato, kir fini Boga to nar
vezhi inu vfe lubesni vredno dobroto fkus
njd reshalil. Jeft fi tildi terdnu napreivsa-'

mem

mem ne vezhgrefhiti, inu vfih perloshnoft k’
grehu fe varuvati. Jeft proffim nyh zhafty
‘vredni sa odveso mojih grehou, inu sa eno
svelizhanfko pokoro.

e. Od sadoftifturjenja, ali te naloshene
pokore.

Pr. Kai fe saflopi /kus to sadofliflurjenje, ali nalo•
sheno pokoro , katera 'je potrebna k’ Sakramentu
te pokore  ?

Od.  t Skus to sadofti fturjenje, ali nalosheno
pokoro, katera je potrebna k’ Sakramentu te
pokore, fe saflopi taifte della, katere ta fpd-
vednik timu grefhniku savolo tih Ipoveda-
nih grehou sa pokoro naloshy.

P\ Sakai bodo Jpokorne della sa te Jpovedane grehe
naloshene  ?

Od.  Sa te fpdvedane grehe bodo fpokorne della
naloshene sato:

1. De fe Bogu sa t6 nezhaft , katera je bila
njemu fkus 'greh /lurjena, enukolku sado¬
fti ftuty.

2 .  De ta grefhnik fkus fpokorne della ta
greh fara na febi mafliuje.

3. De bode te saflushene zhalfne flitrafinge
timu grefhniku odpufhene.

4. De ta grefhnik sa naprei bol varn poftane,
inu takti lohka supet negrefhy.

Pr. Ali samore ta zhlovek timu reshalenimu Bogi  j
sado/li Jfuriti?  .

01

iog

01  Ta zlilevek nemore fizer is laftne mozhy
timu reshalenimu Bogu sadofti fturiti, do-

. Mer t6 sadoftifturjenje tiga zhloveka nemo¬
re timu reshalenju te nefkonzhne fvetlofti
Boshje nigdar enaku biti; vender sadobe te
po fpovedi od fpovednika naloshenev fpo-
kornedella, inu tudi taifte, katere ta sgre-
vani grefliiiik fam radovolnu dopenieffe, od
tiga neskonzhniga safluslienja Jesufa Kri-
ftufa dvojo vrednoft.

Pr. Sakai fogrejhniki Jhe dolshny Bogu sadofli fturiti ,
po timu , karjeshe Kriftus sa grehe sadofli JIuril  ?

Od.  Grefhniki fo tudi flie po timu, kir je she
Kriftus sa grehe sadofti fturil, dolshni Bogu
sadofli fturiti;

I. Kir taifti, kateri hozbjo Kriftufoviga sa-
doftifturjenja deleshni ratati, tudi toTvo¬
je perloshiti, inu famy tolku fturiti mo¬
rejo, kar jim je mogozhe, de bi sa to
Bogu fturjeno nezhaft, fpet sadofti ftu-
rili.

z.  Kir Bog grefhnike , katerim on d61g tih
grehou, inu te vezhne fhtrafinge odpufty,
tudi doftikrat fhe zhaffnu fhtrafa.

Pr. Je to sadoftifturjenje en potrebniJhtiik tiga Sa-
'kramenta te pokore  ?

Od.  To sadoftifturjenje je enu takti potrebni
fhtitktiga Sakramenta te pokore, debisVu-
nei ene nemogozhiiofti taiftu opraviti, ta
Zakrament te pokdre nebii popolnoma.

Pr.

Pr. Kai sa ene della bodo v’ Sakramenli te pokore
naloshene?

Od,  Molitu, pofb, almoshno dajati, tudi dru¬
ge fpokorne della , katere fo ti velikofti,
inu vfhafanju tih grehou permerjene, bodo
timu grefhniku sa pokoro naloshene.

Pr. Koku fe ima ta naloshena pokora opraviti  ?

Od.  Ta naloshena pokora fe ima opraviti:

1. 5 ’ ponishnim ferzaiji.

2 .  Sveflii, taku , koker je bila naloshena.

3. Bres odlafhanja, koker hitru je mogozhe.
Fr. Ali fe sna, inu fe more Bogu tildi Jhe fkus dru¬
ge, koker Jkus te naloshene fpokorne della sadofli
Jluriti  ?

Od.  Sna fe, inu fe m6re Bogu tudi fhe fkus
druge dobre della sadofli Buriti sa to:

1. Kir ta fpovednik savolo nafhe flabofti,
inu is drugih pravizhnih urshohou neloshy
vfelei eno tim greham prau permerjeno
fhtrafingo, de ttidai timu grefhniku fhe
marfkai oflane sa fpokoriti.

2. Kir my po Kriftufovi sapoudi vredni fad
te pokore pernefti imamo.

Pr. Katere fo te della, Jkus katere fe samore tudi
svunai te naloshene pokore sadofli Jluriti  ?

Od.  Te della , fkus katere fe samore Bogti sa
grehe tudi svunai te naloshene pokore sa-
dolti Buriti, fo fuffebnu.

I. Mo«

i. Molitu, poli, almoshno dajati.

<2.  Druge dobre della, katere fe is letiga
zil inu konza radovolnu doperneffo.

3. Te zhes nafs prideozhe nadloge inu su-
pernofti, katere my poterpeshlivu, inu
v’duhu te pokore preneffemo.

Pr. Ali fe Jhe en drugi mitel snaide sa te zhajfne
Jhtrafinge sadojii f unti?

Od.  Ti odpuftiki fo tudi en mitel sa te zliaffne
fhtrafinge sadolti lluriti.

Perftavik od Odpuftikou.

Pr. Kai fo odpufiki  ?

Od.  Odpuftiki fo enu odpufhanje teh zhalfnih
fhtrafing, katere bi my po odpufhenimu
dolgu tih grehou, v’ letimu fhiulenju , ali
pak po lraerti terpeti imeli.

Pr. Kai morejo katoljhki krijiiani od odpufikou ve-
ruvati  ?

Od.  Katolfhki kriftani morejo od odpuftikou
veruvati:

1. De ta prava zerku je od Jesufa Kriftufa
oblaft prejela, odpuftike vun delyti.

2. De nam je prau nuznu te od zerkve vun
delene odpuftike sadobiti.

Pr. Kdo ima v’ ti pravi zerkvi oblajl odpuftike vun
delyti  ?

Od.  Ta Rimfki Papefh fatn ima oblaft v’ zeli
zerkvi odpuftike vun delyti, ti Shkofi pak

imajo oblaft v' lijih Slikofijah, vender po
gviflinih od zerkve fturjenih poftavah taifte
vun delyti.

Pr. Ali je vezh fort odpuflikou  ?

Od.  Eni fo popolnoma odpuftiki; eni fo pak
tudi, kateri nifo popolnoma.

Pr. Kai je en popolnoma odpujlik ?

Od.  En popolnoma odpuftik je enu odpufhenje
vfeh zhaffnih fhtrafing, katere je ta grefh*
nik saflusliil.

Pr. Kai fo ti odpajliki, kateri nifo popolnoma  ?

Od.  Ti odpuftiki , kateri nilo popolnoma fo
taifti, fkus katere nebodo vfe zhaffne flitra-
finge, ampak le en deil od taiftih odpufhen.
Takufhni fo: odpuftiki od fhtirideilet dny,
od eni ga ali vezh leit.

Pr. Na kom fo vgruntani odpufliki  ?

Od.  Odpuftiki fo vgruntani na fliazu te zerkve
katdri v’ timu nekonzhnimu saflushenju Je*
sufa Kriftufa , v’ saflushenju te prefvete
Divize Marie , inu tih drugih <Svetnikou
ftoy; leto nam perlafty ta zerku per dode-
lenju tih odpuftikou.

Pr. Ali nafs ta zerku Jkus odpujlike neodveshe od
dolshnojli sa grehe sadojli Jturiti ?

Od.  Ta zerku nafs neodveshe želu do konza
od dolshnofti sa grehe sadofti fturiti, ona
le hozhe:

1. Duh

1. Duha te pokdre v’ nam obudyti , inu ta
aifer polonati, s’ katerim my fpokčrne
della opraulamo.

2.  Nafhi flabofti, inu nepremoshnofti na
pomozh priti, katere nam v’zhaffu ne-
perpufte Bogii taku sadofti fturiti, koker
bi my mogli.

Pr. Kai jeJhe potreba  F sadoblenju tih odpujlikov  ?

Od.  E’ sadoblenju tih odpuftikou je potreba:
i. De je eden v’ ftanu te gnade.

■ 2 . De fe te napreipoftavlene savese fpolnio.

Pr. Ati samorejo odpuftiki tudi dujham v 7  vyzah kai
pomagati  ?

Od.  Odpuliiki samorejo tudi dufham v’vyzah
' na' vifko ene profhnje per B6gu pomagati,
kadar fo tudi k’letimu zilu inu konzu dode-
leni; tedai pak morejo ti sliivi te od zerkve
k 3  sadoblenju tih odpuftikou napreipoftavlene
dobre della sa te mertve Bogu gori offrati.

Pr. Kai fo ti odpuftiki eniga fvetiga leita, ali Ju -
bileuma ?

Od.  Ti odpuftiki eniga fvetiga leita, ali Ju-
bileuma fo eni popolnoma odpuftiki, katere
ta Rinifki Papefh v’gvifhnih perldshnoftih
inu zhaffih s’ pollebniin frajoftmi, inu save-
sami dely.

5. Od Sakramenta tiga pofledniga Olja.

Pr. Kai je S. pojledim Olje?

Od.

1x3

Od.  t S. poflednu olje je en Sakrament, v’ka-
terimu ta bolnik s’poshalbanjara S. Olja, inu
fkus to napreipiffano molitu tiga Mafhnika
gnado boshjo k’osdraulenju te dufhe, inu
vezli krat tiga shivota sadoby.

Pr. Sakai bo leta Sakrament to pojlednu olje ime«
nuvan  ?

Od.  Leta Sakrament bo 'to  pbflednu <51  j e sato
imenuvan, kir fe ima med vfim fvetim slial-
banjam, katere je nafti Isvelizhar fvoji zer«
kvi sapovedal na sadne podati.

Pr. Komu Je ima to pojlednu olje podeliti ?

Od.  To poflednu olje fe ima tim bblnikam,
kateri ib nevarnu bolni podeliti.

Pr. Kddai fe ima tim bolnikam to pojlednu olje po-
deiiiti ?

Od.  To poflednu olje fe ima tim bolnikam, zhe
je le mogozhe, tazhafs podeliti, kadar f6
fhe popolnoma lami per febi.

Pr. Kai d&pernefje , ali Jtury to pojlednu olje  ?

Od.  To poflednu bije doperneile ali ftury;
x. Pogmeranje te pofvezheozhe gnade.

2. Odpuflianje tih malih , ali tudi taiffih
fmertnih grehou, katerih 1'e ta bolnik is
ene negrefhne posablivofti ali neprembsh-
nolly ny fpovedal.

3. Odrefhenje od tih hudih liaftopikou tih
grehou, inu od nyh oltanikou.

H 4. Mozh

H4

4.  Mozh ti fyli , inu fkushnjavam tiga hu-
dizha superftati.

5.  Pomdzh zhes prevelike britkdfti savolo
te blishne fmerti , inu napreiftojezhe
fodbe.

6. Tudi vezhkrat sdravje tiga shivota , ka¬
dar je k’isvelizhanju te dufhe.

Pr. Koku fe more ta bolnik k’ pojlednimu olju per-
praviti  ?

Od.  Ta bolnik fe more k’p6flednitnu olju per-
praviti s’eno shivo vero, inu s’tdrdnim sa-
vupanjam na Bogd, s’enim zellim isrozhenjam
v’ bosfijo vdlo; pred vfirn pak fe more on
fkus fveto fpdved v’ftan te gnade poftavit,
ali zhe fe nemore fpdved ati, pravo gfevin-
go zhes fvoje grehe obuditi.

Pr. Kolkukrat fine ta bolnik to pojlednu olje prelati  ?

Od.  Ta bdlnik fme to poflednu dlje tdlkukrat
prejeti, kolkerkrat fe on v’eni novi nevar-
nofti te fmerti snaide.

Pr Kdo fme to pojlednu olje viin delyti  ?

Od.  To poflednu dlje nefme obeden viin delyti,
k oker ti Mafhniki te zerkve; slafti pak je
leto td opravilu tih Faimafhtrou.

Pr. Je to pojlednu olje potrebnu k’ isvelhhanju ?

Od.  Td poflednu olje ny zdlu potrebnu k’ is-
velizhanju, vender nima ta bolnik samuditi
taiftu prejeti, inu leto savolo teh velikih
gnad, katere on fkus taiftu preime.

§. 6 .

§. 6 .  Od Sakramenta tiga mafhnikoviga

shegnuvanja.

Pr. Kaije ta Sakrament tiga shegnuvanja Jploh ?

Od.  Ta Sakrament tiga shegnuvanja fploh, je
en Sakrament, fkus kateriga bo taiftim, ka¬
teri fe kTlushbi te zerkve podado ena du-
houna oblaft, inu poffebna gnada dodelena
gvifhne zerkdune opravila k’zliafty boshji,
inu k’isvelizhanju teh dufli prau, inu fvetu
opraviti.

Pr. Kai je ta Sakrament tiga mafhnikoviga sheg-
gnuvanja pojfebei?

Od.  Ta Sakrament tiga mafhnikoviga shegnu¬
vanja poffebei je en Sakrament, fkus kate-
riga bo tim, kateri bodo khnafhnikam shegna-
ni, to oblaft takti dobru do tigapravigashivo-
ta Jesufa Kriftufa, koker do tiga duhduniga
shivota, kateri fo ti verni, dodelena.

Pr. V’ zhem jloy leta oblaft tiga majknikoviga sheg¬
nuvanja ?

Od.  Ta oblaft tiga mafhnikoviga shegnuvanja
ftov v’timu, de

1. Ti mafhniki kruh inu vinu v’pravu telit
inu kry nafhiga Gofpuda Jesufa Kriftufa
fpre verni ti, inu taiftu timu nebefhkimu
. Ozhetu gorioffrati samorejo.

2.  De ony tim vernim grehe odpuftiti, ali
sadershati samdrejo.

Pr. Kdo samare mafhnike shegnuvati  ?

Od.  Le farni Slikdfft samorejo mafhnike sheg-
»uvati.

H s

Pr .

Pr. Koku morejo taifH vjhaffani biti, kateri majhni -
kovu shegnuvanje preirnejo ?

CW. Taifti, kateri mafhnikovu shegnuvanje
preirnejo, morejo fulfebnu to potrebno vu-
zhenuft imeti, inu savolo njih zhednofti-
polnigashiulenja v’enimu dobrimu imenu biti.

Pr. Kai doperneffe aliJtury to majhnikovu shegnuvanje?

Od.  To mafhnikovu shegnuvanje doperneffe ■
ali ftury:

1.  Sravenpogmeranja te pofvezhedzhe gna-
de tudi to poffebno gnado fkus katero ti
shegnani mafhniki premoshni, inuperprau-
ni ratajo njih zerkouno flushbo prau opra¬
viti ,inu te Zakramente Ipodobnu vundeliti.

2. Onu vtiifne enu neisbrifhlivu snaminje ti
dufhitih shegnanih, fkuskateru bodo oni
od tih drugih vernih relozheni, inu k’
flushbi boshji na eno laftno visho perpiffa-
ni, sategavolo fe to mafhnikovu shegnu¬
vanje nemore vezh, koker enkrat prejeti.

Pr. Je ta Sakrament tiga majhnikoviga shegnuvanja
potreben  ?

Od.  Ta Sakrament tiga mafhnikoviga shegnu¬
vanja ny potreben edynim perfhonam , sa
zelo zerku pak je potreben.

§. 7. Od Sakramenta tiga Sakona.

Pr. Kat je ta Sakrament tiga Sakona  ?

Od.  Ta Sakrament tiga Sakona je ena neresves-
liva savesa, fkus katero fe dve ledig ker-
flianfke perfhone mofh inu shena po fhegi

te

117

te zerkve sarozhita, h’katerimu njim Bog
fkus leta Sakrament gnado da , de ona dva
v’Tvojim sakonfkim Banu noter do Tmerti
bogabojezha oBaneta, inu Tvoje otroke po
^ kerThanTku gori redita.

Pr. Koku imenuje fvet Paul Apojlel leta Sakra¬
ment  ?

Od. L Svet  Panl Apoftel imenuje leta Sakrament
en velik Sakrament v’ KriltuTu * inu v’ ti
zerkvi, sat6, kir ta Saktament to d uho mio
saveso KrifluTovo s’Tvojo zerkujo pomeni.

Pr. H'kai sa enimu šilu inu konzuje ta Sakon no¬
ter  . poflavlen  ?

Od.  Sakon je noter poBaulen :

I. K 3  gmeranju zhloveThkiga roda.
e. K’ gmain inu nafprutni pomozhi tih šaro- j
zhenih.

3. KAnitelni super to neTpodobnu poshelenje
tiga meffa.

Pr. Je Sakon potreben  ?

Od.  Sakon je Tploh k’ gmeranju zhloveThkiga
roda potreben, ne pak sa vTakiga zhloveka |
poflebei, dokler ta ledi g Ban je sa poffebne J'
perThdne bdi popolnoma.

Pr. Kai dopernejfe ali Jlury ta Sakrament tiga Sa-
kona  ?

Od.  Ta Sakrament tiga Sakona doperneffe ali
ftury sraven pogmeranja te poTvezhečzhe . j
gnade leto poflebno:

H 3 1. De 1 |

I. De sakonfki ludje brumnu vkupei noter
do fmerti shive.

. < 2 . De oni fvoje otrozfiizlie v’ ftrahu boshji-

mu gori rede.

Pr. Kai hozhe ta zerku od perjhon, katere v 9  sakon
flopio, imeti ?

Od.  Ta zdrku hozhe od perfhon, katere v’sa¬
kon ftopio, imeti: .

1. De med njimi ny obeniga sadershika.

2 .  De oni is takiga zil’ inu konza, kateri je
timu goripoftaulanju permerjen, v’ leta
ftan ftopio.

S* De fe oni ttidi v’ ftrahu boshjimu s’ eno
zhifto veiftjo v’leta ftan podado, itiusa-
tegavolo poprei k’ fpovedi, inu kTvetimu
obhaylu gredo.

Pr. Kai morejo taifii Jluriti, kateri v sakon Jtopio  ?

Od,  Taifti, kateri v’ sakon ftopio, fe morejo
po trojnimu oklizu sakonfko sveftobo v’ pri-
zho dveh prizh , inu njih laftniga faimafhtra
oblubiti, inu fe porozhiti puftiti.

Pr. Katere fo te dolshnofti tih sakonjkih pr uti enimu
drugimi  ?

Od.  Te dolshnofti tih sakdnfkih 'pruti enimu
drugimu fo:

1. De oni myrnu, inu po kerfhanfku vku¬
pei shive.

2.  De mofh fvojo shen6, koker fvoi laftni
shivot lubi, sliivy, inu varuje, ta shena

pak

•• $$$$$$$ H9

pak v’ pravizhnih rezheh timu mofhu fe
pokdrna fkashe.

3. De obeden tiga drugiga v’teshavah nesa-
pufly, ampak oba svefta noter do fmerti
vkupei oftaneta.

Pr. Katere fo te dolshnojii tih sakonjkih pruti njih
otrokam  ?

Od.  Te dolshnofti tih sakonfkih pruti njih otro¬
kam fo: de ony taifle po kerfhanfku gori-
rede, inu sa njih vezhnu, inu zhalfnu sliiu-
lenje skerbe.

TA PETA POSTAVA.

Od Kerfhanfke Pravize.

Pr.  Eaz' je ta kerjhanka praviza  ?

Od.  Ta kerfhanfka praviza je, de fe tiga Im«
diga varujemo, inu dobru ftiirimo. ■ -

Pervi deil te kerfhanfke Pravize:
Varui fe hudiga.

Pr. Kateri je ta pervi deil te Itetjhanjke pravize ?
Od.  Ta pervi deil te kerfhanfke pravize je:
Varui fe hudiga.

Pr. Kai je to huda  ?

H 4 Od/

120

Ol  To pravu, inu edyni hudu je ta greli.

Pr. Kai je ta greh fplch  ?

Od.  Ta greh fploh je enu radovolnu prelom*
lenje boshje sapoudi?

Pr. Kolku [ort je ta greh  ?

Od.  Ta greh je dvoini. I. Ta poerbani greh,
inu 2. Ta lahni, ali pefhonfki greh?

g. i. Od tiga poerbaniga greha.

Pr. Kai je ta poerbani greh  ?

Od.  Ta poerbalii greh je taifli greh, kateriga
je Adam v’ Paradishu , inu my v’Adamu
fturili , inu kateriga fino my od njega
poerbali.

Pr. Od kod ima ta poerbanigreh fvoje ime?

Od.  Ta poerbani greh ima’ fvoje ime od tod,
kir ta zhlovek, kateri od Adama pride, leta
greh poerba, inu njega fhtrafinge, inu hude
hsftopike tdrpeti mdre.

Pr. Katere fo te fhtrafinge inu hudi najlopiki tiga
poerbaniga greha  ?

Od.  Te fhtrafinge inu hudi naftopiki tiga poer«
bani ga greha fo: sguba te pofvezheozhe gna-
de, fmert, llagnenje k’hudimu , supernoft
pruti dobrimu, veliku reu, inu nadlog.

Pr. Je ta prefveta Diviza Maria tudi Adamou
greh poerbala  ?

Od.

Od.  Ta zerku ny fizer zhes letb koker en Ar¬
tikel te vere nizh resfodila, ona vender sa
dobra vsame ta vuk, koker eno brumno ma-
ningo, de je bila Maria Mati Boshja bres
poerbaniga greha ipozheta; Ja ona želu pre¬
pove ta nafpruti poftavleni vuk dershati, ona
obhaja na eno fuffebno prasnizhno visho ta
Prašnik njeniga c Spozhetja , inu je sa ta dali
velike odpuftike dodeilila.

§. 2 .  Od. tiga laftniga , ali perfhonfkiga
greha, inu njegovih fort.

Pr. Kai je ta lajlni greh  ?

Od.  Ta laftni greh je emi prelomlenje boslije
poftave, kateru ta grefhnik fam radovolnu
doperneffe.

Pr Koku fe Jhe imenuje ta lajlni greh  ?

Od.  Ta laftni greh fe imenuje tudi ta perfhon*
fki greh k’reslozhiku tiga poerbaniga greha,
kateriga Adamovi miki nilfo famy fturili.

Pr. Kohi bo ta lajlni, ali perjhonjki greh jlurjen ?

Od  Ta laftni, ali perfhonski greh bo fturjen s*
mifeljo, s’beffedo, inu s’djanjam, ali s’op-
pufhenjam tigaiftiga, kar fino dolshny fturiti.

Pr. Kai je sa en reslozhik med Vajinim grehi  ?

Od.  Ta reslozhik med laftnim grehi je leta:
nekateri fo naglauni, ali finertni grehi, ne¬
kateri p a k maihini; ali odpuftlivi grehi.

H 5 Pr.

Pr. Ali fe ima Jhe en reslozhik tik grehou mer »
kali  ?

Od.  c Se ima tudi en reslozhik med laftnimi,
inu ptujimi grehi merkati.

Pr. Kai fo ti lajtni grehi ?

Od.  Ti grehi, katere eden famftury, fo laftni
grehi.

Pr. Kai fo ptuji grehi  ?

'Od.  Pfuji grehi fo taiffi, katere fizer famy na
11 urimo , katerih, pak my krivy ratamo zhe
my druge k’ taiilim napelemo, ali zhe jih
nasai nedershimo, kadar fino dolshny ali v®
Hami leto fturiti.

Pr. Kai je fmertni greh  ?

Od.  t Smertni gr#h je enu teshku ali veliku
prelomlenje boshje poilave.

Pr. Kai Jhkodije fmertni greh ?

Od.  c Skusi fmertni greh bo ta dufha ob to du-
houmi shiulenje, to je: ob to pofvezhedzho
gnado boshjo obropana, ta zhlovek poltane
en fovrashuik boshji, inu kriu te vezhne
fmerti.

Pr. Kai sa eni fe imenujejo ti mali ali odpufllivi
grehi  ?

Od.  Ti mali, ali odpililiivi grehi fe imenuje¬
jo te male prelomlenja boshje poftave

Fr Ali nam sa to , kir Jo ti mali ali odpaftiivi gre¬
hi le rnaihine prelomlenja, nyma mar hiti taijlih
fi ogniti.

Od,

Od.  Akufo lih ti mali, ali odpuftlivi grehi le

maihine prelomlenja, fe moremo my vender

pomujati, kar nam je mogozhe taiftih fe

ogniti.

1. Kir fo ti mali, ali odpuftlivi grehi, de
bi fhe taku maihini bily , vender vfelei
enu reshalenje boshje.

2. Kir bi mogli perprauleni biti raifhi vfe
preterpeti,koker Boga tiidi s’tim nar majn-
fhim greham reshaliti.

3. Kir ti mali grehi, aku lih oni tiga grefh-
nika ob pofvezheozho gnado ne obropajo,
vendar to dodelenje drugih pomagajdzhih
gnad nasaidershe, inu taku tiga grefhnika
s’zhairam fhe k’ vezhim greham liapelajo,

Pr. Katere fo te' mnoge fdrte tih laflnih grehou ?

Od.  Te mnoge fdrte tih laflnih grehou fo:

1. Ti fedem poglavitni grehi.

2 .  Tifheft grehi super fvetiga Duha.

3. Ti fhtiri v’nebu vpijezhi grehi.

4.  Ti devet ptuji grehi.

a. Od tih fedem poglavitnih grehou.

Pr. Kateri fo ti fedem poglavitni grehi?

Od.  Ti fedem poglavitni grehi fo leti:

1. Napuh , ali offert.

2 .  Lakoinnoft.

3. Loternia , ali nezhiftoft.

•4. Nyd., ali ne v oblili volt.

g. Sheit-

124

g. Shertje, ali fenagoltnoff.

' 6 .  ( Serd ali jesa.

7. Lenoba.

Pr. Sakai fe imenujejo leti grehi poglavitni grehih

Od  Leti grehi fe imenujejo poglavitni grehi
sato, kil* en fleherni od taiftih je takii re-
hozh ena glava, ali svirk veliku drugih gre*
hou, kateri od njega pridejo.

pr. Kai je napuh ali ofjert  ?

Cd.  Napuh, ali offert je enu preveliku famo-
fvoinu fhtimanje, inu enu nefinafnu poshe-
lenje te vifokblli.

Pr. Kai pride is napuha ali offerti P

Od.  Is Napuha, ali offerti pride nefmafna fiuno-
fvojna lubesen, zhaftilakomnoft, bohanje ali
laftna hvala, sanizhuvanje Boga, te vere,
te z rkve , inu tiga blishniga, ardria, pre¬
piranje, inu kreig, terdovratnoft nepokor-
ihina, hinaufhtvu, krivovirftvu. ,

pr. Kai je Momnrfi  2

GA.  Lakomno!! je enu liefmafnu 'poshelenje
dnarjou, inu blaga.

Pr. Kai pride is lakomnojli  ?

Od.  Is lakbmnofti pride nepokoi, prekanenje,
inu goliifia, kri viza, isdajanje, krive perfe-
ge, nevfinilenje, oterpnenje tiga ferza.

Pr. Kai je loternia, ali nezhijlofi  ?

Od.  Loternia, ali nezhiftoft je enu nesmafnu
poshelenje tih medenih lufhtou.

Pr. Kai pride is laterne  ?

Od.

Od.  Is loternie pride flepota te pameti, Jylne
shele zhaffniga shiulenja» posablenje na
Boga , na fmeit, inu na prihodno iodbo,
fzaganje to vezhnu isvelizhanje dofezhi.

Pr. Kai je nyd ali nevojhlivojl ?

Od.  Nyd ali nevofhlivoft je enu shaluvanje
savolo tiga dobri ga, kateru fe timu blishni-
mu gody, koker de bi taiftu nafhi laftni
frezhi , ali blagu flikodivalu.

Pr. Kai pride is nevojhlivo/ii ?

Od.  Is nevofhlivofti pride sashmaganje, ali
krivu obdolshenje, opraulanje , kriva fod-
ba, fovraflitvu pruti blishnimu, veffele,
kadar fe njemu liudu, shaloft, kadar fe nje¬
mu dobru gody.

Pr. Kai je shertje , ali fenagoltnoft ?  _

Od.  Je enu nesmafnu poshelenje te jedy, inu
piazhe, inu ena nesmafna jed inu piazlia.

Pr. Kai pride is shertjd inu Jenagoltnofti  ?

Od.  Is shertjainu fenagbltnofti pride resvusda-
nu sadersiianje, kreig, neframnoft, nezhi-
ftoft, sapraulanje tiga zliaila, inu 'premo-
slienja, sguba tiga sdrauja, ofslabenje mozliy
te duflie.

Pr. Kai je jerd ali jisa  ?

Od.  Je enu nesmafnu resdraslienje tiga ferza,
inu shela fe maflmvati.

Pr. Kai pride is jese  ?

Od.  Is jise pride: fovraflitvu, omamlenje 16
pameti, nejovola, kreig, inu prepiranje,
sashmaganje, inukletu,poboi,inu vbijanje.

Pr. Kai je lenoba  ?

'Od.  Lenoba je ena toshlivoft, inu gnuflenje
v’rezheh, katere Boga, inu to isvelizhanje
nafhe dufhe amtizhejo.

Pr. Kai pride is lenobe  ?

Od.  Is lenobe pride sanikemoft v’ flufhbi bo-
shji, samuda tih k’ sadoblenju boshje gnade,
inu tiga vezhniga isvelizhanja potrebnih
mitelnou, shaloft , zagovitnoft , nepokrita,
fzaganje.

b. Od tih fheft grehou fuper fvetiga
Duha.

Pr. Kateri [o ti'Jhejl grehi super fvetiga Duha  ?
Od.  Ti fheft grehi super fvetiga Duha fo leti:

1. Ferbeshnu na boshjo miloft grefhiti.

2.  Na boshji milofti fzagati.

3. ' c Sposnani kerfhanfki refnizi fe super-
ftaviti.

4. c Svoimu bratu, ali blishnimu savolo bo¬
shje gnade nevofhliu biti.

5 Pruti dobrimu k’ isvelizhanju poraagajo-
zhimu opominovanju enu oterpnu lerze
imeti.

6. V’ nepokriti napreivsetnu oftati.

Leti grehi bodo tefhku ali zdlti ne, ne v’le*
timu, ne v’vunimu shiulenju odpufheni.
Pr. Kai fe pravi super fvetiga Duha grej hiti  ?

Od.

I2 7

Od.  Super fvetiga Dulia grdfhiti fe pravi: do¬
broto, inugnado boslijo, katera b6 fvetimu
Duhu, koker enimu svirku vfiga dobriga ful-
• febnu perlaftnena fkus eno napreivsetflo hu-
dobio, inu sanizhuvanje savrezhi.

Pr. Sakai fe pravi, de bodo ti grehi super fvetiga
Duhci tejhkii, ali želu ne , ne v letimu, ne v
vunimu shiullenju odpujheni ?

Od.  De ti grehi super fvetiga Duha tefhkii, al
želu ne , ne v’ letimu, ne v’ vuftenu fhiu-
lenju odpufheni nebodo, fe sato pravi; kir
vezhi deil en tak grefhnik noter do konza
te mi tein e fvoiga isvelizhanja s’hudobio»
inu sanizhuvanjam savershe.

c. Od tih. fhtirih v’nebu vpye'zhih gre'-
hou.

Pr. Kateri fo tijhtirji v 1  nebu vpyezhi grehi  ?

Od.  Ti fhtirji v’ nebu vpyezi grehi fo:
i. Napreivsetnu vbianje.
i.  Ta mutafti, ali fodomitarfki greh-

3. Dolitrenje tih vbogih, vdou, inu firotiz,
ali sapufhenih otrok.

4, Kadar fe dellouzam , inu najemnikam ta
• - saflusheni Ion nasaidershy, ali dolitdrga.

Pr. Sakai fe leti Jhtirji grehi imenujejo v , nebu
vpyezhi  ?

Od.  Leti fhtirji grehi fe imenujejo v’ neba
vpyezhi sato:.

1. Kir

“ ' $mm

I. Kil'je od fleherniga is taiftih v’ fvetimu
Filmu, kir bo od njih govorjenu ozhitnu
rezhenu, de v’nebu na mafhuvanju vpy-

jej°.

C. Kir bo fkus taifte boshja pravica na eno
fuffebno visho kThtrafanju obudena.

d. Od tih deve't ptujih grehou.

Pr. Kateri [o ti devet ptuji g<ehi?

Od.  Ti devet ptuji grehi fo:

1. K’grehu IVetovati.

2.  Drugim grefhiti velevati.

3. V’drugih grehe pervoliti.

4. Druge k’ grehu napelati ali nadrashiti.

5. Drugih grehe hvaliti.

6 .  K’grehu molzhdti.

*j.  Grehe pregledati.

8. Taiftih fe deleshen fturiti.

9. Taifte sagovarjati.

Pr. Kok.ii ratamo my ptujih grehou krivy , ali
deleshni ?

Od.  My ratamo ptujih grehou krivy , ali de¬
leshni, kadar fino my krivy , de bodo od
drugih ali fturjeni, ali fai ne odpufheni.

Pr. Sakai J'mo my dolshny to hitdu vbraniti, zhe sa-
moremo  ?

Od.  My fmo d< 51 shny, zhe samoremo t6 hudu
vbraniti: 1. Is doIshne lubesni pr uti Bogii,
kateri bo fkus greh reshalen. 2. Is lubesni
tiga blishniga , kateri fam febi fkus greh
fhkodie. 3. Tudi vezhkrat is dolshnofti na-
fhiga ftaniu

I2CJ

Drugi Dell te kerfhanfke Pravize: Stu«
ri dobru.

Pr. Kateri je ta drugi deti kbrjhanjke pravize ?

Od.  Ta drugi deil kerfhanfke'pravize je: Stu-
ri dobru.

Pr. Kai je to dobru  ?

Od.  To dobru je vfe, kar je po boshji poftavi.

Pr- Kai je po boshji po flavt  ?

Od.  Te zhednofti, inu dobre della fo po boshji
poftavi.

Pr. Kai je ta kerjhanjka zhednoft fpioh  ?

Od.  Ta kerfhanfka zhednoft fpioh je en dar, ka¬
teri ga Bog ti dufhi s’to pofvezhebzho gna-
do noter vlije, de bi zhlovefhko volo k’ta¬
kim dianjam premoshno, inu nagneno fturil,
katere fo po poftavi_ Jesufa Rriftufa, inu
vredne tiga vezhnigv shiulenja.

Pr. Alije vezli fort t  teh zhednoft, katere ta kriflian
v' dianju Jkasati more ?

Od.  Ja vezh fort teh zhednoft , katere ta
kriftian v’dianju fkasati more; enelb boshje
zhednofti, inu enelo zhednofti tiga sader-
shanja.

I. Od teh bcshjih

pr. Kai Jo boshje zhednofti ?

Od.  Boshje zhednofti fo taifte, katere Boga sa
njih nar biishnji zyl, inu konz imajo.

I Pr.

zjpdnofti.

I 3°

Pr. Katere fo te ioshje zhednojli ?

Od.  Vera, Vupanje, inu Lubesen fo te try
boshje zhednofti.

Pr. Ali je ta zhlovek dolshdii fe v’ teh treh boshjik
zhedtidjlih vaditi?

Od.  Ta zhlovek je ddlshah fe v’teh treh.bosh-
jili zhednoftih vaditi.

P\ Kddai je ta zhlovek poffebnu dolshan te try
Ioshje zhednojli obudyti  ?

Od.  Ta zhlovek je d6]sha'n pod enim fmertnim
greham te try boshje zhednofti obudyti.

I. Koket* hitru k’pameti pride,
a. Vezhkrat vTvojmu shiulenju.

3. Ob zhaifu ene fylne fkufhnjave super
lete zhednofti.

4. Vnevarnofti tiga shiulenja, inu nafmert-
ni pofteli.

Pr. Koku fe sna ta Vera obudyti ?

Od.  Ta Vera fe sna na leto vislio obudyti:

Jeft verujem v’ tebe pravi troini edyni
Bog : Ozha, c Syn, inu fveti Duh,  kateri fi vle
ftvaril, kateri vfe ohranifh, inu vifhafh; ka¬
teri to dobru polonafh, inu to hiidu fhtralafh.
Jeft verujem, de je ,Šyn boshji zhlovek po-
ftal, de bi nals fkus fvojo fmert na krifhu od-
refhil, inu de nafs fveti Duh fkus fvoje gna-
de pofvezhuje. Jeft verujem, inu fposnam
vfe, kar ii ty o Bog resodel ?  kar je Jesus Kri-

fhis vuzliil, kar fo Apoftelni pridiguvali, imi
kar liam ta fveta llimfka katolfhka -zerku sa
verovati napreipoftavi. Vfe leto verujem
jeft sato , kil* fi ti o Bog ! ta vezhna inu nef-
konzlmarefsniza, inu modroft, katera nemore
ne golfati, ne golfana biti. O Bog pogmerai
mojo vero.

Pr. Koku fe sna to 'vupanje obudyti  ?

Od.  To vupanje fe sna na leto visho obudyti.

Jeft vupam inu fe saneflem na tvojo nef-
konzhno dobroto , inu miloft, o Bog! de bofh
ty meni fkus to nefkonzhnu saflushenje tvoiga
edyniga c 5yna Jesufa Kriftufa v’ letimu shiu-
lenju, to fposnanje, pravo grevingo, inu od*
puflianje mojih grehou , po fmerti palc to ve-
zhnu isvelizkanje dal, inu dodeilil tebe od ob-
lizlija do oblizhja gledati, inulubiti, inu bres
konza vshivati. Jeft vupam tudi od tebe te
potrebne mitelne vfe leto dofezhi. Jeft vu¬
pam leto od tebe sato, kir fi ty let6 obiubil, ka¬
teri fi vfigamogozhen, sveft, bres konza do-
brotliu , inu miloftliu. O Bog pcterdi moje
vupanje.

Pr. Kohl Je sna ta Mesen obudyti  ?

Od.  Ta lubesen fe sna na leto visho obudyti:

O moj Bog! jeft tebe lubim is zeliga moi-
gaferza zhes vfe, kir fi ty ta nar vikflii do¬
brota, bres konza popolnoma, inu vfe lubesni
vreden; jeft tebe lubim tudi sato , kir fi ty
pruti meni inu vfim ftvarem neisgruntanu do-
I 2  brot-

332

brotliu. Jeli vdfhiin is zeliga ferza', de bi jeft
tebe raunu takti raozhnti lubil, kdker fo te
tvoji nar svefteifhi fiushabniki lubili, ali ko¬
ker te oni fhe sdai lubijo , s’njih lubesnio
sklenem jeft mojo nepopolnoma lubesen, po-
gmerei jo v’meni o nar dobrdtliuflii Goipiid!
zhe dalei vezli inu vezli. Kir tedai tebe is
ferza, inu zhes vfe lubiti skelim, inu fe sa-
volo tiga terdnu pomujam, je meni is ferza
shal, de fim jeft tebe mojo nar vikfhi dobroto,
katero zhes vfe lubim tebe raoiga .Stvarnika,
Odrefhenika, inu Pofvetnika, referdil; mene
greva, de fim grefhil, de fim jeft tebe moi-
ga vfigamogdzhniga Gofpuda , moiga nar bol-
fhiga Ozheta refhalil. Jeft fi tdrdnu naprei-
vsamem, vfe grehe , inu hude perldshnofti
opuftiti, te fturjene pregrehe zhe dalei bol
sgrevati, inu nikoli vezh super tvojo prelveto
volo kai fturiti. ' Vfemi mene fupet gori sa
tvoiga otroka, inu dodeli meni to gnado k’
fpolnenju letiga moiga naprejvsetja. Leto
proffnn jeft od tebe fkus to neskonzhnu sa-
flushenje tuoiga boshjiga.Syua nafhiga Gofpu*
da, inu Isvelizharja jesula KriftufiL (*)

§. 7. Od

(_*) Benedict ta XI ! !. tiga imena Rimfki Papefh je
vfim, inu enimu fleliernimu , kateri lete try boshje
zhednoftiobude, kolkukrat koli, ali s'kar koli sa
enimi befledami le ietd od njih sgody, zhe le le ta
pravi zyl iuu konz te vere vupanja, inu lubemi
sadolh isrezhe, ledem leic odpuitika dodeilil. žiha

fe

$$$$$$$ 133

§. 2 .  Od zhednofti tiga sadershanja.

P\ Kai fo zhednofti tiga sadershanja ?

Od.  Zhednofti tiga sadershanja fo taifte, fkus
katere fe to sadershanja eniga kriftiana ta¬
kti rouna, de je Bogii dopadlivu.

Pr. Katere fo med zhednojlmi tiga sadershanja ka¬
tere en Krijiidn v djanju skasati more, te pogla¬
vitne zhednofti ?

Od.  Med zhednoftmi tiga sadershanja , katere
en kriftian v’ djanju skasati more, fo fhtiri
poglavitne zhednofti: 1. Saftopnoft, ali ra-
suinnoft. 2. Smafnoft. 3. Praviza. 4.  Mozh,
ali terdnoft.

Pr. Kai je ta kerjhanfka saftopnoft , ali rasumnoft  ?

Od  Ta kerfhanfka saftopnoft, ali rasumnoft
je ena zhednoft, fkus katero kriftiani te k’
isvelizhanju perpraune mitelne isvolio, inu
ponuzajo, inu opufte to, kar to sadoblenje
tigaiftiga nasaidershy.

Pr. Kai je ta keijhanjka smafnoft  ?

Od.  Ta kerfhanfka smafnoft je ena zhednoft,
katera v’kriftianu to nesmafnu nagnenje k’
grehu nasaidershy, inu njemu le perpufty
to zliaifnu s’ niaifo vshivati.

I 3 Pr.

lepak eden en zeil mailiz v’letilitreh boshjih zhsd-
noftih vadi, inu sraven tiga tudi enkrat fpove, inu
obhaja; sadobjr on ne lamu ob taiftim zhaffu, am¬
pak tudi na fmertno uro popolnoma odpuftik , kate-
riga on fam sa febe , ali pak sa dufhe v' vyzah ober-
niti sna Vfe leto je tudi Beaedid ta XIV. v’ Lei-
tu i755. poterdil.

134

Pi . Kai je ta kerjhanjka pavka  ?

Od.  Ta kerfhanfka praviza je ena zhednoft,
fkus katero ra kriftian taiftu fpdlni, kar je
Bogii, inu timu blishnimu dolshan.

pr. Kai je ta kerjhanjka mozh, ali terdnojl  ?

Od.  Ta keiThanfka mczh, ali terdnoft je ena
zhednoft , fkus katero fe ta kriftian is lube-
sni boshje tiga dobriga. ner vfih sadershi-
kih, inu teshavah podftopi, inu taiftu do-
pdrnefTe, tudi vfe 'raifhi pretdrpy, ja fvoje
premoshenje inu shiulenje sgubv , koker de
bi kai fturil, kar je super boshjo poftavo.

Pr. Katere zhedno/H fo tim Jedrnim poglavitnim gre¬
hom super pcjtaulene  ?

Od.  Ponishnoft je timu napuhu , ali offerti su¬
per poftaulena.

Padudajanje ti lakomnofti.

.Zliiftoft ti loterniji.

Lubesen ti nevofhlivofti.

Smafnoft timu fhertju, ali fenagoltnofti,
Poferpeshlivoft ti jesi.

Aifer v’dobrimu ti lenobi.

Pr. Kai je ponishnoft  ?

Od.  Ponishnoft je ena zhednoft, fkus katero
eden fam od febe , inu fvojih laftnofti prau
fodi, inu negleda po fhegi tih napihnenih,
le famii na fvoje laftne vifokofti , inu
satega volt) fam na febe veliku dershy,
ampak veliku vezh fvoje flabofti, inu po-
munkanja sposna, inu fe sategavolo ponisha.

135

Pr. Kaije raduda)anje?

Od.  Radudajanje je ena zhednoft, katera fe v’
djanju fkashe , kadar eddn potrebnim ludein
od tiga fvoiga rad inu po fvoimu premo-
shenju podely.

Pr. Kai je zhijloft  ?

Od.  Zhiftoft je ena zhednoft, katero eden v’
djanju fkashe, kadar fe od vfih prepove¬
danih, inu neperpufhenih medenih lufhtou
v’ miflih, v’ b eifedah, inu v’ djanju sdershy.

Pr. Kai je lubesen  ?

Od.  Lubesen je ena zhednoft, fkus katero eden
nad timu, de drugim dobru gre, vfedopa-
dajenje ima', inu k’taiftimu perpomOre.

Pr. Kaije smafnojl ?

Od.  Smafnoft na to visho, koker je shertju,
ali fenagOltnofti superpoftavlenaje ena zhed¬
noft , fkus katero eden timu nesmafnimu
poshelenju te jedy, inu piazhe super ftoy,
inu oboje smafnu vshyva.

Pr. K ai je poterpeshlivofl  ?

Od.  Poterpeshlivoft je ena zhednoft, fkus ka¬
tero eden te supernofti s’podanjam v’volo
boshjo prenefle.

Pr. Kaije aifer v’dobrimi  ?

Od.  Aifer v’dobri inu je ena zhednoft, katera
fe v’djanju fkashe, kadar fe eden pomuja
vfe fturiti, kar Boga, inu to isvelizhanje
fvoje dufhe amtizhe.

I 4 §•  S*

m

3. Od tiga kar fhe vezh h’kerfhanfki
Pravizi flifhi.

Pr. Kai IHfhi fhe vezh h’ kerfhanki pravizi  2
Od.  H’ kerfhanfki pravizi tildi flifhio te dolsh*
nofti, katere nam je Kriftus fulfebnu na-
rdzhil.

Pr. Katere fo te dolshnojli, katere nam je Krijlus
fu/fehnu narozhil  ?

Od.  Te ddlslnftfti, katere nam je Kriftus fuf-
febnu narozhil, fo lete:

I. Narpoprei boshje krajleftvu , inu njega
pravizo iskati.

•2. ,Sam febe sata vri.

3. t Svoi krifh noftiti.

4. Sa Kiftufam hoditi.

?. Krotak inu pohleven biti.

().  £ Sovrafhnike lubiti, dobru fturifi taiftim,
kateri nafs fovrafhio , moliti sa taifte, ka¬
teri nafs reshalio , inu pregainajo.

§.  4. Od tih offera Isvelizhanftvou.

Pr. Kai flithi Jhe vezh h’ kerjhan/ki pravizi  ?

Od  H’ kerfhanf ki pravizi flifhio tudi taifte
oiTem imenitne zhednofti, katere je Kriftus
nafh Gofpud na gorri vuzil, inu savolo ka¬
terih je on tiga zhloveka isvelizhaniga ime-'
nuval; inu fo lete:

1. Isvelizhani fo ti vbogi v’duhu, sakaj njih
jetd nebefhku krajleftvu.

2. Isvelizhani fo ti krotki; sakai oni bodo
semlo pofledli.

3* Is*

137

3- Isvelizhani fo ty, kateri shalujejo, sakai
oni bodo potrofhtani.

4. Isvelizhani fo ty , kateri fo lazhni, inu
sheni pravize, sakai oni bodo naliteni.

5. Isvelizhani fo ty miloltvi, sakai oni bo¬
do miloft do legli.

6 .  Isvelizhani fo ty, kateri fo zhiftiga fer-
za, sakai oni bodo Boga gledali.

7. Isvelizhani fo ty myrni, sakai oni bodo
otrozi boshji imenuvani.

8- Isvelizhani fo ty kateri sa 'pravize volo
pregajnanje terpe, sakai njih je to nebefh-
ku krajleftvu.

5. Od dobrih deli, inu njih saflu*
shenja.

Od dobrih deli fploh.

Pr Kaifo dobre della eni*a kri/liana  ?

Od.  Dobre della eniga Kriffiana fo rijanja, ka¬
tere fo Bogu dopadlive, inu sa kriftiana,
kateri jih doperuelle saflushenja vredne.

Pr H’zh'em fo dobre della potrebne ?

Od.  Dobre della fo potrebne k’isvelizhanju,
sakai bres dobrih deli je vera mertva'.

Pr. Kal fe safushiJkus dobre della  ?

Od.  c Skus dobre della fe saflushi od Boga po-
gmeranje te pofvezlieozhe gnade, vezhne ,
inu zhalfue plazhila, katere je Bog sgol is
gnade taiftim oblubil, kateri dobru fture.

I 5  Pr.

^38  $%%&%%>

Pr, Ali samore ta zhlovek is laflne mozhy dobre
della dopernajhati?

Od.  Dobre della, katerefo kMsvelizhanju po¬
trebne, 'inu per Bogu saflushenja vredne,
nesamore ta zhlovek is laflne mozhy, am¬
pak le s’ pomozhjo gnade bosbjetiopeniafJiafi.

Pr. Koku morejo dobre della vjhafane biti, katere
bi mogle per Bogu vezhniga shiulenja sajlushne
liti ?

Od.  Dobre della , katere bi mogle per B6gu
vezhniga shiulenja saflufhne biti, fe more¬
jo Buriti :

I. V’Banu te gnade,
a. Radovdlnu,

3. Ne is sgol naturfkiga, ali nezhimerni-
ga zyl inu konza , ampak fuffebnu sa
volo Boga.

Od dobrih deli poffebel.

Pr. Katere fo te nar hnenitnijhi dobre detla  ?

Od.  Te nar imenitnikih dobre della fo: Mo¬
liti, pohiti, almoshno-dajati.

Pr. Sakai fe imenujejo■ lete try dobre della te nar
imenitnijhi ?

Od.  Moliti, poflifi, inu almoshno dajati fe ime¬
nujejo te nar imenitnifhi dobre della safo,
kir vfe, kar fe samore dobri ga, inu saflu-
shenja vrediriga Buriti, k’enimu od letih
treh dobrih deli fliflii.

Pr, Kai fe sajiopi tukai Jkus molitu ?

01

139

Od.  t Skus molitu fe saftopio tukai vfe brumne
djanja, fkus katere fe Bog inu njegovi^Svet¬
niki zhafte.

Pr Kiti fe saflopi fkus poji  ?

Od  c Skns poft fe saftopi ne fanni po povellu
te zerkve , ali tildi radovolnu p er jedi,
inu pijazhi febi kai pertergati, ampak fe tu¬
di pravi, po govorjenju fvetiga Pifma dru¬
ge fpokone della dellari, inu od greliou fe
sdershati.

JV. Kai fe sajlobi fkus ajmoshno dajanje ?

Od.  c Skus almoshno dajanje fe saftopio vfe te¬
lefne, inu duhoune della te milofti.

Pr. Katere fo te telefne della te milofii  ?

Od  Te telefne della te milofti fo lete fedem,

i. Lazhne naffititi.

2 Sheine napojiti.

3. Popotnike prejemati, ali prenozliiti.

4. Nage oblazhiti.

5. Bolnyke obyfkati.

6. Jetnike refhiti.

7. Merlizhe pokopati.'

JV. Katere fo te' duhoune della te' milojii  ?

Od.  Te dulidune della te milofti fo lete fedem:

1. Grefhnike pofvariti.

2. Nevmetalne, ali neumne podvuzhiti.

3. Tim, kateri zviblajo prau fvetovati.

4. Te

4* Te slialoftne odshaliti, ali trdshtati.

5. Krivyzo volmi rerpeti.

6. Tini, kateri nafs rdslialio, radu odpuftiti.

7. Sa shive, inu inertve Boga prolliti.

Pr. Kateri fo ti Evangeljki j'veti ?

Od.  Leti trije fo ti Evangelfki fveti.

I.) Badovolnu vboflitvu. 2.) Vedna zlii-
ftoft. 3.) .Stanovitna pokorfhina pod
enim duhounim poglavarjam.

Pr. Sakai fe imenujejo lete try r'ezhy Evangeljki
fveti ?

Od.  Lete try rezhy fe imenujejo Evangelfki
fveti sato , kir niflo od Kriftufa v’ Evange-
liu pofsebnim perfhonam jsapovedane, am¬
pak le fvetovane.

PERSTAV3K,

Od teh fhtirih poflednih rezhy.

Pr. katere fo te Jhtiri pojledne r'ezhy  ?

Od.  Te fhtiri pofledne rezhy fo: .Smert,
.Sodba, Pekel, inu nebefhku krajleftvu.

a. Od t Smerti.

Pr. Kaije  .Smert  ?

Od  .Smert je odlozhenje te dufhe od shivota.
Pr. Ali morejo vfi ludje vmreti?

Od.  Vfi ludje morejo vmreti.

Pr.

Pr. Od kod pride , de vji ludje umreti morejo  ?

Od.  Devfi ludje vmreti morejo, pride od gre¬
ha, kateriga je Adam v’ Paradishu fturil.
Aku bi nebil Adam grefhil, bi bili my tu¬
di na shivotu nevmerjozlii oftali. <Smbrt
je flitrafinga tiga greha.

Pr. Ob kai sa enimi zhafju, im na kai sa eno vi-
sho bomo my vmerli  ?

Od.  Zhafs inu visha te fmerti je nam nevei-
dedzha.

Pr. Kai imamo Jluriti, kir nam je zhafs inu visha
te fmerti neveideozha  ?

Od,  Kir nam je zhafs inu visha te findrti ne¬
veideozha, moremo my k’fmerti vfelei per-
prauleni biti.

Pr. Kokii je fmert tih brunmih v/hafana ?

Od.  t Smert tih brumnih je frezhna.

Pr. Koku je fmert tih hudobnih vjhufana  ?

Od,  t Smert tih hudobnih je fylnu nefrezhna.

b. Od Sodbe.

Pr, Kai imamo od fodbe samerkati ?

Od.  Od fodbe imamo samerkati, de b6 Jesus j
to dufho eniga fleherniga zhloveka sdaizi
po fmerti poilebei, na konz (Veita pak vfe
ludy fkupai s’ dufho inu telelfam fodil.

Pr. Koku bo Jesus fodil  ?

Od.  Jesus bo eniga fleherniga zhlovčka po
njegovih miflih, belledah, inu djanju fodil,
td ciobru polena!, inu td hiidu fhtrafal.

142

Pr, Kai pride na Jodbo  ?

Od,  Nafodbo pride fpflnenje riga obfodenja ,
aliurtelna; na dui‘hi sdaizi po ti poilebni
fodbi; nateleffu pak pori gniain fodbi.

Pr. H’ zhem bo dujha v* ti poffebni fodbi obfo-
jena  ?

Od.  V’ti pofiebni fodbi bo dufha ali v’ vyze,
ali v’ pekel obfojena, ali pak v’nebeffa go¬
ri vfeta.

Pr. Kaifo vyze  ?

Od.  Vyze je en krai, kir dufhe zhafTne fhtra-
finge sa grehe terpe, katerih fe nifo v’ fhiu-
lenju fpokorile.

Pr. Katere dujhe bods v vyze obfojene  ?

Od.  Taifte dufhe bodo v’vyze obfojene , ka¬
tere savolo tih v’shiulenju 0urjenih grehou
boshji pravizi nifo sadofti ftiirile.

Pr. Kai sa ene Jhtrafinge terpe dujhe v’ vy-
zah  ?

Od.  Dufhe v’vyzah vezhi deil savolo ti ga
fylnu veliku terpe, de nyh gorezhe shele
Boga gledati, inu vezhnu vsili vati flie ni¬
fo lpolnene, sraven riga terpe one tudi te
m ar tre, katere je boshja praviza njim na¬
menila.

Pr.

Pr. Ali fe samore dujham v* vyzah pomagati  ?

Od.  Dufham v’ vyzah fe samore pomagati,
inu x. fuflebnu fkus fveti offer te Mafhe.

t Skus molit«. 3. t 5kus druge dobre del'
la. 4. Skuš odpuftike.

Pr. Ali fmo dolshny dujham v vyzah pomagati  ?

Od.  My 1‘mo fploli doIshny yfim dufham v’
vyzah pomagati ; kar pak ftarifhe , in«
dobrotnike amtizhe fmo leto tudi dolshny
is hvaleshnofti.

Pr, Kokii dolgu ojlanejo dujhs tih mertvih v’ vy-
zah ?

Od.  Koku dolgu dufhe tih mertvih v’ vyza!i
oftanejo fe sagvifimu netnore veiditi, vfe
kar .fe samore rezhi, je: de one v’taiftih,
en dalfhi, ali kraifhi zhafs oftanejo po
timu, koker fo one Boga' vezh ali matije
reslialile, vezli ali lizanje pokore v’letimu
shiulenju fturile, inu po timu , koker jim
ti verni fkus molita , inu druge dobre
della vezh ali manje na pomozh pridejo.

c. Od Pekla.

Pr. Kat je Pekel  ?

Od.  Pekel je en krai, kir bodo ti ferdamajli
vezhnu martrani.

Pr.

144

Pr. Kdo pride v'pekel ?

Od.  Taifti pride v’pekel, kateri v’fmertnimu
grehu vmerje.

Pr. Kokii fo peklenjke martre vjhafane  ?

Od.  Peklenfke martre fo takti vfhafane: Ti
ferdamani bodo

1. Ob gledanje inu vshivanje boshje vezh-
nu obropani.

2.  Oni bodo en vžzhen ogjn terpeli; vf'zh-
ne tbmme, erjovenje inu klepetanje tih
sob; vednu pezhenje te vefty, britkoft,
inu fzaganje , vle kar koli more bole-
zhigana fhivotu, inu nadufhibiti, bodo
oni vezlinu terpeli , to je: oni bodo
vle leto bres konza, bres vupanja ene
odlege, ali odrefhenja terpeli.

Pr. Kai bi moglu to premijhluvanje teh peklenjkih
marter per najs fiuriti  ?

Od.  To premifhluvanje teh peklenfkih marter
bi moglu per nals iluriti, de bi my greliou
le varu vali, tih dopernelfenih fe lpokorili,
inu sanje sadofti.fturili; ta velikoft, inu
terpefh teh vezhnih fhtrafing’ nam da na
snanje, kokii llrafhuu je v’roke shiviga
Boga pafti.

d. Od Nebefs.

Pr. Kai fo nebejja  ?

Od.  Nebeifa ib to nar frezhnifhi 'prebivalfhe
tih Svetuikou , kir fe Bog fvojint sveftim

flu-

flushabnikam od oblizhja do oblizhja kashe,
inu je fam njih neisgnintanu veliku ,pla-
zilu.

Pr. Kdo pride v nebeffa  ?

Od.  Taifti pride v’nebeffa, kateri je v’boshji
gnadi vmerl, inu taifti, kateri je sa te do-
pčrneffene grehe, ali v’letimu, ali v’timu
drugimu shiulenju Sadofti fturil.

Pr. Je to nebe/hku vefjele veliku  ?

Od.  To nebefhku veffele je neisrezhenu ve?
liku.

Pr. V’ zhem ftoy to nebe/hku vejjele  ?

Od-  To nebefhku veffelle ftoy v’timu: Ti is-
voleni bodo

1. Boga od oblizhja do oblizhja, inu koker
je on fara na febi vezhnu gledali, lubili,
inu vshivali.

2. Oni bodo vfe t6 dobru na dufhi, inu na
teleffu kar fe koli fmifliti more, vezhnu
imeli.

3. Oni bodo od vliga tudi nar mainfhiga
hudiga obvaruvani.

Pr. Ali Jo tudi gvijhne Jtopnje, ali verjie nelepi-
kiga vejfella  ?

Od.  Ja, fo tudi gvifhne ftopnje, ali verfte
nebefhkiga veffeila; kateri je vezh dobriga
lturil, bo tudi vezh v’ nebeffih polonan.

Pr. Kai najs vuzhy to premijhluvanje nebejhkiga
vejjella  ?

Od.  Tj  premifhluvanje nebefhkiga veffeila
natis vuzny:

K

1. De

I4<S

i. De moremo vfe krislie inu terplenje po-
terpeshlivu prenefti , sato kir zlmlFne
tefhave nizli nilo pruti ti zhafti, katera
bo v’ nam resodeta.

z.  De fe vfe zhaifnu veffelle nebeflikimu
velfeliu nemore perglihati.

K O N Z.