Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
16.
ko3.
V LJUBLJANI, dne 23. februarja 1935.
Letnik
VI.
117. Ukaz o razpustu narodne skupščine, volitvah narodnih poslancev in sklicu nove narodne skupščine.
118. Ukaz o zaključitvi rednega zasedanja in sklicu senata.
119. Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za stalnega veroučitelja narodne šole.
120. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah.
121. Popravek v zakonu o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo.
VSEBINA:
122. Izpremembe in dopolnitve uredbe o prejemkih v naravi.
123. Izpremembe in dopolnitve v naredbi o zavarovanju drž. prometnega osebja za bolezen in nezgode. — Popravek.
124. Razglas o odgoditvi ponovnih volitev občinskih odborov za občine Kamniška Bistrica in Lukovica ter Sv. Križ pri Kostanjevici.
123. Razglas o odslužitvi ljudskega dela v prorač. letu 1935./36. 126. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
117.
V imenu Njegovega Veličanstva PETRA II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanja ministrskega sveta na osnovi čl. 32. ustave in §§ 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino odločili in
odrejajo:*
Narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra 1931. leta. se razpušča.
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo (čl. 54. ustave) bodo v vsej kraljevini v nedeljo, dne petega maja 1935. leta po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.
Dne petega maja 19351 leta izvoljena skupščina se sklicuje na izredno zasedanje za dan tretjega junija 1935. leta.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne šestega februarja 1935. leta; III št. 4910.
Pavle s. r.
Minister za notranje posle	dr. I. Perovič s. r.
V. M. Popovič s. r.	dr. R. Stankovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
118.
V imenu Njegovega Veličanstva PETRA II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta na osnovi čl. 32. in 53. ustave odločili in
odrejajo:*
Seje senata, sklicanega na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1934. leta, se zaključujejo in se senat sklicuje na izredno zasedanje za dan 3. junija 1935. leta.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne šestega februarja 1935. leta; III št. 5057.
Pavle s. r.
dr. R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r
Minister za notranje posle
V.	31. Popovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle
B. D. Jevtič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	februarja 1935, št. 30.	8.	februarja	1935,	št.	31.
Uredbe osrednje vlade.
119.
Na osnovi § 5. zakona z dne 7. julija 1930 o izpre-membah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929, § 7. zakona o verskem pouku v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah kraljevine Jugoslavije z dne 23. septembra 1933 in §§ 12., 13. in 14. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 predpisujem v soglasju s pristojnimi verskimi oblastvi tale
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za stalnega veroučitelja narodne šole.*
Clen 1.
a) Pravico, opravljati državni strokovni izpit za veroučitelja narodnih šol, pridobi začasni veroučitelj po 20 (dvajsetih) mesecih dela v narodni šoli.
b) Odsotstvo in bolovanje, daljše od 2 (dveh) mesecev, kakor tudi velike počitnice se ne vštevajo v teh 20 (dvajset) mesecev dela v narodni šoli.
c) Veroučitelj, ki ima skupaj 3 (tri) slabe letne Dcene ali 2 (dve) zaporedni slabi oceni, ne more opravljati državni strokovni izpit in se odpusti iz službe.
č) Bolovanje in odsotstvo več ko 6 (šest) mesecev in čas, prebit v kadru, se ne všteva v čas 5 (petih) let, v katerem mora veroučitelj državni strokovni izpit opraviti.
Clen 2.
a)	Državni strokovni izpiti za veroučitelje narodnih šol smejo opravljati v času od dne 1. oktobra do dne
15.	maja pred državnim izpitnim odborom na državnih učiteljskih šolah, in to:	*
1. veroučitelji pravoslavne veroizpovedi na moški učiteljski šoli v Beogradu in na mešanih učiteljskih šolah v Sarajevu in Skoplju;
2. veroučitelji rimskokatoliške veroizpovedi na učiteljskih šolah v Ljubljani, Zagrebu in Somboru (v Som-boru za otroke z madžarskim in nemškim materinim jezikom);
3. veroučitelji islamske veroizpovedi na mešani učiteljski šoli v Skoplju in na moški učiteljski šoli v Sarajevu;
4. veroučitelji grškokatoliške veroizpovedi in baptistične cerkve na moški učiteljski šoli v Zagrebu;
5. veroučitelji slovaške evangeljske cerkve na učiteljski šoli v Novem Sadu;
6. veroučitelji nemške evangeljske cerkve na učiteljskih šolah v Beogradu, Zagrebu in Somboru;
7. veroučitelji hebrejske veroizpovedi na učiteljskih šolah v Beogradu in Sarajevu;
8. veroučitelji hebrejske ortodoksne veroizpovedi, starokatoliške veroizpovedi in reformirane krščanske cerkve na moški učiteljski šoli v Zagrebu.
Clen 3.
a)	Vsak izpitni odbor ima svoj zapisnik, ki se hrani v arhivu učiteljske šole.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * februarja 1935, št. 28/V/65.
b) Tajnik učiteljske šole je poslovodja izpitnega odbora.
c) Na šolah, kjer ni tajnika, je poslovodja izpitnega odbora član odbora, ki ga odredi direktor.
Člen 4.
a) Veroučitelji vlože pismeno prošnjo za opravljanje tega izpita po pristojnem verskem oblastvu kraljevski banski upravi, ta pa jo pošlje upravi učiteljske šole.
b) Prošnji prilože veroučitelji kratek popis svojega življenja, izpričevalo o dovršeni bogoslovni šoli, ki ima najmanj čin popolne srednje šole, potrdilo o letih službe in o letnih ocenah dela. To potrdilo jim izdajo banske uprave, v območju uprave mesta Beograda pa ministrstvo za prosveto. Kandidati prilože prošnji tudi potrdilo o državljanstvu kraljevine Jugoslavije, ki ga jim izda pristojno oblastvo.
c) Dan izpita določi direktor učiteljske šole.
Clen 5.
Državni odbor za izpit sestavljajo:
1. direktor učiteljske šole kot predsednik;
2. profesor izpraševalec za narodni jezik in književnost;
3. profesor izpraševalec za narodno zgodovino in zemljepis;
4. dva strokovnjaka teologa dotične veroizpovedi kot izpraševalca za teologijo in didaktiko verskega pouka z glavnimi pojmi pedagogike, ki so s tem poukom v zvezi;
5. veroučitelji dotične veroizpovedi kot strokovnjaki za šolsko delo.
Člen 6.
Člane odbora postavlja minister za prosveto na predlog, ki ga podajo do dne 1. septembra vsakega leta ministrstvu za prosveto pristojna verska oblastva priznanih veroizpovedi in direktorji učiteljskih šol.
Pristojna verska oblastva predlagajo za člane odbora po dva strokovnjaka teologa in po enega stalnega veroučitelja.
Ostale člane predlagajo direktorji učiteljskih šol.
Člen 7.
Izpit sestoji iz teoretičnega (pismenega in ustnega) in iz praktičnega izpita.
Člen 8.
Pismeni izpit se opravlja samo iz bogoslovnih predmetov. Kandidat mora pokazati sposobnost, da obdela temo iz svoje stroke, vzeto iz programa za verski pouk v narodni šoli, z globljim razumevanjem glede njenega vzgojnega pomena.
Bazen tega se zahtevata tudi še sposobnost, jasno in določno razlagati, in pravilna uporaba državnega jezika.
Člen 9.
Pismeni izpit iz bogoslovnih predmetov se mora opravljati pred izpitnim odborom. Tčme za ta pismeni izpit dajejo sporazumno s predsednikom izpitnega odbora dva strokovna izpraševalca za bogoslovne predmete in stalni veroučitelj.
Ta izpit traja največ 5 (pet) ur.
Člen 10.
a) Naloge za pismeni veroučiteljski izpit se drže tajne in se objavijo kandidatom na dan in uro, ko se izpit začne. Vsaka prekoračitev, najsi se to zgodi posredno ali neposredno, se smatra in kaznuje kot zloraba dolžnosti.
b) Neposredno preden se da izpitna naloga, priobči predsednik izpitnega odbora kandidatom določbe pod točko č) tega člena in jih opozori na nasledke, katerim bi se izpostavili, če bi se pregrešili zoper te odredbe. Da se je zgodilo po tej določbi, se pripomni v zapisniku (člen 12.).
c) Vsi kandidati opravljajo pismeni izpit skupaj, toda ob nepretrganem nadzorstvu po dotičnem učitelju in najmanj enem članu izpitnega odbora. Poleg teh dveh nadzira pismene izpite kandidatov tudi direktor ali njegov namestnik, kadarkoli mu je mogoče.
č) Ob pismenih izpitih se dajo vsem kandidatom iste naloge. Nadzorni učitelji morajo paziti na to, da izdeluje vsak kandidat sam svojo nalogo brez kakršnekoli druge pomoči in da pri tem delu i.e uporablja ni-kakšnih prepovedanih sredstev; da drugih ne vznemirja z vprašanji in šepetanjem ali z izposojevanjem knjig in da nikakor ne pogleduje v tuje naloge. Katere knjige sme kandidat uporabljati, določi minister za prosveto s sklepom na predlog pristojnih verskih oblastev.
d) Kandidat, ki ravna zoper to, se prvič imenoma opomni in se zabeleži tak primer v zapisnik. Ob ponovnem takem primeru izgubi kandidat pravico, opravljali veroučiteljski izpit, za eno leto. Prav tako izgubi pravico, opravljati izpit dalje tisti kandidat, glede katerega se pri samem izpitu ali pozneje nepobitno ugotovi, da je uporabljal nedovoljena sredstva ali da jMujo nalogo prepisal. O tem odloča izpitni odbor na predlog predmetnega ali nadzornega učitelja. Ce bi kateri kandidatov svoje pismeno delo prekinil in brez dovolitve šel ven, tudi izgubi pravipo, izpit dalje opravljati.
Clen 11.
a) Naloge se izdelujejo satno dopoldne.
b) Vsak kandidat preda svoj izdelek enemu izmed nadzornih učiteljev takoj, ko ga dokonča, in to obenem koncept in prepis; ta pa ju sešije in overovi pri tem vsake pol pole s šolskim vlažnim pečatom in svojim podpisom.
Če kandidat ne uspe, da bi dokončal prepis, preda samo koncept. Če tudi tega do določenega časa ni mogel dokončati, ga preda takega, kakršnega in kolikor ga je mogel izdelati.
c) Vse sestavke v konceptu in prepisu naj piše kandidat čisto in razločno na polovici prepognjene pole, da morejo zapisovati učitelji ob strani popravke in beležke
Člen 12.
a)	O pismenem izpitu vodijo nadzorni učitelji izmenoma zapisnik; vanj vpisujejo vse, kar je važno in kar bi bilo treba med izpitom pripomniti. V ta zapisnik se zapišejo:
1. besedilo naloge;
2. natančni čas, ko se je pismeno delo začelo;
3. imena nadzornih učiteljev in v katerem času so nadzirali;
4. kdaj je kateri kandidat dokončal nalogo, kaj je predal in koliko pol;
5. kdo izmed kandidatov je bil opomnjen, ker je uporabljal nedovoljena sredstva.
Ta zapisnik podpišejo predmetni in nadzorni učitelji.
b)	Pismeni izdelki se hranijo v šolskem arhivu 10 (deset) let.
Člen 13.
Kandidatov izdelek pri pismenem izpitu natančno pregleda in popravi predmetni učitelj in zapiše na koncu svojo ob kratkem obrazloženo oceno. Razen tega morata pregledati tudi dva člana izpitnega odbora pismene izdelke vseh kandidatov in s svojim podpisom ugotoviti, ali se strinjata s predlagano oceno ali ne; v poslednjem primeru morata svoje mnenje ob kratkem obrazložiti. Ob pregledovanju vseh nalog je paziti tudi na srbsko-hrvaško-slovenski jezik.
Člen 14.
a) Predmetni učitelj in pregledovalca zapišejo na pregledanih izdelkih svoje ocene po tehle stopnjah: nezadostno (1), slabo (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Nedoločene ocene (precej dobro, 3S in 34 itd.) se ne smejo dajati niti predlagati. Končno oceno da izpitni odbor z večino glasov.
b) Ocene kandidatov, dobljene pri pismenem izpitu, se zapišejo s številkami v zapisnik o veroučiteljskem izpitu.
Člen 13.
a) Ustni izpit opravljajo kandidati, ki so pri pismenem izpitu dobili vsaj oceno »dobro«.
Ta izpit se opravlja:
1. iz državnega jezika s književnostjo (kandidat mora dokazati poznavanje opisne gramatike in popolnoma pravilen govor v državnem jeziku; iz književnosti mora poznati pomembne pojave z vidika, označenega v členu 8.;
2. iz narodne zgodovine in zemljepisa kraljevine Jugoslavije se opravlja izpit v obsegu programa teh predmetov za srednje šole (od kandidata se ne zahteva, da bi znal mnogo poedinosti, marveč razumevanje pomembnih dogodkov in pojavov, njihovih vzrokov in nasledkov z vidika naših skupnih nacionalnih interesov);
3. iz didaktike verskega pouka z glavnimi pojmi iz pedagogike, ki so s tem poukom v zvezi (kandidat mora dobro poznati pomen verskega pouka za vzgojo in oliko, v teoriji in praksi, v celoti in v poedinih delih, razmerje verskega pbuka proti ostalini učnim predmetom, obseg njegovega gradiva in način obdelave v narodni šoli).
Gradivo iz bogoslovja, iz katerega morajo kandidati opravljati ustni izpit, predpiše minister za prosveto na predlog in po soglasnosti pristojnega verskega oblastva priznanih veroizpovedi.
b) Izpit iz državnega jezika s književnostjo in iz narodne zgodovine z zemljepisen! traja po 15 minut, iz didaktike verskega pouka z glavnimi pojmi iz pedagogike pa do 30 minut.
Člen 16.
a)	Pri ustnem izpitu morajo biti navzočni vsi člani izpitnega odbora.
b) Učitelj mora povedati kandidatu samo to, kar je neobhodno potrebno za pravilno razumevanje vprašanja in potek odgovora. Drugače je treba kandidatu pustiti svobodo, da odgovarja na vprašanje, ki ga je povlekel, samostalno in da pokaže svoje znanje z odgovorom brez učiteljeve pripomoči. Razen učitelja sme samo še predsednik izpitnega odbora zastavljati kandidatu pomožna vprašanja.
c) Predsednik izpita sme po svojem preudarku izpraševanje kandidata skrajšati ali podaljšati, toda ne več ko za 5 (pet) minut za vsak predmet.
V	Člen 17.
a) O vsakem ustnem izpitu še vodi zapisnik; vanj se ob kratkem zapisuje: kateri kandidati in v kateri vrsti so bili klicani in katera vprašanja so dobili.
Ta zapisnik podpišejo po dovršenem ustnem izpitu za vsako skupino kandidatov vsi člani izpitnega odbora.
b) Kateri kandidati se izprašajo dopoldne, kateri pa popoldne, se priobči neposredno, preden se ustni izpit začne.
c) Izpraševanje se vrši po predmetih, toda tako, da se izprašajo kandidati, določeni za eno polovico dneva, iz vseh predmetov.
č) Vsak učitelj pripravi za ustni izpit vprašanja iz svojega predmeta. Vsa vprašanja razporedi, ko se v seji izpitnega odbora pregledajo in odobre, dotični učitelj po listkih, za vsak listek po tri. Vsi listki morajo biti iz enakega papirja in popolnoma enako veliki, brez kakršnegakoli madeža ali znaka na vnanji strani. Vsak kandidat potegne pri izpitu po en listek.
Z vprašanji je treba zajeti ves predmet. Število listkov za vsak poedini predmet mora znašati najmanj 50 (petdeset). Ce je kandidatov več ko 40 (štirideset), mora biti število vprašanj vselej za JO (deset) večje od števila kandidatov. Vsaki skupini kandidatov se predloži skupno število nepovlečenih listkov. Listki, ki se povlečejo, se ne smejo več uporabiti.
d) Če izjavi kandidat najdalj v 5 (petih)'minutah, ko Je povlekel listič, da na zastavljeno vprašanje ne more odgovoriti, se mu dovoli, da vleče drugo vprašanje. Prvič povlečeni listek se vrrte med preostala vprašanja. Da se je drugi listek vlekel, se zabeleži v zapisnik in se upošteva, ko se daje temu kandidatu ocena.
Člen 18.
Ce bi se primerilo, da bi pričel kandidat pri izpitu nevljudno odgovarjati in se nedostojno obnašati, se s sklepom izpitnega odbora odstrani od izpita.
Tako odstranjeni kandidat izgubi pravico, opravljati dalje veroučiteljski izpit, za leto dni.
Člen 19.
a) Ko se opravi ustni izpit z eno skupino poklicanih kandidatov, odloči izpitni odbor takoj o ocenah vsakeg.3 kandidata in za vsak predmet posebej. Te ocene se poleg ocen pismenega izpita vpišejo s številkami in črkami v zapisnik izpitnega odbora [točka b) člena 14.].
b) Oceno za ustni izpit predlaga za vsakega kandidata in za vsak predmet posebej učitelj izpraševalec, izpitni odbor pa sklepa o tem. Če se izpitni odbor ne zedini, da bi oceno sov! mo določil, se glasuje poimensko in se sklepa o oceni z večino glasov. Ob enaki raz-
delitvi glasov odloča glas predsednika izpitnega odbora, razen v verskih predmetih, kjer odloči tista stran, na kateri je večina verskih strokovnjakov. Vsakemu članu odbora je dovoljeno, da vnese v zapisnik svoje ločeno mnenje [točka a) člena 17.]. Ocene se vpišejo v zapisnik s številkami in črkami.
Člen 20.
Praktični izpit sestoji iz pismene priprave za predavanje in iz predavanja.
Za predavanje povleče kandidat listek, na katerem sta označena metodična enota in razred, kjer bo predavanje. Teh listkov mora biti 10 (deset) več nego je kandidatov, ki vlečejo vprašanja.
Kandidat izdeluje najprej pod nadzorom izpitnega odbora v času treh ur pismeno pripravo za predavanje. Pri tem sme uporabljati pomožna sredstva: sv. pismo, koran, talmud in odobrene učbenike. V pripravi mora pokazati, da pozna učni postopek.
Predavanje ima kandidat pred učenci narodnih šol svoje veroizpovedi vpričo vsega izpitnega odbora. Predavanje traja najmanj 20 (dvajset) minut. Pri tem mora pokazati kandidat sposobnost, da priravna svoje razlaganje doumljivosti otrok.
Po opravljenem predavanju brani kandidat svoje predavanje in daje potrebne opravičbe in pojasnila glede uporabe pedagoških načel.
Odločba izpitnega odbora.
Člen 21.
a) Ko se določijo ocene vseh kandidatov iz vseh predmetov, predpisanih za državni strokovni izpit, sklepa izpitni odbor na predsednikov poziv za vsakega kandidata posamez o tem: ali in s kakšnim občnim uspehom je kandidat opravil državni strokovni izpit.
b) Ugotovljene ocene iz vseh predmetov se prepišejo z besedami iz zapisnika v glavni izpitni zapisnik.
c) Sklepi o poedinih kandidatih in ocenah občnega uspeha se vpišejo v zapisnik pri »pripombah«. Ocene občnega uspeha so iste, kakor za poedine predmete.
Ocena občnega uspeha se dobi, če se deli seštevek ocen iz vsakega poedinega predmeta pri pismenem, ustnem in praktičnem delu izpita s številom 5.
Zapisnik podpišejo vsi člani izpitnega odbora.
č) Uspeh državnega strokovnega izpita priobči kandidatom najkesneje dan po dokončanem izpitu vseh kandidatov predsednik vpričo vseh članov izpitnega odbora.
Člen 22.
a) Uspeh pri izpitu iz vsakega predmeta se ocenja takole: odličen (5), prav dober (4), dober (3), slab (2) in nezadosten (1).
b) Kandidat je izpit opravil, če je dobil iz vsakega predmeta najmanj oceno »dobro«.
Člen 23.
Direktor učiteljske šole predloži ministrstvu najkesneje v 14 (štirinajstih) dneh po dokončanem državnem strokovnem izpitu svoje kratko poročilo o poteku izpita, razen tega pa tudi še po 3 pismene naloge, ki so ocenjene z ocenami »odlično«, »prav dobro«, »dobro« in »slabo«. Poročilo mora obsezati spisek vseh kandidatov,
ki so ga opravili z odliko, katerikrat je kateri kandidat izpit opravljal in ali ga je opravil in s kakšnim uspehom.
Te naloge ostanejo v ministrstvu za prosveto.
Člen 24.
Vsak kandidat dobi o opravljanem izpitu diplomo, ki jo podpišejo vsi člani izpitnega odbora.
V diplomo se vnese občna ocena, s katero je kandidat ta izpit opravil.
Diploma se izda v osmih dneh po dokončanem izpitu.
Ta diploma je istovetna z diplomo o opravljenem praktičnem učiteljskem izpitu ob potrebnih izpremembah v zvezi s teološkim delom izpita.
Člen 25.
Če kandidat prvo diplomo izgubi, mu sme izdati direktor na osnovi glavnega zapisnika o državnem strokovnem izpitu in po odobritvi ministrstva za prosveto overovljen prepis.
Člen 26.
V enem šolskem letu sme opravljati kandidat državni strokovni izpit največ dvakrat.
Kandidat, ki tretjič v največ petih letih ne opravi veroučiteljskega izpita, se odpusti iz državne službe.
Člen 27.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih podpiše minister za prosveto, obvezno moč pa dobe z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. januarja 1935; O. N. br. 6621.
Minister za prosveto Stevan Čirič s. r.
M« —
120.
Na osnovi §§ 1., 2., 3. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili predpisujem naslednje
izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah S. št. 18.050 z dne 13. oktobra 1932.*
I.	Člen 1. se izprcminja in se glasi:
»Zdravila so vsa tista sredstva, ki se uporabljajo, da radi zdravljenja bolezni ter nege in zaščite zdravja v znanstveno določenih količinah s svojimi kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi lastnostmi povoljno' delujejo na človeški ali živalski organizem.
Za zdravila se ne smatrajo mehanična sredstva, sredstva za masažo, kopanje in pod., katerim se ne pripisuje zdravilni učinek in ki se ne oglašajo kot taka, obvezilni material, ki ni impregniran, hraniva, katerim se ne pripisuje zdravilni učinek, in kozmetična sredstva, kolikor ne vsebujejo primesi močnega učinka.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1935. št. 21/111/37. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 762/97 iz 1. 1932.
Smatra se, da vsebujejo v smislu prednjega odstavka primesi močnega učinka tista kozmetična sredstva, ki imajo v sebi:
a) preparate, ki so označeni v državni farmakopeji z enim ali dvema križcema, v kakršnikoli količini;
b) živo srebro in njegove spojine, kolikor niso omenjene v točki a), v kakršnikoli količini;
c) spojine arzenika in svinca, kolikor niso omenjene v točki a), v kakršnikoli količini;
č) spojine antimona, barija, kroma, kadmija, bakra, urana, cinka, cina, srebra, molibdena, kobalta in bizmuta, kolikor taka spojina ni že omenjena v točki a), v količinah ali obliki, ki bi utegnite ob daljši uporabi škodljivo učinkovati na zdravje;
d) gumigut, koralin, parafenilendiamin in diamido-fenol v količinah, ki bi utegnile ob daljši uporabi škodljivo učinkovati na zdravje.
Katere količine v točkah č) in d) naštetih preparatov smejo kozmetična sredstva vsebovati, ne da bi se smatralo, da vsebujejo primesi močnega učinka, preizkusi v vsakem poedinem primeru stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil.
Vsa kozmetična sredstva, ki vsebujejo primesi, omenjene v tretjem odstavku, se smatrajo za zdravila v smislu tega pravilnika in se smejo dati v promet šele. ko se odobre po predpisih tega pravilnika.«
II. Člen 2. se izprcminja in se glasi:
»Zdravila se dele v naslednje glavne skupine:
1. droge, odnosno sirovine iz rastlinstva in živalstva;
2. čiste kemijske spojine organske ali neorganske narave, proizvodi kemijsko-farmacevtske industrije;
3. farmacevtski preparati, ki se izdelujejo iz drog, kemijskih proizvodov, živalskih organov ali bakterij. Ti preparati se delijo takole:
a) enostavni farmacevtski ali galenski preparati;
b) organoterapijski preparati;
c) seroterapijski preparati in preparati iz bakterij in njihovih produktov;
č) zdravila v razni obliki, kamor spadajo tudi zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom;
4. naravne in umetne rudninske vode, soli in rudninska blata, katerim se pripisuje zdravilni učinek (zdravilne vode).«
III. Člen 6. se izprcminja in sc glasi:
»Za zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom se ne smatrajo:
1. oficinalna zdravila, uvrščena v farmakopejo kraljevine Jugoslavije ali v Praescriptiones camerales Jugo-slavienses; so pa lahko priznana za zdravila s specialnim zaščitenim imenom, če ustrezajo pogojem člena 5. tega pravilnika;
2. farmacevtski in galenski preparati, ki se proizvajajo v raznih farmacevtskih oblikah (tablete, kapselni, ampule itd.), če se dajejo v promet za magistralno ekspedicijo.
Ampule z razkrojili za injekcije, pastile, tablete, kapselni, supozitoriji in druge udomačene farmacevtske oblike zdravil se ne smatrajo za zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom zaradi same svoje oblike, nego je pri njih oceni odločilna njih vsebina;
3. dietetični preparati, izvzemši preparate, navedene v točki 4. člena 5. tega pravilnika;
16. ko«.
4. preparati za preprečevanje oploditve in za odpravljanje ploda, ki se tudi drugače ne smejo ne pripravljati ne uvažati ne prodajati;
5. tako zvana domača zdravila, ki se pripravljajo v poedinih lekarnah za krajevni potrošek in za katere pro-izvodnik zunaj lekarne ne dela nikakšne reklame.«
IV. V členu 9. se dodajc nov predposlednji odstavek, ki se glasi:
»Odgovorni strokovnjaki pri zastopstvu smejo opravljati posle samo v enem podjetju in ne smejo biti hkratu zaposleni v lekarnah, veledrogerijah ali drugih takih obratovalnicah in ustanovah.«
Na koncu člena ‘J. se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Vsi preparati se smejo uvažati samo v izvirnih odobrenih ovojih, kakor se dajejo v prodajo.«
V. Člen 12. se izpreminja in se glasi:
»Zdravila iz členov 1. in 2. tega pravilnika ter
odobrene zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom se smejo oglaševati samo v strokovnih (zdravniških, lekarnarskih, veterinarskih ali drogi-stičnih) časopisih in drugih izdajah te vrste. Oglasi morajo imeti prikladno besedilo.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sme po zaslišanju mnenja stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil dovoljevati oglašanje zdravil, zdravilnih specialitet in' zdravil s specialnim zaščitenim imenom v dnevnikih, knjižicah, letakih, adresarjih in drugih publikacijah ali pa na drug način, toda s posebej odobrenim besedilom. V besedilu takega oglasa ne sme biti nobenih navedb, ki bi utegnile zavajati v zmoto o sestavi in učinku zdravila niti pretiranih pohval ali neprimernih slik.
Prepoveduje se vsako drugo oglašanje zdravil, kakor oglašanje v obliki zahvalnic, priporočil in podobnili izjav, dalje s kinematografi, radiom, reklama po vlakih izložbah in temu podobno.
Na etiketah, ovojih in vseh priložkih k zaobali zdravil smejo biti zaznačeni poleg imena zdravila njegova sestava, odobrene indikacije, način uporabe in hrambe ime proizvodnika in zastopnika in odobrena cena preparata. Vsak drug dostavek se smatra za oglas v smislu pravilnika o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet.
Kadar gre za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom za veterinarsko rabo, daje odobritev za tako oglašanje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo.«
VI. V petem odstavku člena 16. se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi:
»Odločbe, ki se nanašajo na preparate za veterinarsko rabo, se pošiljajo v izpisku ministrstvu za kmetijstvo.«
VII. V tretjem odstavku člena 24. se dodajejo za besedo »veterinar« na koncu tele besede:
>, ki ga predlaga ministrstvo za kmetijstvo.«
VIII. V členu 27., točki 3. 1»), se dodajejo na koncu tele besede:
», odnosno državni veterinarski bakteriološki zavodi.«
IX. V členu 30. se dodajejo na koncu prvega odstavka besede:
>, če ni dejanje strože kaznivo po §§ 259. in 260. kazenskega zakonika.«
X. Izza člena 32. se dodajc nov člen 33., ki se glasi:
»Proizvodniki, odnosno zastopniki kozmetičnih preparatov, ki vsebujejo primesi, navedene v tretjem odstavku člena 1., morajo te preparate v treh mesecih, ko stopijo te izpremembe in dopolnitve pravilnika v veljavo, prijaviti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje skladno s členom 14. tega pravilnika.
Vsa tista kozmetična sredstva, ki vsebujejo primesi močnega učinka, navedene v tretjem odstavku člena 1., ki pa niso odobrena, se ne smejo prodajati, ko poteče leto dni od uveljavitve teh izprememb in dopolnitev pravilnika.
Ob prijavi se položi taksa, predpisana za zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom.«	t
XI. Dosedanji člen 33. postane člen 34.
V Beogradu, dne 31. decembra 1934; S. št. 25.775.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Marušič s. r.
——
121.
Popravek.*
V zakonu o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z dne 9. marca 1932, sklenjenem in podpisanem na Dunaju dne 9. avgusta 1933 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo ter objavljenem v štev. 293/LXXXVI »Službenih novin« z dne 21. decembra 1923,** se je primeril tiskovni pogrešek, ki se s tem popravlja:
Pod zaglavjem »K prilogama tarife A in B«, pod 1 »K tar. št. 559/1, b),« mora stati v zadnji vrsti namesto . iz galvansko pomčdene pločevine« prav: »... iz galvansko pomedene železne pločevine.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 16. januarja 1935; Pov. br. 739.
122.
Izpremembe in dopolnitve uredbe o prejemkih v naravi.***
Na osnovi člena 29. zakona o uradnikih, izpreme* njenega z določbo točke 2. § 62. finančnega zakona za leto 1932./1933. je ministrski svet na predlog ministra za finance sklenil, naj se napravijo v uredbi o prejemkih civilnih državnih uslužbencev v naravi št. 68.000/1 z dne
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1935, št. 21/111/52.
** »Službeni list« št. 20/3 iz 1. 1934 (stran 30).
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	februarja 1935, št. 33/VI/92.
16.	kos.
26. septembra 1931* naslednje izpremembe in dopolnitve:
I.
V členu 4. se dodaje nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Določbe predhodnega odstavka veljajo tudi za
uslužbence državnih kobilarn v Ljubičevu, Stančiču, Sarajevu (Goraždi), Dušanovu (pri Skoplju), Karadordevu (pri Bački Palanki) in Vrani (pri Biogradu n. m.); poleg živil, proizvedenih na teh posestvih, pa smejo dobivati za domačo potrebo tudi pšenico, ječmen, koruzo ali rž, če se ta žita na posestvih pridelujejo, in to za 10% ceneje od tržne cene, vendar samo do najvišjega letnega zneska 1.200 kg za uradnike in 800 kg za uradniške pripravnike.«
II.
Odst. (') člena 14. se izpreminja in se glasi:
»(*) Uslužbenci osrednjih sodnih zaporov, in to: upravnik, računovodja, poveljnik paznikov, njegov namestnik, strojnik in kurjač dobivajo ustrezne prejemke iz členov 6. do 10., vse pazniško osebje pa dobiva ustrezne prejemke iz členov 6. do 11. te uredbe.«
III.
V členu 21. na koncu se črtajo besede: »vsi ti izdatki ne smejo presezati vsote po 450 dinarjev na mesec za osebo« in se namesto tega postavljajo besede »najvišji znesek teh izdatkov določa po krajevnih razmerah in razpoložljivih kreditih minister za socialno politiko in narodno zdravje«.
IV.
Izza člena 23. se dodaje:
»IV. a. Ministrstvo za prosveto.
Clen 23. a.
(‘) Hrano dobivajo brezplačno:
a) v šerijatskih šolah, urejenih internatsko: direktor, prefekt, zavodski ekonom, dva služitelja, kuhar in njegov pomočnik;
b) v učiteljskih šolah, urejenih internatsko: ekonom in vzgojevalec;
c) v gospodinjskih šolah in tečajih, urejenih internatsko: učiteljice.
(s) Brezplačno kurjavo in razsvetljavo dobivajo:
a) v učiteljskih šolah, urejenih internatsko: direktor, ekonom in vzgojevalec;
b) v gospodinjskih šolah in tečajih, urejenih internatsko: učiteljice.
(8) Glede pravice učiteljev državnih narodnih šol do prejemkov v naravi veljajo določbe zakona o narodnih šolali.«
V.
Te izpremembe in dopolnitve dobč obvezno moč s prvim dnem meseca za mesecem, v katerem so bile razglašene v »Službenih novinah«,
Iz občnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 26. januarja 1935; št. 200/1.
■■■■■■, il#.—.i	. i.
123.
Izpremembe in dopolnitve
v naredbi o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgod e.* Popravek.
V prilogi »Službenih novin kraljevine Jugoslavije« št. 14/11 z dne 18. januarja 1935 (str. 22 do 24) so objavljene izpremembe in dopolnitve naredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja M. S. br. 16.276/22,** do-poslane z dopisom M. S. br. 241/35 dne 12. januarja 1935.
Po izvirniku teh izprememb in dopolnitev, za katere gre, so se pripetili naslednji tiskovni pogreški, ki se s tem popravljajo:
V § 1., tretjem odstavku, stoji: »Osebe, navedene pod 4. in 6., imajo pravico do podpore iz bolniškega fonda najdalj do dovršenega 16. leta starosti, če pa se redno šolajo, jim oblastna uprava bolniškega fonda lahko prizna to pravico do dovršenega 21. leta starosti.«
Namesto besed »to pravico« je postaviti besede: »pravico do pomoči iz bolniškega fonda.«
V § 2. je pogrešena stilizacija:
»Bolniški fond plačuje stroške v bolnici, če je za-doščeno določbam § 55., in to za isti primer obolelosti: za člane, ki nimajo pravice do hranarine, največ za 26 tednov, za člane, ki imajo pravico do hranarine, za 52 tednov;...« Ta paragraf pa se mora pravilno glasiti takole:
»Bolniški fond plačuje stroške v bolnici, če je zadoščeno določbam § 55., in to za isti primer obolelosti: za člane, ki imajo pravico do hranarine, največ za 26 tednov, za člane, ki nimajo pravice do hranarine, za 52 tednov; ...«
Iz osrednje uprave humanitarnih fondov, za državno prometno osebje v Beogradu, dne 1. februarja 1935; C. U. br. 309/35.
Banove uredbe.
124.
II.	No. 1767/4.
Razglas.
Ponovne volitve občinskih odborov, ki so bile razpisane z razglasom kraljevske banske uprave z dne 17. januarja 1935, II. No. 1767/1, za občini Kamniška Bistrica in Lukovica (srez kamniški) na nedeljo, dne 24. marca, in za občino Sv. Križ pri Kostanjevici (srez krški) na nedeljo, dne 3. marca t. 1., se zaradi medtem odrejenih volitev v narodno skupščino odgodijo na nedoločen čas.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. februarja 1935.
Ban : dr. D. Puc s. r.
— i»
* »Službeni list« št. 597/79 iz 1. 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	februarja 1935, št. 33/VII/96.
** »Službeni list« št. 84/11 iz 1. 1935.
125.
.V. No. 17/1.
Razglas.
Na osnovi §§ 41. in 44. zakona o nedržavnih cestah odrejam
za proračunsko leto 1935./36. ljudsko delo in odkupnino v dveh enotah, povprečno dnino pa na Din 10'— (deset dinarjev). Na predlog občinskega odbora sme pristojno sresko načelstvo (izpostava) v smislu čl. 15. pravilnika o ljudskem delu zvišati obveznost za občinske ceste na tri enote. Prav tako smejo navedena oblastva zvišati odrejene enote v smislu čl. 28. cit. pravilnika tudi preko rednih zakonitih enot, če so pogoji za to.
Z odlokom br. 10.861/34 z dne 7. maja 1934, Sl. 1. 326/41 ex 1934, je ministrstvo za gradbe oprostilo Dravsko banovino ljudskega dela glede banovinskih in dovoznih cest za proračunsko leto 1934./35. Oprostitev za proračunsko leto 1935./36. zaprosi banska uprava naknadno. Občine, ki ne razpolagajo z rednimi denarnimi sredstvi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest v smislu § 37. zakona o nedržavnih cestah, so zavezane sestaviti seznamke za odslužitev ljudskega dela in seznamke za odkup te obveznosti, in sicer v dvojnem izvodu. Seznamki morajo biti sestavljeni in razglašeni najkesneje do dne 15. marca t. 1. Po preteku razglasitvenega in pritožnega roka morajo predložiti občine seznamke z eventualnimi pritožbami pristojnemu oblastvu v odobritev, t. j. v selskih občinah sreskemu načelstvu (sreski izpostavi) in v občinah z mestnim poglavarstvom kraljevski banski upravi.
Pripominja se, da plačujejo po § 21. novele k cestnemu zak.onu, Sl. 1. 114/20 ex 1930, obvezno odkupnino vsi javni uslužbenci v smislu § 38. zakona o nedržavnih cestah tudi v primeru, če se ljudsko delo ne izvaja.
Sreska načelstva (izpostava) naj izdajo občinam potrebna nadaljnja navodila v smislu tega razglasa.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1935.
Pomočnik bana: dr. Pirkmajer s. r.
Razne objave iz »Službenih novink
126.
Številka 3 z dne 3. januarja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. novembra 1934 so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje dr. Sušnik Lovro, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, in dr. Peterlin Viktor, profesor 3. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje Ovsenek Josip, profesor 1. realne gimnazije v Ljubljani, in Sovre Anton, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika
V.	položajne skupine: v V. položajno skupino Č e m a -
žar Franc, profesor 3. realne gimnazije v Ljubljani, Sušnik Pavel, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, Stupan Bogomir, profesor realne gimnazije v Mariboru, Bakič Vladimir, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, in dr. Ilc Josip, profesor.
1.	realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradniki VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino dr. Z g e č Fran, profesor realne gimnazije v Celju in uradnik
VII.	položajne skupine.
Številka 4 z dne 4. januarja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. decembra 1934, O. št. 25.761, sta bila p r e m e š č e n a po službeni potrebi: dr. A v r a m o v i č P a v e 1, zdravstveni inšpektor IV. položajne skupine 1. stopnje od uprave policije v Ljubljani k oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani in dr. Luzar Jožef, zdravstveni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje od oddelka za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani k upravi policije v Ljubljani.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 28. decembra 1934, št. Kns 17.034, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremeinbah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje številke 5. 'Službenega glasnika zagrebškega nogometnega p o d s a v e z a J N S« od 28. decembra 1934, ki se tiska v Zagrebu.
Številka 5 z dne 5. januarja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. decembra 1934, III. št. 45.171, so bili postavljeni: za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza kočevskega Plat z er Albert, sreski načelnik V. položajne skupine istega sreza; za sreskega načelniki
IV. položajne skupine 2. stopnje sreza krškega d r. C u š Tina, sreski načelnik V. položajne skupine istega sreza; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza radovljiškega dr. Vrečer Ivan, sreski načelnik V. položajne skupine istega sreza; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza brežiškega Brezigar Mirko, sreski načelnik V. položajne skupine istega sreza; in za sreskega podnačelnika
V. položajne skupine sreza krškega dr. Tomšič Jo ž e f, sreski podnačelnik VI. položajne skupine istega sreza.
Številka 6 z dne 9. januarja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. decembra 1934 je napredoval pri Narodnem gledališču v Ljubljani direktor drame Golja Pavel iz IV. položajne skupine 2. stopnje v 1. stopnjo.
Številka 7 z dne 10. januarja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. decembra 1934 je bila premeščena na prošnjo na klasično gimnazijo v Ljubljani Golubovič Branka, profesor realne gimnazije v Pančevu in uradnik VI. položajne skupine.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 16. kosu VI. letnika z dne 23. februarja 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/4.	496
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. januarja do 31. januarja 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez		Ostali	o« B O O Z °	Ozdraveli I	Umrli	o -e M 58 o*
Skupina tifuznib bolezni.						
Celje ....		3	—	2	—	1
Celje (mesto) ....		1	—	-		1
Kamnik .......		2	1	3	—	—
Kočevje		 .		2	—	—	—	2
Krško 		• •	—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto)	• •	3	1	—	—	4
Maribor desni breg	• •	—	1	—.	—.	1
Maribor (mesto) . .	, ,	1	—	1	—	—
Slovenjgradec ....		1	-	—	—	1
dinarje pri Jelšab .	• .	1		—	—	1
Vsega		14	4	6	—	12
Griža. —	Djsenteria.					
Dolnja Lendava . ,	t •	—	1	—	-I	1
Kočevje	f »	—	1	—	i	
Ljutomer 			1	—	—	—	1
Murska Sobota . . .	. .	—	1	—	—	1
Vsega		1	3	—	i	3
škrlatinka.	— Searlatina.					
Brežice 		* •	1	—	—	—	1
Celje 		* *	6	—	5	—	1
Dolnja Lendava . ,	9 •	1	—	—	—	1
Kamnik 		» •	5	—	2	—	3
Kranj			2	1	—	—	3
Litija		• •	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . .	• •	3	—	2	—	1
Ljubljana (mesto) .	• •	5	—	3	—	2
Ljutomer . .	• •	1	<4	1	—	4
Maribor desni breg	• »	3	—	—	—	3
Maribor levi breg ,	• 9	2	2	2	1	2
Murska Sobota . . .	9 9	6	—	1	—	5
Novo mesto . . . . .		3	—	—	—	3
Prevalje 			9 9	2	—	—	—	2
Radovljica		• •	5	1	—	—	6
Slovenjgradec . . . .	• •	3	—	1	—	2
Šmarje pri Jelšab .	• •	1	—	—	—	1
Vsega		50	8	16	1	41
Ošpice. — Morbilli.						
Litija 				1 6	1-	6	—	—
Novo mesto		• •	5		—	—	5
Ptuj				4	3	—	1
Vsega		|H	1 4	9	—	6
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.			
Celje (mesto) . . . •	• •			1 1	_	—	1
Ljubljana (srez) . .			1 1	—	1	—
.Vsega	t 9	—	i 2	—	1	1
Srez
O
O*
c O
® "rt
z °
Otručična vročica. — SeDsis puerperalis.
Litija......................
Ljubljana (mesto) . ,. Maribor levi breg . .,
Ptuj........................
Ptuj (mesto)................
Radovljica   . .
Vsega
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Prevalje .....	|	11. -
- 1
Vsega
1 - - - 1
Šen. — Errsipelas.
Brežice 		2	1					3
Celje 		2	—	1	—	1
Celje (mesto)		2	—	—	—	2
Dolnja Lendava ....	1	—	—	—	1
Kranj			1	1	1	—	1
Konjice	4	—	3	—	1
K rško	—	1	—	—	1
Lilija		2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . . ,	1	—	—	—	1
Maribor desni breg . .	-	3	—	—	3
Maribor levi breg . . .	2	2	—	—	4
Maribor (mesto) ....	1	2	1	—	2
Novo mesto		—	1	—	—	1
Slovenjgradec ....	1	—	1	—	—
Vsega . .	20	11	8	—	22
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice	4			1			3
Celje ..........	4	1	2	—	3
Celje (mesto)		2	—	2	—	—
Dolnja Lendava . , , .	1	—	1	—	—
Oornjigrad 		3	—	—	—	3
Kamnik . . . 			1	1	1	—	1
Kranj	4	—	—	—	4
Kočevje	2	—	—	—	2
Konjice 		,,	3	—	—	1	2
Krško	3	3	1	1	4
Laško ...........	2	—	1	—	1
Litija			6	#—	3	—	3
Logatec	2	1	—	—	3
Ljubljana (srez) ....	10	3	2	—	11
Ljubljana (mesto) . ..	15	2	5	—	12
Ljutomer ......	7	3	3	—	7
Maribor desni breg . .	3	3	4	—	2
Maribor levi breg . . ,	5	1	2	1	3
Maribor (mesto) ....	—	4	1	—	3
Murska Sobota .....	3			2			1
Novo mesto .......	1	—		—	1
Prevalje				3	1	1	—	3
Ptuj			5	3	3	1	4
Ptuj (mesto)		—	1	—	—	1
Radovljica 		 ,	3	—	—	—	3
Slovenjgradec		—	2	—	—	2
Šmarje pri Jelšab . . .	B	1	2	—	2
Vsega . .	| 95	O co	| 37	4	84
Ljubljana, dne 5. februarja 1935. Kraljevska banska uprava Dravske
VIII.	No. 938/1.	528
Razglas.
Na osnovi § 15. akcijskega regulativa ter § 42. zakona o banski upravi sein Hipotekarni banki jugoslovanskih hranilnic d. d. v Ljubljani odobril izpre-membo § 53. in 70. družbenih pravil po sklepu X. rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 15. decembra 1934.
Izprememba pravil se nanaša na število članov upravnega sveta in na njih funkcijsko dobo.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1935. Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
VIII.	No. 390/3.	529
Razglas.
Gospodu ing. Lenarčiču Milanu, industrialcu in veleposestniku v Ribnici na Pohorju, sem dovolil ustanoviti delniško družbo z imenom »Ing. Lenarčič d. d.« s sedežem v Ribnici na Pohorju.
Osnovna delniška glavnica znaša dinarjev 500.000'— ter je razdeljena na 5000 delnic po Din 100'— nominalne vrednosti, ki se glase na prinosca ter se popolnoma v gotovini vplačajo.
Namen družbi je, baviti se zlasti s trgovino z lesom in lesnimi izdelki ter ustanavljati in obratovati tovarniška in obrtna podjetja za mehanično in kemično predelavo lesa in lesnih produktov vsake vrste kakor tudi ustanavljati in obratovati električno centralo za lesno industrijo in druge potrebe ter oddajati električno energijo ali vodno moč proti odškodnini tudi drugim interesentom; dalje ustanavljati in obratovati opekarne in druge tovarne za glinaste izdelke, kamnolomske obrate in pa rudarske obrate.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. februarja 1935.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
*
VI.	No. 5242/1.
474-3-2
Razpis.
Na osnovi zakona o državnem računovodstvu čl. 82. do 105. in oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje pismena oiertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin — v kolikor si posamezni zavodi gotovih potrebščin ne priskrbujejo v lastni režiji ali jih ne krijejo na drug način — v proračunskem letu 1935./36., to je za dobo od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936 za naslednje zavode:
1. splošno bolnico v Mariboru,
2. javno bolnico v Celju,
3. javno bolnico v Murski Soboti,
4. javno bolnico v Slovenjgradcu,
5. javno bolnico v Brežicah,
6. javno žensko bolnico v Novem mestu,
7. javno bolnico in banovinsko hiralnico v Ptuju,
H.	banovinsko hiralnico v Vojniku,
9. banovinsko zdravilišče na Golniku,
10. gluhonemnico v Ljubljani,
11. banovinski dečji dom v Ljubljani,
12. banovinski dečji dom v Mariboru,
13. zavod za slepo deco v Kočevju.
Licitacija se bo vršila
v ponedeljek, dne 11. marca 1933 ob 10. uri dopoldne,
▼ upravni pisarni nevedenih zavodov za vsak zavod posebej.
Za splošno bolnico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru bo skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa bo skupna licitacija v pisarni gluhonemnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se mor na vsake tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. februarja 1935.
Namestnik bana, pomočnik : dr. Pirkmajer s. r.
*
I. No. 988/3.	507
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Kočevju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banov, cesti II. reda št. 171 za progo od km 18'576 do km 23'000 in na banovinski cesti II. reda št. 177 od km 0'00 do km 2'011.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23. In ne starejši od 3U let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovani-mi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško Izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznivih
dejanj iz koristoljubja, in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. marca 1935 pri sreskem cestnem odboru v Kočevju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. februarja 1935.
$
I.	No. 2268/1.	520
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto upravnika banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina.
Prosilci za to mesto naj navedejo v prošnji kratek življenjepis, znanje jezikov, šolsko in strokovno usposobljenost ter znanje in dosedanjo prakso v trgovinskih poslih.
Pravilno kolkovane in z vsemi po § 3. zakona o uradnikih predpisanimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkesneje do 1. marca 1935 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. februarja 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III R 167/35-4.	532
Sklep.
Konkurz nad imovino Medved-Troha Frančiške, trgovke in gostilničarke na Kodeljevem pri Ljubljani, se ne uvede, ker dolžnica nima zadostne imovine.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. februarja 1935.
P 163/35-1.	512
Oklic.
Tožeča stranka Lebar Matjaž, pos. v Veliki Polani, ki ga zastopa dr. Stupica Marijan, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini Ceha Josipa, pos. iz Gomilice, radi 30‘— U. S. A. dolarjev s prip. k oprav. štev. P 163/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo ^e določa na dan 30. marca 1935 ob 9. uri pred teni sodiščem v sobi št. 20, razpravna dvorana.
Toženi stranki se postavlja gosp. Semen Matija, sodni zvaničnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 18. februarja 1935.
•g.
VIII O 560/34-28.	533
Sklep.
V zapuščinski zadevi po dne 9. oktobra 1934 umrlem župniku na Dobrovi, Hauptmanu Petru, se vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri
podpisanem sodišču ali pa pri Pleiweiss Karlu, javnem notarju v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2, kot sodnem komisarju,
do dne 18. marca 1935 pismeno ali pa tega dne ob 9. uri dopoldne v pisarni sodnega komisarja ustno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 18. februarja 1935.
Og 6/35-4.	498
Amortizacija.
Na prošnjo Gasparija Eberharda, trgovskega zastopnika v Ljubljani, Bolgarska ulica št. 17/1, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v >Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Članske izkaznice »Kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru v likvidaciji«, glaseče se na ime Gaspari Eberli a rd, in sicer:
Izkaznica štev. 291 od 24. maja 1924 v vrednosti Din 2.500—; izkaznica štev. 320 od 30. junija 1925 v vrednosti Din
1.250'—; izkaznica štev. 328 od 1. oktobra 1925 v vrednosti Din 5.000'—. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 15. februarja 1935.
»g.
Og 7/35-4.	497
Amortizacija.
Na prošnjo Perca Bolfeuka, najemnika na Humu št. 77, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Mestne hranilnice v Ormožu, štev. 14.244/XX, s saldom Din 59574, glaseče se na ime: Perc Bolfenk, ki jo je prosilec baje izgubil. Njen imetnik se pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa 'f »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.»
dne 15. februarja 1935.
$
I 949/34-8.	521
Dražbeni oklic.
Dne 26. m a r c a 1935 dopoldne o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin5 hiša št. 37 v Bojsnem s svinjaki in kaščo in gospodarskim poslopjem, vrtom* 5 njivami, travnikoma, 3 pašniki in 0 gozdi ter pritiklino, zemljiška knji£a Bojsno, vi. št. 51 in 115, zemljiška knji* ga Piršenbreg, vi. št. 85, zemljiška knj1' ga Gozd, vi. št. 64.
Cenilna vrednost: Din 75.171'50.
Vrednost pritikline: Din 5.230'—•
Najmanjši pouudek: Din 50.115'-'*
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II., dne 11. februarja 1935.
V I 3621/34.	504
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. marca 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše št. 32 na Cikari z njivo in lestvo, zemljiška knjiga k. o. Sela, vi. št. 151.
Cenilna vrednost; Din 19.250*—.
Vrednost pritikline: Din 10*— (že vključena v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 12.833‘33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 24. januarja 1935.
r 412/35-1.	Proglasitev	za mrtve.	465
Okrožno sodišče	v	Mariboru	je uvedlo postopanje, da	se proglase spodaj	navedeni	pogrešanci iz svetovne vojne
za mrtve, ker	se more o njih po §	1.	ces. naredbe z dne 31.	marca 1918, drž.	zak. štev.	128, smatrati, da so umrli.
Vsakdo, ki bi	kaj vedel	o	kateremkoli	teh pogrešancev, naj to	sporoči sodišču ali	skrbniku,	pogrešance same pa pozivlje
sodišče, da se zglase pri njem, če še žive, ali naj mu ‘dajo to na kak drug način na znanje.
Ime, rojstni dan, poklic in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Proglasitev mrtvim predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in posl. številka oklica	Oklicni rok poteče
Škaper Jožef, rojen 5. septembra 1884, posestnik v Vidoncih.	Odšel 27. januarja 1915 k 83. pp. v Sombathely, prišel potem na rusko bojišče v Karpate. Zadnje poročilo o njem došlo septembra 1915. Odtlej pogrešan.	Žena Škaper Rozalija		6. II. 1935 Og 50/34-4	1. sept. 1935
Košnik Jakob, rojen 18. aprila 1881, delavec v Cogetincih.	Odrinil leta 1914. s 47. pp. na gališko bojišče^ kjer je baje še istega leta padel. Odtlej pogrešan.	Žena Košnik Marija	—	6. II. 1935 Og 51/34-3	1. sept. 1935
Horvat Janez, rojen 28. januarja 1875, posestnik v Budinci.	Odrinil meseca januarja 1915 z 18. pp. na rusko-. gališko fronto. Odtlej pogrešan.	Žena Horvat Ana	—	6. II. 1935 Og 55/34-4	1. sept. 1935
Bezjak Anton, rojen 18. junija 1877 v Rot-inunu.	Odšel leta 1915. z 20. poljskim lovskim bataljonom na italijansko bojišče, tani baje ob napadu pri Poste Lapore dne 12. junija 1917 padel; odtlej pogrešan.	Žena Bezjak Ana	Šešek Ferdinand, sodni kanclist v Mariboru	6. II. 1935 Og 57/34-5	l.sept. 1935
Feuš Frane, rojen 25. novembra 1887, posestnikov sin v Cezanjevcib.	Prišel leta 1915. s 87. pp. na italijansko bojišče, odkoder 8. februarja 1916 zadnjikrat pisal; odtlej pogrešan.	Brat Feuš Franc	—	6. II. 1935 Og 58/34-4	1. sept. 1935
Hajdinjak Jurij, rojen 3. aprila 1877, posestnik v Kruplivniku.	Odšel 2. avgusta 1914 k 14. poljskemu topn. polku v Bratislavo, od tod pa še istega meseca na rusko bojišče, kjer prišel potem v rusko ujetništvo, kjer baje leta 1915 ali 1916 umrl; odtlej pogrešan.	Žena Hajdinjak Julija		6. II. 1935 Og 59/34-4	1. sept. 1935
Adanič Franc, rojen 29. avgusta 1892, želar-ski sin v Meleh št. 16.	Odrinil kot redov 6. čete 87. pp. meseca julija 1914 na gališko bojišče. Tam baje bil 15. av-• gusta 1914 težko rajen; odtlej pogrešan.	Oče Adanič Anton	—	6. II. 1935 Og 60/34—4	l.sept. 1935
Gaber Anton, rojen 25. oktobra 1894, posestnik v Kruplivniku.	Odšel leta 1915. z 18. domobranskim pp. na rusko bojišče. Zadnjikrat pisal leta 1916; odtlej pogrešan.	Sestra Sieger Ema	—	6. II. 1935 Og 61/34-4	1. sept. 1935
Lederer Rupert, rojen 17. septembra 1891, posestnikov sin v Gačniku št. 20.	Odšel začetkom vojne leta 1914. kot aktivni vojak 47. pp. iz Maribora na gališko bojišče; odtlej pogrešan.	Sestra Lederer Jožefa		6. II. 1935 Og 63/34-5	1. sept. 1935
Dcutscher Ivan, rojen 3. aprila 1887, posestnik v Črnci.	Odšel leta 1914 s 26. domobranskim pešpolkom na gališko bojišče. Zadnjikrat pisal 9. oktobra 1914; odtlej neizvesten.	Žena Felšak Alojzija	—	6. II. 1935 Og 2/35	1. sept. 1935
Sovič Ivan, rojen 15. avgusta 1885, posestnik na Gomili št. 39.	Odšel 31. maja 1913 v Ameriko, odkoder leta 1924 zadnjikrat pisal; odtlej neizvesten.	Hči Sovič Marija	—	1. II. 1935 Og 3/35-2	25.febr.1936
Tcmlin Franc, rojen 28. septembra 1874 v Kuštanovcih 4.	Prišel 6. januarja 1915 z 18. pp. na rusko-gališko bojišče. Zadnjikrat pisal meseca maja 1915. Odtlej pogrešan.	Sin Temlin Štefan	—	6. II. 1935 Og 4/35	1. sept. 1935
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 14. februarja 1935.
I 1413/34-13.	510
Dražbeni oklic.
Dne 1. aprila 1935 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vi. št. 905. zemljiška knjiga Šmarca, vi. štev. 21 (kmečko posestvo).
Cenilna vrednost: Din 73.187 05.
Najmanjši ponudek: Din 48.792’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale drSžbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati1' glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem 66 opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 13. februarja 1935.
&
I 177/34-17.	426
Dražbeni oklic.
Dne 1. aprila 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v Brezovici št. 27 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Sabočevo, vi. št. 18, 17, 20, 608, 619 in 643.
Cenilna vrednost: Din 490.972'90.
Vrednost pritikline: Din 17.720’—.
Najmanjši ponudek: Din 319.771’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 8. februarja 1935.
I 530/34.	511
Dražbeni oklic
Dne 2. aprila 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše z zemljiščem, zemljiška knjiga k. o. Polzela, vi. št. 29.
Cenilna vrednost: Din 120.08G'—.
Najmanjši ponudek: Din 9P.064'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vransko, dne 18. februarja 1935.
*
i 399/34-14.	# t 470
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 1935 dopoldr e ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: sestoječih iz hiše s stavbiščem, drvarnice,! vrtne, 4 njivskih, 1 travniške in
2 gozdnih parcel, zemljiška knjiga Šmiklavž, vi. št. 28.
Cenilna vrednost: Din 23.659’80.
Najmanjši ponudek: Din 15.773'20.
Vadij znaša: Din 2.400’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenjgradcu, dne 9. februarja >1935.
*
Va I 3910/34-10.	.	505
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša v Ljubljani, Soška ul. 7 z vrtom, zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vi. št. 2289.
Cenilna vrednost: Din 142.000’—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 71.000’—.
Vadij: Din 14.2001—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 19. januarja 1935.
*
I 2061/34-9	404
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1935 dopoldne ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Polenci, vi. št. 30, zemljiška knjiga d. o. Bratislavci, vi. št. 205.
Cenilna vrednost: Din 60.215'—.
Vrednost pritikline: Din 3.310-—.
Najmanjši ponudek: Din 40.143’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 25. januarja 1935.
*
I 2097/34—>10.	442
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1985 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: idealna polovica, zemljiška knjiga d. o. Prvenci, vi. št. 33 in 106, zemljiška knjiga d. o. Cirkulane, vi. št. 96.
Cenilna vrednost: Din 52.461’75.
Vrednost pritikline: Din 1.975’—.
Najmanjši ponudek: Din 34.974’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 4. februarja 1935
•j*
I 2462/34-10.	'	527
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Dolane, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: Din 32.770’—..
Vrednost pritikline: Din 370 —
Najmanjši ponudek: Din 22.026’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na. uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju,
dne 12. februarja 1935.
I 1786/34—12.	438
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Petrovče, vi. št. 87.
Cenilna vrednost: Din 212.179’—.
Vrednost pritikline: Din 1.585’—.
Najmanjši ponudek: Din 142.509 54.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju,
dne 25. januarja 1935.
*
I 2837/34-9.	523
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1935 dopoldn® o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba idealnih polovic nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Pobrežje, vi. št. 162, 164 in 388 in zendj1' ška knjiga d. o. Šturmovec, vi. št. 48.
Cenilna vrednost: Din 44.384’—.
Najmanjši ponudek: Din 29.590 — •
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe* je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražb j sicer bi so ne mogle več uveljavlja
glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju,
dne 14. februarja 1935.
&
I 777/34-13.	•	479
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krška vas, vi. št. 212 in zemljiška knjiga Veliki trn, vi. št. 871.
Cenilna vrednost: Din 53.823'75.
Vrednost pritikline: Din 5.680'—.
Najmanjši ponudek: Din 39.790’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 6. februarja 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
177.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 8. februarja 1935. Besedilo:	Viktor Omersa, družba z
o.	z.
Izbriše se zaradi smrti poslovodja Omersa Viktor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubija::, odd. III.,
dne 6. februarja 1935.
Fi 125/35 — Rg C V 70/3.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1935. Besedilo: Avtomatični buffet, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Hočevar Nada; vpiše pa poslovodja Seljak Marija, soproga trgovskega zastopnika v Ljubljani, Napoleonov trg št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. februarja 1935.
Rg C IV 247/4.
*
179.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1935. Besedilo: Franc Golob.
Vpiše se Golobu Romanu v Ljubljani, Wolfova ulica 8, podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IU.,
dne 6. februarja 1935.
Rg A I 89/2.
180.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. januarja 1935. Besedilo: I. Krivic.
Besedilo firme odslej: Ivan Krivic. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. januarja 1935.
Rg A I 48/3.
Izbrisale so se nastopne firme:
181.
Sedež: Kočevje.
Dan izbrisa: 19. januarja 1935. Besedilo: Edvard Hoffmanu.
Obratni predemt: trgovina z manu-fakturnim in mešanim blagom ter prodaja žganja.	/
Imetnik: Josef Schober, trgovec v Kočevju.
Zaradi smrti imetnika 1. 1924 in opustitve izvrševanja obrata po vdovi Schober Ani.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 19. januarja 1935.
Fi 10/35 — Pos I 22/4.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 8. februarja 1935. Besedilo: Bush Serviee Corporation, družba z o. z.
Zaradi končane likvidacije.
Ok. ožiio kot tr;r. s ce v Ljubljani, odd. III., dne 6. februarja 1935.
Rg C IV 116/19.
*
183.
Sedež: Zidani most (podružnica).
Dan izbrisa: 29. decembra 1934. Besedilo: Davorin Podlesnik, naslednik Franjo Černe, trgovina z mešanim blagom.
Imetnik: Franjo Černe.
Izbrisala se je v tusodnem trgovinskem registru podružnica na Zidanem mostu, ki je bila vpisana tudi pri okrožnem sodišču v Celju v Reg A II 75.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. decembra 1934.
Fi 183/34 — Reg A I 204/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
184.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 12. februarja 1935.
Besedilo: Log (ljudska, obrtna in gospodarska) registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je: Združiti obrtnike, delavce, kmete, nakupovati in prodajati za svoje člane vse vrste kmetijskih, poljskih in gozdnih proizvodov, dalje preskrbovati svoje člane z vsemi potrebščinami, njihove
proizvode vnovčevati, ustanavljati delavnice in prodajalnice. Svoje člane preskrbovati z življenskimi potrebščinami.
Zadružna pogodba z dne 13. januarja 1935.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim 50 kratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na vidnem mestu v zadružni pisarni, po potrebi v zadružnem glasilu.
Načelstvo sestoji iz 3—6 zadružnikov, člani načelstva so:
Jošt Melhijor, posestnik, Medlog, načelnik,
Širše Franc, trg. poslovodja, Arja vas, namestnik načelnika,
Veber Anton, mlinar Levec, član načelstva.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelnik ali njegov namestnik in eden član načelstva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno načelnik ali njegov namestnik in eden član načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 12. januarja 1935.
Zadr.IV 100/3.
*
185.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8, februarja 1935.
Besedilo: Dom jugoslovanskih obrtnikov, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo svojih članov, zato:
1. gradi v svrho odmora in okrepčila svojih članov in njih rodbin počitniške in izletniške domove, kopališke naprave, planinske koče in zavetišča ter jih , upravlja;
2. prireja počitniške kolonije, skupne zlete in potovanja svojih članov in njih rodbin;
3. pridobiva v svrho izvedbe svojega namena potrebne gostilniške in druge koncesije.
Zadružna pogodba z dne 26. januarja 1935.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim nabitjem naznanila v zadružni pisarni, po potrebi s pismenimi obvestili posameznih članov ter z oglasi v listih.
Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in še nadaljnjih 9 odbornikov.
Član' načelstva so:
Muc Martin, krojaški mojster, Gradišče št. 13,
Pičman Lovro, vodovodni inštalater in kleparski mojster, Ilirska ul. 15,
- Martinc Ivan, slikarski mojster, Poljanska cesta 20,
Mihelčič Ivan, elektrotehnik, Borštnikov trg 1,
Smole Josip, krznarski mojster, Opekarska cesta 33,
Lancoš Dimitrije, mizarski mojster, Wolfova ul. 12,
Vidmar Ivanka, soproga pekovskega mojstra, Rimska cesta 6,
Jankovič Matija, kleparski mojster, Rimska cesta 19,
Breskvar Anton, ključavničarski mojster, Sv. Petra nasip 25,
Kralj Ivan, ključavničarski mojster, Gregorčičeva ulica 5,
Percinlič Franjo, elektrotehnik, Gosposvetska cesta št. 16, vsi v Ljubljani.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dv'a člana načelstva, ali en ,član načelstva in en za so-podpisovan' pooblaščeni nameščenec.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odel. III., dne 6. februarja 1935.
Fi 123/35 — Zadr. XI 10/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
186.
Sedež: Naklo.
Dan vpisa: 8. februarja 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Naklem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Ažman France; vpiše pa član načelstva Markič Jakob, posestnik v Strahinju št. 48.
Okro  ki trg. s	Ljubljani,
odd. III., dne 6. februarja 1935.
Fi 130/35 — Zadr, III 5/52.
*
187.
Sedež: Tržišče.
Dan vpisa: 8. februarja 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Tržišču, r. z. z n. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Renko Ciril in Debelak Anton, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Orešek Vinko, posestnik v Spodnjih Vodalah št. 8 in Stušek Ivan, posestnik v Tržišču št. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 8. februarja 1935.
Fi 17/35 — Zadr 1 85/23.
*
188.
Sedež: Unec.
Dan vpisa: 8. februarja 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Uncu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Matičič Ludvik; vpiše pa član načelstva Svet Anton iz Muca št. 79.
Okrožno kot trg. so Hšt v Ljubljani, odd. III., dne 6. februarja 1935.
Fi 132/35 Zadr. VIII 121/10
*
189.
Sedež: Vransko.
Dan vpisa: 12. februarja 1935. Besedilo: Hmeljarna na Vranskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Sklep občnega zbora z. dne 13. januarja 1935: Iz načelstva so izstopili kot člani: BrezovSek Ernest, štanzer Ivan in Ručigaj Ivan, kot namestnika Lovrač Ivan in Zorko Anton.
V načelstvo so vstopili kot člani:
Brezovšek Adolf, pos. in trg., Vransko, Vranič Avgust, pos., Prekopa, in Zorko Anton, pos., Vransko.
Kot namestnika: Vranič Jakob, pos., Prekopa, in Zahojnik Gregor, pos. v Stopniku.
Vpiše se izprememba pravil v § 5., 6.,
7.	in 9.
Vsak zadružnjk jamči odslej s 5 krat-nim zneskom deleža in traja jamstvo še 3 leta po preteku onega poslovnega leta, koncem katerega je članstvo prenehalo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju. odd. I.,
dne 12. februarja 1935.
Zadr. III 207/12.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
190.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 7. februarja 1935. Besedilo: »Edinost« vzajemno gospodarsko društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi prenosa sedeža in poslov v Zagreb in po sklepu občnega zbora v Zagrebu od 20. januarja 1935.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
0 odd. III., dne 7. februarja 1935. Zadr. V 41/66
Konkurzni razglasi
191.
S 11/32-17.	516
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Rotar Martin, trgovec, Loke 338, Trbovlje.
Konkurz. ki je bil razglašen s sklepom opr št. S 11/32 o imovini preža dolženca, se odpravlja, ker je bila razde-.Ijena vsa masa po § 139. k. r.
Okrožno kot konk. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. februarja 1935.
>!•
192.
Por 1/35-35.	499
Oklic.
Poravnalno postopanje Gregorca Dragotina ml., trgovca v Toplicah.
Ponovni poravnalni narok se določa na dan 2. (drugega) marca 1935 ob
10.	uri 30 minut v sobi št. 1 sreskega sodišča v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. februarja 1935.
*
193.
Por 2/34—5.	500
Konec poravnave.
V poravnalni stvari Lična Viktorja, trgovca v Sodražici št. 50, se s sklepom Por 2/34—1 otvorjeni poravnalni postopek proglaša v smislu § 55. p. z. dovršenim, ker je poravnava pravnomočna.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. februarja 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	No. 2075/1.	515
Razglas.
S sodbo sreskega sodišča v Gornji Radgoni, Kps 51/34 od 20. februarja 1934, je bilo Kovačiču Konradu, rojenemu 18. februarja 1907 v Poterni, delavcu v Policah št. 75, občina Gornja Radgona-okolica, prepovedano zahajati v krčme od 15. januarja 1935 do 15. januarja 1937.
Vsakdo, ki bi imenovanemu vede postregel z opojno pijačo, se kaznuje po § 268. k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do Din 5.000'—.
Sresko načelstvo v Ljutomeru, dne 18. februarja 1935.
Štev. 437.	514
Razpis službe.
Občina Lendava, srez dolnjelendavski, razpisuje pragmatični mesti občinskega delovodje in občinskega blagajnika.
Šolska izobrazba: popolna srednja ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina za blagajnika Din 2.500'—. Za delovodjo tudi pogoj najmanj triletna praksa v upravni službi, popolna samostojnost v občinskih poslih, za blagajnika zmožnost bilaneira-nja in uvežbanost v upravni praksi. Začetna mesečna plača Din 1.500'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami'po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tokom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«.
Občina Lendava,
dne 16. februarja 1935.
Št. 557.	501
Razpis.
Občina Predoslje, srez Kranj, razpi* suje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole z maturo ali njej enake strokovne šole. Varščina po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občim-.
Občina Predoslje,
dne 18. februarja 1935. *
*
St. 860.	536
Objava.
Občina Radeče proglaša za neveljavn0 hranilno knjižico na ime Dolinar Lep1* Radeče, št. hranilne (vložne) knjižic0 591 Narodne hranilnice in posojilni00 r. z. z o. z. v Radečah s prvotno vlog0 Din 900'—, ker se je izgubila.
Občina Radeče, dne 21. februarja 1935.
Štev. 442.	508
Razpis.
Občina Stari log, srez kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina Din 5.000’—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«.
Občina Stari log, dne 19. februarja 1935.
Št. 251.	509
Razpis.
Občina Trojane, srez Kamnik, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina Din 3.000'—.
Pravilne kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, jr vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Trojane, dne 19. februarja 1935.
E. R. št. 2313.	495-8-2
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin občni dMavni bclniei v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1935 se razpisuje druga ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v 2vezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 18. marca 1935 za vse vrste mesa, slanino in kruh, dne 20. marca 1935 za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke, dne 21. marca 1935 za špecerijo in hišne potrebščine, dne 22. marca 1935 za zdravila, obve-zila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika občne drž. bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila za hdeležbo pri licitaciji z navedbo višine Potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, daje. uprava bolnice.
Uprava občne drž. bolnice v Ljubljani, dne 18. februarja 1935.
*
Štev. 902—907.	524
Razpis nabave.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulo-*° v Topolšici razpisuje v smislu zak. o (trž. računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb istega zakona dobavo *ivii in raznih gospodarskih in hišnih Potrebščin prvo pismeno licitacijo, in si-
dne 28. marca 1935 ob 11. uri za dobavo špecerije;
dne 28. marca 1935 ob 11. uri za dobavo moke in mlevskili proizvodov;
dne 29. marca 1935 ob 11. uri za dobavo perutnine, jajc in rib;
dne 29. marca 1935 ob 11. uri za dobavo mleka, masla in smetane;
dne 30. marca 1935 ob 11. uri za do-dobavo suhomesnatih izdelkov;
dne 30. marca 1935 ob 11. uri za dobavo svežega mesa.
Licitacije so razpisane za dobo od 1. aprila '1935 do 31. julija 1935 in se bodo .vršile v pisarni zdraviliške uprave.
Vsa pojasnila kakor tudi dražbene in dobavne pogoje daje uprava proti plačilu Din 35’—.
Uprava Drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici,
dne 21. februarja 1935.
Štev: 584/E—K.	502
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo različnih žic in Bergmannove cevi.
Seznam in dobavni	pogoji	se	dobijo
v pisarni, Krekov trg	št.	10/11.
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne, dne 18. februarja 1935.
»j*
Štev. 268/35.	526
Objava.
Po §8. adv. zakona se objavlja, da je gospod W e b 1 e Demetrij z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Novem mestu.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1935-Za odbor Advokatske komore „ v Ljubljani, predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
Br. 36.880.	530
Narodna banka Kraljevine Jugoslavije
Petnajsto redno zborovanje delničarjev
Narodne banke kraljevine Jugoslavije
se bo vršilo 10. marca 1935, ob 9. uri dopoldne, v zgradbi Narodne banke v Beogradu.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora in volitev dveh delničarjev za skrutinatorja in overovi-telja zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora in predložitev računov o poslovanju v 1934. letu.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora o poslovanju v 1934. letu.
4. Odobritev bilance ter računa dobička in izgube in poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora v 1934. letu.
5. Predlog o razdelitvi dobička delničarjem za 1934. leto.
6. Podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje v 1934. letu.
7. Predlogi delničarjev, kolikor jih bo po določilih statutov (čl. 76.).
8. Izvolitev članov upravnega odbora na eventualno izpraznjena mesta.
9. Volitev treh članov za nadzorni odbor po čl. 55. statutov.
Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, državljan kraljevine Jugoslavije, ki ima najmanj deset delnic (čl. 60. zakona o Narodni banki).
Delničarje, ki imajo manj nego deset delnic, sme zastopati eden izmed njih ali kak tretji delničar; ta pooblaščenec razpolaga s številom glasov, ki odgovarja vsoti združenih delnic (člen 72. statutov).
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zborovanja, morajo svoje delnice kakor tudi druga dokazila, kjer so tudi ta potrebna, predložiti najmanj pet dni pred dnevom, določenim za zborovanje, to je do vštetega 4. marca tega leta.
Predložene delnice prevzema in izdaje zanje priznanice: v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila in depote, v notranjosti vse bančine filiale.
Po zborovanju sme vsak delničar svoje delnice (in ostala priložena dokazila) proti vrnitvi priznanice dvigniti tam, kjer jih je predložil.
Po odredbah čl. 71. zakona o Narodni banki se pripominja, da je pri sodišču zahtevano uničenje delnic z naslednjimi številkami: 9386-405, 10.723, 11.829, 16.259, 18.325-329, 18.331, 18.340-348, 18.350-353, 18.359-368, 18.741, 18.743, 18.745-748, 19.606-609, 19.611-613, 19.622-623, 19.625, 19.712, 19.714, 19.797-800.
V Beogradu, dne 18. februarja 1935. leta.
Guverner
Narodne banke kraljevine Jugoslavije: Dr. Milan Radosavljevič s. r.
*
535
Vabilo na 14. redni občni zbor,
ki ga bo imela tvrdka
»Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani
dne 20. marca 1935 ob 10. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani
z naslednjim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1934. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1934.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po predlogu upravnega sveta.
5. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
6. Volitev upravnega sveta.
7. Volitev nadzorstvenega sveta.
8. Slučajnosti.
Občnega zbora se sinejo udeležiti oni delničarji, ki polože tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi, in sicer pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani.
Na občnem zboru daje vsakih 25 delnic pravico do enega glasu v smislu člena 16. družbenih pravil.
Ljubljana, 22. februarja 1935.
Upravni svet.
*
513
Kraljevina Jugoslavija Ministarstvo Trgovine i Industrije
Trgovinsko odelenje II. Br. 5829/k 15. febr. 1935. g.
Beograd
Na molbu Jugoslavenske udružene banke d. d. u Zagrebu od 3. marta
1934, II. Br. 44762/k, a po saglasnosti Ministarskog Saveta od 14. februara
1935. g. na temelju čl. 3 Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihdih Verovnika od 23. nov. 1934. g.
rešavam:
Da se Jugoslavenskoj udruženoj ban-ci d. d. u Zagrebli u smislu pomenute Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih verovnika:
1) odobri provedenje sanacije prema stanjima bilansa za 31. dec. 1934. koji če se utvrditi na temelju prečiščenog bilausa za 31. dec. 1933. i promena koje slede iz poslovanja u god. 1934, no time da se dugovanje zavoda u inostranoj valuti, koja se uuose u Specijalni rezervni fond, imaju u bilansu obračunati u dinare po oficijelnom kursu Narodne banke više 28'5% prima na dan 31. dec. 1934. U svrhu sanacije odobrava se, da se akcijski kapital zavoda ot-piše sa 90% od Din 185,000.00'— na Din 18,500.000'—, i da se od potraživanja ulagača i verovnika, koja nisu izuzeta od pretvaranja, 40% pretvori u prvenstvene deonice i u Specijalni rezervni fond, tako, da se percen-tualno od svih potraživanja upotrebi Din 41,500.000'— za prioritetnu glav-nicu, a ostatak da se unese u Specijalni rezervni fond, koji če prema stanju, koji če sledeti iz bilaiisa za 31. decem-bar 1934, iznosili oko Din 53,500.000'—. Taj se Specijalni rezervni fond ima u aktivi pokriti sa izločenim dubiozama, nakon izvršenih definitivnih otpisa, sa procenom u istom iznosu, koji če imati Specijalni rezervni fond.
Domačim verovnicima, fizičkim oso-baina, koji potražuju po uložuoj knjižici ili po jedilom tekučem računu ili više njih, svotu do Din 250.000'—, pristoji pravo, da u smislu dozvoljene sanacije pripali im dio Specialhog rezervnog fonda pretvore u celosti ili delimice u prvenstvene deonice, ako to pravo pis-menom izjavom upravljenom na Kome-sara Ministra trgovine i industrije kod
Zavoda, izvrše najdalje do 30 dana od dana obnarodovanja ovog rešenja u službenom listu. Ove prvenstvene deo-nice imaju se dodeliti na teret onog dela prvenstvenih deonica, koji ima pripasti inostranim velikim verovnicima sa potraživanjem više od po Din 10,000.000. Raspodela i ovih prvenstvenih deonica ima se izvršiti po propisima čl. 31. Uredbe;
2. dozvoli odlaganje plačanja na 6 godina;
3. utvrdi kamatna stopa za stare ulo-ge na štednju i po tekučim računima sa 4% bruto godišnje, za potraživanja koja ne premašju Din 50.000'—, i sa 3% bruto godišnje za potraživanja, koja iznose više od Din 50.000'—, počam od 1. ja-nuara 1935. god.;
4. odobre finansijske olakšice iz čl. 15. Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih verovnika od 23. nov. 1934.
O ovome se ima obavestiti:
1. Jugoslavenska udružena banka d. d. u Zagrebu.
2. Komesar Ministra Trgovine i Industrije pri Jugoslavenskoj udružti.oj ;an-ci d. d. u Zagrebu.
3. Ministar finansija kr. Jugoslavije, radi odobrenja finansijskih olakšica prema čl. 15. Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih verovnika.
Ministar Trgovine i Industrije dr. Vrbanič v. r.
Potvrduje se, da je ovaj po samoj stranci sačinjeni prepis vjeran origina-
lu, koji je pisan mašinom a sastoji se od ‘A tabaka te koji se nalazi po tvrde-nju stranke kod Jugosl. udruž. banke u Zagrebu, Iliča broj 3.
Sreski sud I. u Zagrebu, dne 20. februara 1935.
Poziv upnikom.
Tvrdka >Instalacija, družba z omejeno zavezo« ali nemško: »Instalationsge-sellschaft m. b. H.« v Celju je prešla v likvidacijo. Upniki tega podjetja se po-zivljejo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorjema Rakusch Danijelu ali ing. Rakusch Viljemu, veletrgovcema v Celju.
Likvidatorja.
*
517
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico od kolesa št. 88.216 iz Celja. Proglašam jo za neveljavno.
Novo Celje, dne 19. februarja 1935.
Ratajc Ciril s. r., hišni čevljar umobolnice v Novem Celju.
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 280/34, izdano od uprave policije v Ljubljani na ime: Trampuš Ivan. Proglašam jo za neveljavno.
Trampuš Ivan s. r.
Računski zaključek	537
Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem
za poslovno leto 1933./34.
Račun bilance z dno 30. septembra 1934.	Dolg
Imetje
Posestva .......
Inventar......................
Izguba:
v 1. 1933./34.	8.081'—
prenos izgube lanskega leta 918.366-63
Din
269.259-—
851.776-25
926.44763
2,017.482-88
Delniška glavnica Upniki . . . . .
Din
2,000.000-
47.482-88
2,047.482-88
Dati
Račun dobička in izgube z dne 30. septembra 1934.
Imeti
Režije........................
Davki.........................
Prenos izgube lanskega leta
Din
5.629—
2.452—
918.366-63
926.447-63
Izguba: prenos izgube lunskega leta 918.366 63 v 1. 1933./34.	8.081-—
Din
926.447-63_
926.447-63
Laško, dne 30. septembra 1934.
Revizijska komisija:	Za	upravni svet:
Dr. Junko Bereč s. r. Valter Laurenčič s. r. Avgust Tosti s. r. Viljem Nemeuz s. r-Josip Biber s. r.	Upravni	svet
Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem.
, Izdaja k ra Revska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.