Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1‘50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. --- -----------------------------------
Geslo :
Vse za vero, dom, cesarja.
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- -------------- - - ---------...----------------
V Gorici, 26. novembra 1914.	45. številka.
I. letnik.
Za mir v Cerkvi.
(Iz okrožnice sv. očeta Benedikta XV.)
V vsaki človeški družbi, naj bo' cilj njene združitve ta ali oni, je največje važnosti za skupen uspeh, da so njeni udje popolnoma edini in da vsi za enim težijo. Zato polagamo vso važnost na to, da izgine vsak spor in razdor med katoličani, naj bo že katerikoli, da se tudi v bodoče vsak nov spor prepreči in da bodo odsedaj naprej vsi enega mišljenja v enotnem smislu delovali. ' Sovražniki božji in Cerkve dobro ve- j do, da pomeni vsaka needimost med na- i mi v boju eno zmago za nje....
Če je tedaj postavna oblast nekaj jasno določila, ne sme nihče tega predpisa prezirati zato, ker mu ni dovolj jasen. Pač pa naj vsak svoj nazor podredi postavni oblasti in naj jo po svoji vesti posluša. Ravno tako pa ne sme no bena privatna oseba niti v knjigah, nili v listih niti v govorih igrati učenika v Cerkvi. Vsi vemo, komu v Cerkvi je Bog učeniško službo izročil. On ima popolno pravico po svojem preudarku imjeti za besedo, če se mu to prav zdi. dolžnost drugih pa je, njegovemu nau-se versko podvreči in njegove be--sode poslušati. V vseli drugih vprašanjih pa, ki ne pomenijo nobene nevarnosti za vero in disciplino, se smejo do odločitve apostolske stolice nasprotni si nazori obravnavati in zagovarjati. Vsakemu je dovoljeno svoje mnenje iz reči . . .
Svoje lastno mnenje sme vsakdo prosto zastopati; vsled tega pa ne sme misliti, da ima pravico druge, ki so drugačnega mnenja, samo iz tega vzroka dolžiti, da niso pravoverni ali pa da jim Manjka prava disciplina.
Zahtevam tudi z vso resnobo, da se naši verski tovariši varujejo posluževati se onih zaznamovanj, ki so v najnovejšem času nastala, da se katoličani od katoličanov razlikujejo. Teh novih izrazov naj se izogibajo, ne samo za to, ker ne odgovarjajo ne pravično-sti, ne resničnosti, ampak tudi zato, ker Pr°vzročajo med katoličani veliko ZrnedO in nered.
Vsebina in bistvo katoliške vere je Tiko, da se ji ne more ničesar dostaviti, ničesar jemati. Če imamio katoli-sko vero imamo celo, ali pa ničesar. Zato ni treba nobenih posebnih dostav-k°v, če se hoče katoliška veroizpoved označiti. Vsak jo dovolj označi z bese-^arni; Kristjan je moje ime, katoličan ’n°j Pridevek! Naj se vsak potrudi, da 0 v resnici to, kar se imenuje.
Rusi odvažajo vse vrednosti iz Galicije.
Dunaj, 19. Glasom zanesljivih poročil iz delov Galicije, ki so jih zasedli Rusi, prevažajo celi železniški vlaki vse vrednostne predmete v Rusijo,
Rusi odbiti.
Dunaj, 20. Tudi včeraj so imeli zavezniki na Rusko - Poljskem povsod uspehe. Odločitev še ni padla.
Število ujetih Rusov narašča.
Pred Przemyslom so imeli Rusi pri nekem poizkusu, da bi spravili močne varnostne čete bližje fronti, ki pa je bil takoj odbit, težke izgube.
Boji pri Črnovicah.
Dunaj, 20. novembra. »Gzernowit-zer Tagblatt« piše: V četrtek 12. t. m. so poizkusili Rusi zopet obstreljevati naše mesto, a obstreljevanje je izpadk žalostno za Ruse. Rusi so izstrelili 100, naši le 44 strelov. Naši topovi so gro-meli od 1. do 2. ure popoldne in so zopet sijajno učinkovali. Med šestimi ruskimi topovi sta dva nerabna —- moštvo je bilo ubito, municijski vozovi u-uičeni en top je pa bil zelo poškodovan. Z ostalimi tremi topovi so Rusi bežali proti severu.
Napadi proti Rusom.
Dunaj, 21. Napad zaveznikov na glavne ruske sile na Rusko-Poljskem, gre na vsej fronti naprej.
V bojih severovzhodno od Čensto-hova sta se udala dva sovražnikova bataljona.
Dunaj, 22. Zavezniki so nadaljevali svoje napade na Rusko-Poljskem e-nergično in uspešno.
Naše južno bojno krilo je doseglo odelek Szreniawa. Posamezni protinapadi sovražnika so bili odbiti.
Dosedaj so vjele naše čete nad P' tisoč vojakov. Odločitev še ni padla.
Tudi zapadno od reke Dunajec in v Karpatih so v teku večji boji.
Še ni odločitve.
(Dunaj, 23. Na Rusko - Poljskem še ni padla odločitev. Zavezniki nadaljujejo! svoj napad vzhodno od Čenstoho-va in severovzhodno od Krakova.
Pri osvojitvi mesta Piliće so vjele naše čete včeraj 2400 Rusov. Ogenj naše težke artiljerije ima velik učinek.
Ruske čete, ki so šle preko spodnjega Dunajca, niso mogle prodreti.
Vojni položaj je zahteval, da smo posamezne prelaze preko Karpatov začasno prepustili sovražniku.
Dne 20. t. m. je potisnil izpad naših čet iz Przemysla obkoljevalne čo*e pred zapadno in jugozapadno iroriio trdnjave daleč nazaj Sovražnik sc nahaja seda« izven podro ja naših top« v.
Vojni dogodki.
Z avstrijsko - ruskega bojišča.
Dunaj, 19. Bitka na Rusko - Poljskem poteka ugodno. Po dosedanjih poročilih so vjele naše čete 7000 vojakov in uplenile 18 strojnih pušk in tu-1 več topov.
Energična bitka.
Dunaj 24. Bitka na Rusko - Poljskem se ob velikem mrazu z obeh strani energično nadaljuje.
Naše čete so osvojile več oporišč, pridobile zlasti proti Wolbromu in na obeh straneh Piliće na prostoru in vjele zopet veliko vojakov. Sicer je položaj neizpremenjen.
V notranjosti monarhije se nahaja sedaj 110.000 vjetnikov, med njimi 1000 oficirjev.
Južno bojišče.
Dunaj, 20. / južnega bojišča se u-radno poroča- Delni boji se vrše na vsej fronti. Napad na dobro utrjene pozicije pri T.azarevcu napreduje ugodno Včeraj smio ujeli 7 častnikov m 660 mcž. Neugodno vreme. Na višinah en meter snega, v nižavah povodenj.
Nemški glasovi o zmagah na jugu.
Berolin, 20. »Norddeutsche Allge-meirie Zeitung« piše: Udarec za udarcem so prizadele avstro-ogrske čete sovražniku na jugu. Nobne težkoče, ki se jih mora v tamošnji pokrajini upoštevati, niso mogle ustaviti prodirajoče čete Avstro-Ogrske. V zmagoslavnem prodiranju je bil pobit sovražnik ob Drini in zmaga se je ponesla globoko notri v nasprotnikovo deželo. Tukaj kćtkor povsod se bore avstro-ogrske čete s sijajnim pogumom in neomahlji-vo vztrajnostjo in junaštvom.
Črnogorci hoteli vdreti v Dalmacijo,
»Tagespost« poroča dne 20. nov.. da so Črnogorci poskusili v zadnjem času parkrat vdreti v Dalmacijo'. Toda vsakokrat so bili prav korenito odbiti in so imeli izdatne izgube. V zadnjem času so tudi skušali obstreljevati Kotor, toda brez vsakega vspeha. Škoda na naši strani je prav neznatna.
Francozi v Adriji.
Graški listi z 20. t. m. poročajo z Reke, da je vsled velike pomorske barje bilo francosko brodovje za kak napad popolnoma nesposobno. Gosta megla v nekaterih krajih zabranjuje njih podpiranje Črnogorcev. Na Lovčenu leži sneg do kolena.
13 tisoč Srbov vjetih.
Dunaj, 22. Močne naše sile so že prekoračile reko Kolubaro, vendar pa se postavlja nasprotnik v več dobro u-trjenih pozicijah še v bran.
Naše prodiranje je vsled omehčanih tal in preplavljenih vod, v gorovju pa vsled meter visokega snega sicer o-virano, ne pa ustavljeno.
Glasom poročil posameznih oddelkov je bilo tekom zadnjih dveh dni vjetih 2440 vojakov, celokupno število vjetnikov od 6. t. m. pa znaša 13.000 vojakov.
Dve francoski brodovji.
»Tagespost« z dne 24. t. m. prinaša sporočilo, da so opazili blizo Sv. Ivana Medovanskega ob albanskem o-brežju dve francoski brodovji, ki plu-jeti proti Kotorju.
Z nemško - ruskega bojišča.
Berlin, 19. Na vzhodnem bojišču so na novo uvedeni boji še v teku.
Wolffoy urad poroča: Petrograj-ske vesti o prodiranju ruskih čet proti Gumbinenu in Angerburgu, kakor o o-kupaciji Laugszargena pri Tanrogge-nu, so prehiteli dogodki. Rusi so sicer prodirali, a so bili odbiti.
Berlin, 20. Na meji vzhodne Prusije je položaj neizpremenjen. Vzhodno
od jezerske planote so se polastili Rusi neke nezasedene poljske utrdbe in tamkaj se nahajajočih starih nepremakljivih topov.
Preko Mlave in Lipnega umakniv-ši se deli sovražnika nadaljujejo svoje umikanje.
Južno od Plocka je naš napad napredoval. V bojih pri Lodzu in vzhodno od Čenstohova še ni padla nobena odločitev.
Libavsko pristanišče zaprto.
Berlin, 20. Dne 17. t. m. so deli našega baltiškega brodovja zaprli vhod v libavsko pristanišče s .potopljenimi ladjami in obstreljevali vojaško važne naprave. Torpedovke, ki so udrle v notranje pristanišče, so konstatirale, da sovražnih vojnih ladij ni bilo v pristanišču.
Nemški napadi.
Berlin, 21. Operacije na vshodu se razvijajo dalje. Iz Vzhodne Rusije ni poročati ničesar. Zasledovanje preko Mlave in pri Plocku odbitega sovražnika se je nadaljevalo.
Pri Lodzu so naši napadi napredovali.
V	ozemlju vzhodno od Čenstotm-va se bojujejo naše čete ramo ob rami z onimi naših zaveznikov in so pridobile tal.
Berlin, 22. Na Poljskem se vrši še boj za zmago. Boji južno od Plocka, v okolici Lodza in pri Čenstohovu se še nadaljujejo.
Nove ruske sile.
Berlin 23. V vzhodni Prusiji je položaj neizpremenjen.
Na Poljskem nastop novih ruskih sil iz smeri Varšave še zavlačuje odločitev.
V	ozemlju vzhodno od Čenstohova in severovzhodno od Krakova se napadi zavezniških čet nadaljujejo.
Položaj še ni jasen.
Berlin 24. Na vzhodnem bojišču še ni razjasnjen položaj.
V	vzhodni Prusiji drže naše če:e svoje pozicije ob in severovzhodno od jezerske planote.
Na severnem Poljskem tamkaj v teku se nahajajoči težki boji še niso odločeni.
Na južnem Poljskem bitka pri Čenstohovu stoji.
Na južnem krilu, severno od Krav kovega, napad napreduje.
Uradno rusko poročilo, da sta bila v A/zhodni Prusiji vjeta generala Lie-bert m Pannevitz, je popolnoma izmišljeno. Prvi se nahaja v Berlinu, drugi pa na čelu svojih čet. Oba že dalje časa nista bila v Vzhodni Prusiji.
Z nemško - francoskega bojišča.
Berlin, 19. V zapadni Flandriji in na severnem Francoskem je položaj neizpremenjen.
Neko nemško letalsko brodovje je na nekem poizvedovalskem poletu prisililo dve sovražni letali, da ste pristali, eno sovražno letalo pa uničilo. Od naših letal se pogreša eno.
Silen francoski napad v okolici Servonta na zapadnem robu Argon-skega lesa je bil odbit s težkimi izgubami za Francoze. Naše izgube so bile le majhne.
Berlin, 20. V Zapadni Flandriji in na severnem Francoskem nobenih bistvenih izprememb. Omehčana, napol zmrznjena tla in pa snežni viharji so napravljali našim gibanjem težave.
Francoski napad pri dombresu, jugovzhodno od Verduna, je bil odbit.
Diinkirchen bombardiran.
Dunaj 20. »Neue Freie Presse« poroča, da so začeli Nemci bombardirati mesto Diinkirchen. Bombardiranje je trajalo celo noč. Granate so povzročile veliko škodo. Ljudstvo je bežalo na vse strani iz mesta v okolico. Vendar ni še prišla bitka do kake odločitve.
Artilerijski ogenj.
Berlin, 21. Na zapadnem bojišču je ostal položaj v bistvu neizpremenjen. Skoro pred vso fronto je razvijal sovražnik živahno artilerijsko delovanje.
Berlin, 22. Iz zadnjih poročil z za-padnega bojišča je posneti, da je tam položaj dosedaj še neizpremenjen.
Korak za korakom.
Boji pri Nieuportu in Vpernu se nadaljujejo. Malo angleško brodovje, ki se je dvakrat približalo obrežju, je bilo pregnano od naše artiljerije. Ogenj angleških mornariških topov je bil brezuspešen.
V Ar genskem lesu pridobivamo korak za korakom na ozemlju. En strelski jarek , za drugim, eno oporišče za drugim jemljemo Francozom. Vsak dan vjamemo precejšnje število Francozov.
Neko nasilno poizvedovanje proti našim pozicijam vzhodno; od Mezele je bilo z našim protinapadom odbito.
Angleške ladije streljale.
Berlin 24. Angleške ladje so se pojavile tudi včeraj ob flandrijskem obrežju in so obstreljevale Lombartzyde in Seebrhgg". Pii naših četah je bila napravljena Je majhna škoda, pač pa je bilo ubitih ah ranjenih precejšnje število belgijskih ! mouvalcev.
Na zapadu niso nastopile nobene bistvene i'spremembe.
Pctipitev nemškega podmorskega čolna »U 18«.
Berlin 24. Po uradni objavil angleške admiralitete z dne 23. t. m., je bil nemški podmorski čoln »U 18« od nekega angleškega patruljnega plovila ob severnem obrežju Škotske potopljen.
Glasom nekega poročila Reuterjevega urada je angleški rušilec torpednih čolnov »Garry« rešil od posadke podmorskega čolna 3 oficirje in 23 mož. En mož je utonil.
Angleški naddreadnought »Audacions« se potopil.
London 24. Po poročilih iz zanesljivega vira je angleški naddreadnoiught »Audacions« dne 28. ali 29. oktobra zadel ob severnem obrežju Irske na neko mino in se potopil.
Admiraliteta strogo molči o dogodku, da prepreči razburjenje v deželi.
»Audacious« je imel 27.000 ton, stroj za 28.000 konjskih sil, hitrost 22 pomorskih milj, deset 34.3 cm in šestnajst 10.2 cm topov. Posadka je štela okoli 1100 mož.
Turki in Rusi.
Carigrad 19. Turško poročilo iz Carigrada poroča, da je turško brodovje napadlo ruske ladije blizo Sevasto-pdla. Kakor zatrjuje turška brzojavka, je bila ena ruska oklopnica poškodovana, drugo brodovje je pobegnilo v megli.
Boji ob rusko - turški meji.
Carigrad, 21. Naše čete so prodrle preko Kotura in so imele zmagovito bitko z Rusi, dan hoda od meje. So-
vražnik, ki je bil premagan pri Kopri-koju, se je umaknil 30 do 40 kilometrov proti meji. Naša armada nadaljuje s prodiranjem.
Boji ob obrežju Batuma se nadaljujejo. Rusko brodovje je izstrelilo proti Trapecuntu 40 do 50 krogelj, vsled česar je bilo poškodovanih pet hiš. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Sicer bombardiranje ni imelo nobenega učinka. Med bombardiranjem pristanišča so bili prebivalci popolnoma hladnokrvni.
Dne 17. t. m. so zavzele naše čete z bajonetnim naskokom vse vtrdbe v okolici Artvina. Sovražnik se je umaknil in pustil na bojišču veliko število mrtvih in množico vojnega materijala in oprem.
Boji z glavnim delom ruske armade v kavkaškem obmejnem ozemlju, se nadaljujejo. Po hudi bitki so naše čete porazile Ruse, ki so se nahajali v Li-inabu na ruskih tleh. Po težkih izgubah so pobegnili Rusi na drugi breg Coroka.
Darovi.
Darovi za Miklavžev večer v »S 1 o venskem S i r o t i š č u:
P. n. g. Teodor Hribar, trgovec 17 m in pol fruštanja v vrednosti 19 K 25 vin.; Josip Culot, trgovec 6 parov hišnih obuval, 8 parov nog..vic in 2 maji v vrednosti 24 kron; Frančišek Del-chin, trgovec 5 maj v vrednosti 8 K; trgovina Vuga in drug 1 obleko v vrednosti 11 K; g. Šuligoj Jakob, urar 2 srebrni zapestnici v vrednosti 4 K; tvrdka Pregrad in Černetič, fruštanja za 5 K.
Jubilejni darovi za »Slovensko Sirotišče:
v nabiralniku g. Josipa Fon 4 K; Adolf Urbančič, mesar 2 K; Ivan Cvek, Kneža 1 K; N. N. v Gorici 1 K; Josip Cu-kijati 20 vin.; Buda Josip 10 vin.; N. N. I K. —
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Novice.
CENJENIM NAROČNIKOM »GORIŠKEGA LISTA«; Z današnjo št. lista razpošiljamo poštne položnice vsem, ki niso še poslali naročnine za tekoče leto, pa tudi onim, ki so zaostali z naročnino za »Primorski List«. Na položnici je zabelježeno, koliko ima vsakdo plačati. Vsakdo naj stori svojo dolžnost, ker se bliža konec leta. Uprava ima mnogo stroškov, ki jih je treba sproti poravnati. Prosimo torej, naj nam cenjeni naročniki takoj dopošljejo naročnino.
Uprava »Goriškega Lista«.
Rojstni dan sv očeta. Dne 21. t. m.
je praznoval sv. oče Benedikt XV. svoj 60. rojstni dan. Ob tej priliki je bil v Vatikanu velik sprejem. Sveti oče Benedikt XV. je bil rojen 21. novembra predpoldan 1. 1854. v Genovi. Drugi dan, se je vršil v cerkvi krstni obred, krst za silo je pa dobil sedanji sveti o-če že prvi dan, ker je bila nevarnost, da umrje.
Prestolonaslednik Karl Franc Jožef — potomec Jurija Podjebradskega.
V praški »Union« priobčuje Avguštin Seifert članek pod naslovom »Listek iz obiteljske kronike novega prestolonaslednika Karola Franca Jožefa«, v katerem na temelju zgodovinskih podatkov pride do ‘zaključka, da teče v sedanjem prestolonasledniku krajev-ska kri češkega kralja Jurija Podjebradskega. Saški kralj Albert se je poročil z Zdenko, hčerko češkega kralja
Jurija Podjebradskega. Direktna linija saške kraljeve rodbine od kralja Alberta pa do sedanjega kralja Friderika Avgusta III. se da natanko ugotoviti. Naš prestolonaslednik se je rodil kot sin nadvojvode Otona in njegove soproge Marije Jožefe, ki je hčerka umrlega saškega kralja Jurija in sestra sedanjega Saškega kralja Avgusta Fride-.ika lil.
Odlikovanje. Poveljnik 3. vojnega zbora, general pehote Colerus pl. Gel-dern je bil odlikovan z redom železne krone I. razreda. Na goriškem gradu je ob tej slavnostni priliki plapolala cesarska zastava.
Duhovska vest. Velečastiti g. mon-signor Ivan Nep. Murovec je imenovan za arhidijakona slovenskega dela gori-ške nadškofije.
Iz policijske službe. C. kr. policijski nadkomisar dr. Casapiccola je bil premeščen k policiji v Rovinj.
G. notar Temo Šorli, o katerem se je govorilo, da je mrtev, se nahaja glasom uradnega poročila kot vojni vjet-nik na Ruskem, v Slobodsku, vijatska gubernija.
Subskribcija vojnega posojila! S
cesarsko naredbo z dne 4. avgusta 1914 se je finančni minister pooblastil, da primerno poskrbi za izredne potrebščine, ki jih bodo stavile vojaške operacije velike vojne.
Nominalna obrestna mera znaša 51/2%; ker pa znaša emisijska cena 971/2% in ker je določen 1. april 1920 za povrnitev posojila, se pokaže, da bo obrestna mera za naložen kapital presegala 6%.
Dalje so se banke odpovedale proviziji 5/8% v prilog subskribentom.
Posojila se izda v oddelkih po 100, 200, 1000, 2000, in 10000 K., ki bodo prosti vseh davkov in takse na vrednosti; z njimi se bodo mogle v prvem le tu dobiti podpore pri avstro-ogrski banki in pri blagajnah za posojila v času vojske in sicer do 75% njihove imenske vrednosti proti obrestim, ki so enake uradnim obrestim za eks-komktiranje menic, torej sedaj proti 5]/2 odstotnim obrestim.
Zraven tega je naloženi denar papilarno varen.
Občinski zastopi, zavodi, ustanove, korporacije in uprave, javne oblasti in zasebniki naj nemudoma prispevajo k tej akciji, ki jo nalaga dolžnost, ki pa je za subskribente izredne kor; sti. —
Deželni odbor.
Vojnega posojila sc podpisali: Deželni odbor 250.000 kron, Mont 250.000 kron, Deželni hipotečni zavod 50.000 kron, občina Tržič 50.000 K, občina Gradez 40.000 kron in kuratorij kopališča v Gradežu 50.000 kron.
Sestanek županov gor iškega pobi. okraja. V nedeljo so se zbrali na c. ki. okraj, glavarstvu županije polit, okraja goriška okolica, da so se posvetovali glede vojnega posojila. Ob tej priliki je bilo govora tudi o preskrbljenju občin s potrebnimi živili.
Grof Tisza v nemškem glavnem stanu. Ministerski predsednik grof I is-za, ki je prispel 21. popoldne v nemški glavni stan, je bil sprejet od cesarja Viljema v daljši posebni avdijenci in je bil nato povabljen k cesarskemu zaju trku.
Grof Tisza je imel tudi razne razgovore z državnim kancelarjem in zunanjim ministrom. Ministerski predsednik je posetil tudi šefa generalnega štaba. Zvečer se je nahajal grof Tisza pri državnem kancelarju.
Spomenica o koleri.- C. kr. mini-sterstvo notranjih zadev je izdalo poučno spomenico, kako se imamo varovati pred kolero. V prvi vrsti se pri-
poroča snaga in pa pažnja na dobro kuhane jedi. Omenjena spomenica se dobiva pri okrajni bolniški blagajni v Gorici brezplačno in se ljudstvu priporoča, da si to spomenico preskrbi in se po njej ravna.
VIII. izkaz darov »zlato za železo«.
Prejeli smo že osmi izkaz imen blago-dušnih darovalcev in darovanih predmetov, ki so se nabrali po geslu »zlato za železo«. Radi pičlega prostora ne moremo objaviti celotnega izkaza.
Božič v vojni. Da se tudi 'našim vrlim vojakom pod orožjem preskrbi primerno božično darilce, se vojno o-skrbovalili urad ponovno obrača na vse patriotične kroge, da prispevajo po možnosti v ta namen. Doneski naj se pošiljejo na c. kr. okrajno glavai-stvo z označbo namembe.
Za lastnike in najemnike levov. 7.
ozirom na to, da se po nekaterih lovih postreli prav izdatno divjačine se o-brača vojno oskrbovalni urad in pa »Rd. križ« na vse lastnike in najemnike lovov, da bi divjačino po možnosti pošiljali bolnišnicam »Rdečega križa«, kjer se uporabi kot priboljšek za bolne in ranjene vojake.
Darovi vojakom na bojišču. Nabi-
ralnica darov vojno oskrbovalnega tirada za slovenski del dežele v Gosposki ulici 6 v Gorici je pripravljena potom vojno eskrb. urada v Gradcu odpošiljati na bojišče tudi posameznim vojakom darove za božičnico. Kdor misli komu izmed svojcev kaj poslati, naj prinese trdno zavito in z natančnim naslovom označeno na »Nabiralnico darov za slovenski del, Gosposka ulica 6, Gorica« najkasneje do 3. dec. opoldne. — Dne 6. dec. odide iz Gradca posebni vlak na bojišče, ki popelje našim dragim nase darove. Kdor pa nima nobenega svojih v vojski, naj pa, kolikor
more, daruje kaj malega, da bodo de-* |
ležni ljubezni domovine tudi oni vojaki, ki nimajo nikogar, ki bi jim kaj poslal. Vse darove sprejema Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada v Gorici za slovenski del dežele, Gosposka ulica 6.
Zavoji za vojno pošto. »Neue Freie ' besse« sporoča, da je c. in kr. vojno niinisterstvo na razna tozadevna vprašanja odgovorilo, da se zavoji za vojne pošte sprejemajo le od časa do časa in sicer le v toliko, v kolikor je gotovo, da se lahko dostavijo. Sicer se vsakokrat objavi, kedaj so vojne pošte za zavoje odprte.
Uradne ure c. kr. davčnih uradov.
Kakor po drugih davčnih uradih tako se uvede tudi pri davkarijah v K o b a-r i d u, v Krminu in Voloskehi uradne ure ob delavnih nepretrgoma od 8. zjutraj do 3. popoldan. Blagajna se zapre ob 2. popoldan.
Dražbeni oklic. Deželni odbor raz- ( pisuje dobavo raznovrstnega blaga in jestvin za deželno umobolnico in za zavod za gluhoneme. Tozadevni pogoji in pregled potrebnega blaga so na vpogled pri ravnateljstvu deželne umobolnice od 11. do 12. ure predpoldne, razim nedelj in praznikov. Morebitne ponudbe je treba vlagati do 3. decembra 1914, do 12. ure dopoldne.
Dražbe. 1.) Pri krminskem sodišču se vrši dne 15. decembra t. 1. dražba nepremičnin p. 640/1 davč. občine Biljana. Vrednost 1200 kron, najmanjša ponudba 800 kron. 2.) Pri c. kr. sodišču v Komnu se vrši dne 11. decembra t. 1. dražba nepremičnin vložka 193 in 357 davčne občine Brestovica. Vrednost znaša 6273 K, najmanjša ponudba je 4182 kron. 3.) Pri istem sodišču v . Komnu se vrši dne 19. decembra t. k dražba nepremičnin vložka 81. in 82. davčne občine Brestovica. Vrednost 3116 kron, najnižja ponudba 2077 kron-
4.) Pri sodišču v Ajdovščini se vrši 3. decembra t. 1. dražba nepremičnin, vložka št. 21. davčne občine Dobravlje in 30. zemljeknjižnega telesa davčne občine Vel. Žablje. 'Fe nepremičnine gredo na dražbo v šestih oddelkih in sicer je vrednost 8254 kron, 276 K, 340 K, 1490 K, 1200 K, 790 K. Najnižje ponudbe so: 5717 K, 184 K, 227 K, 944 K, 800 K, 527 K. Natančnejše pogoje in druge podrobnosti si morebitni kupci lahko ogledajo pri gori imenovanih sodnijah.
Semenj sv. Andreja v Gorici. Starodavni semenj sv. Andreja v Gorici se začne kakor je med ljudstvom sicer že znano, prvi pondeljek po godu sv. Andreja t. j. po 30. novembru. Letos pa pade god sv. Andreja ravno na ponde-Ijek in bi tedaj ta semenj imeli začeti šele 7. decembra. Radi tega smo se informirali na tukajšnem mestnem magi stratu, kjer določa tozadevni tržni regu-lativ takole: Ako pade god sv. Andreja na kak drug dan razun pondeljka, je semenj prihodnji pondeljek. ako pa pade god sv. Andreja ravno na pondeljek. tedaj začne semenj že isti dan. Za letos tedaj začne semenj sv. Andreja že na god rečenega svetnika t. j. dne 3 0. n o v e m b r a. 'Foliko v obvestilo raznim interesentom v mestu in na deželi.
Pismo našega sotrudnika z bojišča.
Danes Vam zopet pišem. Saj pri nas v vojski se vedno kaj novega zgodi. V zadnjem pismu sem Vam omenil, da smo slovenski vojaki večinoma skuhaj. Zato pa je vedno živahno med na-'hi. V večernih urah ognje zakurimo, sedemo okoli in tedaj še začne raz pravljanje o dogodkih preteklega dne, k'- so se v vojski dogodili. Skupine 20 do 30 mož skupaj rešujemo zamotano Vojsko, svetovno politiko ter zbijamo raznovrstne šale. Dolg čas nam ni pri takem debatiranju. Slovenske pesmi se razlegajo daleč na okoli. Ko se oglasi kak pevski zbor, je kmalu vse polno vojaštva zbranega na okoli. In tako Prebijemo dan za dnem, večer za večerom. Tako veselih vojakov kakor
so Slovenci ni krnaln najti v naši voj-.-ski. Pa slišati, kako pripovedujejo slovenski vojaki o sovražniku, kroglah, šrapnelih! Eden goriški vojak je pripovedoval, da je ležal severno od Pr-zemysla 12 dni v ognjeni črti. Rekel je: Streljali smo noč in dan, enako tudi so vražnik na nas. To je bilo pokanja kakor bi orehe trli. In vspcb 12dnevnega streljanja je bil ta, da ne mi in ne Rusi Se nismo niti za korak pomaknili ne naprej in ne nazaj. Naših ranjencev ni biki veliko, a tudi ruskih ne. Kajti zavarovani smo oboji bili za močnimi oko-Pi. Naša artiljerija je strašno grmela, tako da je človek mislil, da je sodnii dan. Enako je odgovarjala seveda tudi ri’ska, a vspeha kakor rečeno, nobene-Sa- Konečno po 12 dnevnem boju se Uam je vendar posrečilo, da smo zapo-Kiuse iz njih okopov. In taki težki b()P so gosti. Sovražnik močan, mi ni°oni, sila proti sili!
Bilo je na vseh svetih dan. Odda-)eni smo bili od sovražnika 3 kilome-Sovražnik je streljal proti nam s Srapneli, a slabo. Vedno ali predaleč ali 13j ekHzu. 6 mož smo ravno legli pod ^Gneno zagrinjalo. Zmislili smo se na s;;ri;;:vmo, na tužno zvonenje, na raz-^ ct iene groi50ve jn na molitve, kate-.C S0 Pl0lŠiljali naši dragi proti nebu za ,rag5 ranike. Odkrili smo se in izpod Taške strehe se je slišala tiha moli-
ev za vse verne duše....
Naenkrat strašno poči nad našimi kuvami. Za trenutek je bil mir, potem jeli S° ^are^' železni in jekleni kosovi d n	na zemljo. K sreči ni noben
0 T apnela zadel v naš šotor, v č ^malu na to P°či v drugo, v tretje, rk>, a niti en kos te smrtonosne 1!,e ni zadel na naše skromno pre-
nočišče. Seveda smo bili neštetokrat v nevarnosti pred ruskimi srapneli, a tudi ruski vojaki znajo povedati o groznih učinkih, katere napravljajo . naši šrapneli v ruskih vrstah.
Dan vernih duš smo se umaknili za 1 km proti jugu. Med potoma smo srečali saniteni oddelek z 10 mrtveci, ki je korakal proti bližnjemu griču. Za njimi je šlo nekaj vojakov. Ko so dospeli na grič, so položili mrtvece na tla, duhovnik je trupla blagoslovil, nakar so navzoči pokleknili in molili za mrtvece. Kmalu na to je črna ilovnata gališka zemlja pokrila žrtve vojske. Kdo so bili ti nesrečneži, mi ni znano.
Da, mnogo grobov vidimo po gali-škem polju, mnogo malih križev ob cestah pravi, da tu leže naši junaki. — Ne smem pozabiti zabilježiti tudi junaške smrti enega častnika 7. topničarskega polka iz Ljubljane in štirih mož. Bili so v ognjeni črti pred Novim mestom. Naenkrat prileti v tik topa stoječi muni-cijski voz ruska granata. Strašen pok se je začul. Eksplodirali so namreč naši šrapneli v vozu. Žrtev te eksplozije je bil vrl poveljujoči poročnik in 4 možje. Pokopani so bili vsi skupaj. Skromnega pogreba so se udeležili vsi častniki polka. Pač tragična smrt mladih mož.
Ker govorim že o grobovih, naj o-menim še. da grobovi na galiških vročili tleh na večer vseh svetih niso bili razsvetljeni, ne okinčani s svetjem.
Vse zapuščeno, mrtvo. A omembe je vredno tudi to, da so gališka poko-pališča skrajno zanemarjena. Pokopališča so v gozdovih in niso ograjena. Le kak lesen križ pove mimo potujočemu, da je tu pokopališče. Kaka razlika med našimi in gališkimi pokopališči! rudi cerkve so večinoma lesene, kakor so večinoma lesene tudi m še. Zvoniti pa nismo še slišali odkar smo v Galiciji. Zvonov imajo leseni stolpi prav malo, in še ti so mali in sedaj v vojski sploh ne zvonijo.
Vojska ne pozna praznika ne nedelje. Mnogokrat niti ne vemo, kateri dan je. Le tu in tam nas spominja na Gospodov dan kaka praznična oblečena ženica ali dekle, ki z molitveno knjigo v roki gre k maši ali od maše.
Pozdrav ! Vam udani ....
Čuden slučaj. V soboto zvečer se je dogodil v Trstu jako čuden slučaj, ki še ni prav pojašnjen. Neki Fancescatto in neki Razpin sta šla po noči domov m slišala naenkrat veliko vpitje in klicanje na pomoč. Ko sta prihitela k obrežju, sta opazila potapljajočo se žensko, katero sta spravila iz morja na suho s pomočjo nekega redarja, ki je tudi prihitel na lice mesta. Pozvan je bil takoj pomožni zdravnik, ki je podelil nesrečni ženski prvo pomoč. Prepeljali so jo nato v bolnišnico, kjer je potem pripovedovala sledeče: Imenuje se Marija Medvešček, doma iz Flavij, stara je 36 let. Priznala je tudi, da živi že tri leta ločena od moža. Doma ima štiri o-troke, mož je sedaj črnovojnik v Pulju. Medvešček je potem pravila, da je srečala v Trstu nekega domačina, nekega Jakopa Medvešček, ki je črevljar po poklicu, star 45 let. Kmalu je pa popravila svojo izpoved, češ, da je tega Jakopa Medvešček dobila že v Gorici, ko je šla v Trst. Jakob Medvešček je, kakor pravi rešenka, črevljar v Gorici. Ta jo je vprašal, kam gre in ko je rekla, da gre v Trst, je rekel, da gre ž njo
tudi on. Ona je baje šla iz Gorice ob 2.20 popoldan in ob 7.15 je prišel tudi omenjeni rojak Medvešček v Trst, obiskala sta potem razne gostilne in kavarne, plačala je vedno ona. Ko sta šla zvečer pozno ob bregu, ji je Medvešček stavil baje razne ponudbe in jo vabil s seboj. Potem je zahteval od nje denar. Ker mu ga ni hotela dati, jo je butnil v morje in zbežal. Onadva gospoda, ki sta jo prva poskušala rešiti pa trdita za gotovo, na nista videla takrat ob bregu žive duše. Marija Medvešček je pravila tudi, da je iskala v Trstu nekega svojega brata, ki je kan-celist v Trstu.
Naši ranjenci v Trstu. V tržaške bolnišnice sip došli zadnji teden sledeči ranjeni domačini: Grošelj Vinko, črnovojnik, iz Devina. Stojkovič Matevž, črnovojnik, iz Sežane. Zidarič Ivan, 97. polk, iz Pobegov v Istri. Furlan Anton, 97. polk, iz Sežane. Trojan Avgust 20. lov. bat., iz Gradeža. Črv Karl, črnovojnik, iz Ponikev. Mislej Josip, 97. polk, iz Šentvida pri Vipavi. Bojk Friderik, 97. polk, iz Podgore. Matevlič Franc, 20. lov. bat. iz Naklega. Mozetič Josip, črnovojnik, iz Renč. Drolc Ivan, 20. lov. bat. iz Tolmina. Brili Andrej. 20. lov. bat., iz Tolmina.
Naši ranjenci v Ljubljani. V Ljubljani leže sledeči ranjeni domačini: Stibel Hektor, 17. polk, iz Gorice. Česnik Fr., 97. polk, iz Budanj na Vipavskem. Kogoj Vinko, 97. polk, iz Podgore. Rijavec Anton, 97. polk, iz Lokovca. Anton Jagodnik, 97. polk, iz Podgrada. Puhar Izidor, 97. polk, iz Voloske.
Natečajni razglas. Z začetkom šolskega leta 1914/15 se ima podeliti štipendija iz ustanove Blaža Rjavec v letnem znesku 180 K. K uživanju tega štipendija, so poklicani učenci, kateri obiskujejo kako ljudsko šolo ali gimnazijo in sicer najprej taki iz s o r o d s v a p o očetu ustanovitelja, potem iz sorodstva po materi ustano-vitelja in slednjič far,tiči, kateri imajo domovinsko pravico v B a t u j s k i ali pa Š e m p a s k i fari.
Uživanje štipendija traja do konca gimnazijskih študij.
Prositelji za ta štipendij imajo vložiti svoje prošnje pri c. kr. namestništvu v Trstu do 10. decembra 1914.
Prošnjam se mora priložiti krstno pismo, ubožni list, šolska spričevala zadnjih dveh tečajev, domovinski list in oziroma spričevalo o sorodstvu z u-stanoviteljem.
Pet sinov v vojni. Posestnik Jakob Petrič na Gradišču pri Vipavi, ki se je kot vojak udeležil bosanske okupacije, ima sedaj pet sinov pri Vojakih. Ti so: Ivan Petrič, računski podčastnik pri lovskem bataljonu št. 7. v Kanalu; Jožef Petrič, pri lovskem bataljonu št. 20. v Trstu; Fran Petrič pri pešpolku št. 17. v Ljubljani; Jakob Pe trič pri trdnjavskem artiljerijskem polku v Pulju in Vekoslav Petrič pri lovskem bataljonu št. 20. v Ljubljani. Eden teh sinov je bil na bojišču že ranjen.
Pet sinov v vojski. Na Stari Gori pri Gorici živi 57 letna mati Katarina Sušič, ki je poslala cesarju v Vojsko vseli svojih 5 sinov. Najstarejši Jožef je star 30 let in služi pri trdnj. polku v Kotoru. 28 letni Leopold se je kot poddesetnik 97. pešpolka udeležil bitk v Galiciji, kjer je bil ranjen. 26 letni Viktor je četovodja 27. dom. polka. O 24 letnemu Karlu, ki je poddesetnik pri 97. pešpolku, še od 27. avg. ni glasu. Najmlajši 21 letni Valentin je še v Ljubljani kot novinec 97. pešpolka. Oče je še živ in star 70 let.
Štirje sinovi v vojski. Družina Mu-čič v Gorici, ulica Sv. Petra 61 ima v vojski 4 sinove. Najstarejši Ivan je star 26 let in služi pri 8. top. polku. 25 letni
Artur je planinec pri 27. dom. polku. Na južnem bojišču pri trenu služi 23 letni Franc. Najmlajši je 20 letni novinec 97. pešpolka Pavel.
Štirje sinovi v vojski. Kakor poročajo iz Kreda, sta poslala še živa Anton in Marija C e n č i č štiri sinove-ju-nake v vojsko in sicer Jerneja, ki je star 34 let in služi pri planincih; ta je ranjen v roko. Drugi, Valentin, 29 leten, četovodja pri polj. lovskem bat. št. 7.; tretji, Florijan, 27 let, korporal pri polj. topničarjih št. 9., ranjen v nogo in Dominik, 24 leten pri polj. lovskem bat. št. 20. Čast taki kmečki hiši in čast fantom junakom!
Dva soseda devet sinov v vojni. V Lozicah sta dva soseda, ki imata skupno 9 sinov v vojni. Anton Gabrijelčič p. d. Mihov ima 4 in N. Gabrijelčič p. d. Šimen ima pa pet sinov. Naši ljudje so torej dali dosti na oltar domovine.
Čudež v Zagrebu. Zagrebški listi proglašajo za pravi, čudež, da se je te dni pojavila po dolgem času na zagreb škem trgu kmetica, ki je prodajala jajca. Prodajala je jajce po 14 vinarjev. Zagrebčanke so se malodane steple za jajca.
Nesreča pri Cirkvenici. — Utonilo 8 oseb. Z jadrnico se je peljalo dne 17. t. m. prebivalcev iz Cirkvenice na o-tok Krk, a radi močne burje se niso mogli vrniti. Šli so peš v Silo, kjer so najeli jadrnico, s katero jih je hotei njen lastnik Jurij Car s svojim sinom Ivanom prepeljali v Cirkvenico. Ko se je nahajala ladja že 25 metrov pred Cirkvenico, jo je silovita Turja vrgla na skalo. Ladja se je razbila, vseh o-sem oseb je padlo v morje, kjer so utopili. Vojak, ki je stražil na bregu, je videl strašen prizor. Klical je na pomoč, neki parni čoln je hitro odrinil na pomoč, a potegnili so iz vode le še 7 mrličev, 8 truplo je izginilo brez sledu.
Tržne cene na Dunaju. — Zadnji teden so veljale na Dunaju sledeče uradne tržne cene za 50 kilogramov: Pšenica: 22—22.30 K. Rž: 17.85 do 18.20 K. Ječmen:	14.30- 14.75 K.
Oves: 11.60—12.30 K. Koruza: 12.80—13.20 K. Krompir:	navaden
4.75—5.25 K, najfinejši 7.75—8.25 K. M ok a: št. 0: 32—32.50 K, št. 1: 31.50 ao 32 K, št. 2: 31—31.50 K, št. 3: 30.50 do 30.75 K, št. 4: 30—30.35 K, št. 5: 29.25—29.50 K, št. 6: 28.25—28.50 K.
Central - Bio. Predstava s koncertom v prid rudečega križa, ki bi se imela vršiti 39. t. m. v »Central - Bio«, in je morala biti preložena radi obolelosti g. Rijavca, se bode vršila v soboto 2 8. t. m. o b 8.30 v »Central - Bio«.
Na tem koncertu bodemo imeli priliko slišati poleg g. Rijavca, ki je med tem časom okreval, tudi altistinjo gspdč. Cirilo Medvedovo, (konserva-tcristko) ki je prišla namenoma iz Dunaja, da sodeluje na tem dobrodelnem koncertu.
Ker omenjena pevca-domačina vzbujata posebno zanimanje, se svetuje preskrbeti si vstopnice pravočasno.
Mestne vesti.
m Avtomobilna nesreča. Zadnji teden se je pripeljal iz Sarajeva s svojim avtomobilom Ekscel. baron Loca-telli. Blizo Bajte mu je prišel nasproti voz, pred katerim je bilo upreženih par volov. Nesreča je hotela, da sta oba voza trčila skupaj in pri tem je bil baron Locatelli precej hudo poškodovan. Poleg več ran na glavi ima tudi zlom -Ijeno levo roko. Zdravi se v tukajšnjem sanatoriju.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici.
Zadnji teden so došli semkaj sledeči ranjeni ali bolni vojaki: Ganeva Anton, rezervist. Cellos Anton, Mozetič Josip, Rebek Filip, vsi trije 27. plan. polk. šipek Ivan, Sturm Josip, Berlot Karl. Cigoj Josip, vsi štirje želez, stražniki. Jurin Avgust, Janič Anton, Nesely Iv., Boriant Maks, vsi štirje kolesarji. Wa-trek Oton 6. ihanski polk. Scheibt Maks, 7. artil. polk. Percon Lorene, Černatič Andrej, Štanta Nikolaj, Kofol Alojz, Menzin Martin, vsi črnovojniki. Vončina Franc, orožnik, Colja Ivan, 8. artil. polk, Batič Alojz, 97. polk. Wie-ser Teodor, c. in kr. kadet 8. artil. polka. Kemperle Peter, 4. polk. Cotar Kaj-tan, črnovojnik. Škarel Rudolf in Me-deot Santo, oba 27. dom. polk. Krašna Ivan, narednik 27. dom. polk. Gon Josip, 87. polk. Velušček Josip, 97. polk. Geržinič Ivan, 7. polk. Ribi Herman, c. in kr. nadporočnik 43. polk Gerin Josip, obmejni stražnik. Ivan Nikolaj in Franc Devetak, oba 47. polk. Ivan Bauer, želez, stražnik. Anton Kranz, črnovojnik. Kornfeld Josip, 3. artil. polk. Fola Mavricij in Basen Tomaž, oba 87. polk. Vižintin Ivan, Lasič Josip, Pelicon Josip, vsi trije 27. planin, polk. Aizza Ivan, obmejni stražnik. Ni-kolavčič Ivan, 47. polk. Bauer Ivan, želez, stražnik. Saranz Anton, črnovojnik. Kornfeld Josip, artil. polk 3. Lasič Josip, domobr. polk 27. Mozetič Anton, domobr. polk 27. Nardin Andrej in Nardin Anton dom. polk 27. Zavadlav Angel, Božič Josip oba 97. polk. Šuligoj Viktor, 87. polk. Brankovič Anton, 17. polk. Čuk Ciril in Jevšič Hubert, oba artil. polk 8. Pahor Franc, obmejni stražnik. Helovič Alojz, 87. polk. Moj-nik Franc, 47.'polk. Gabrijelčič Teodor, 47. polk. Lesica Franc, 27. d. polk. Ho-jak Ivan, 97. polk. Humar Ludvig, 97. polk. Gobo Izidor, 7. polk. Trevisan Ivan, 27. dom. polk.
m Odprti lekarni. Od 29. novembra do 6. decembra sti ob nedeljah popoldan odprti lekarni Gironcoli in Pontoni. Ti dve lekarni imati tudi ponočne službo v imenovanem času.
m Avtomobil do Postojne vozi od danes 26. t. m. iz Gorice v Postojno tudi popoldan ob 4. uri, kakor svoječas-no. Odhod iz Gorice je tedaj sedaj dvakrat: zjutraj ob 6. uri in popoldan ob 4.
Zadnje vesti.
Južno bojišče.
Dunaj 25. Naše čete so že povsod prekoračile reko Kolubaro. Več srbskih protinapadov je bilo odbitih. Južno od Valjeva smiO' prekoračili že grebene Maljena in Suvobora.
Nemška bojišča.
Berlin 25. V Prusiji' so bili odbiti vsi ruski napadi. Ruska ofenziva se je ponesrečila na vsej črti. Na Francoskem se položaj do sedaj ni izpremenii.
Severno bojišče.
Dunaj 25. Velikanski boji na Ru-skem-Poljskem trajajo še vedno. Do sedaj so naše čete vjele 29.000 tisoč vojakov in vplenile 49 strojnih pušk.
Portugalska mobilizacija.
London 25. Po poroailih portugalskih listov se te dni razglasi delna mobilizacija portugalske armade.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj	. , , 24, 50, 77, 65, 4.
Gradec ... 12, 56, 73, 41, 74.
JOSlP CULOT
v Raštelju št. 2 — 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo.
Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice, drevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetiiki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd. itd.
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši „Goriške ljudske p osojiIniee“
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in eene konkurenčne.
Sante Busolini
trgovec z jedilnim blagom v Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13
v uilco Sv. Antona štev. 2
tik trgovine g. Ig. Saunig
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnic! v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Edino moderno delavnico
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer,
Stolna u . 7, (v župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare pr sode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka .
Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista14 Odg. urednik Josip V impolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.)
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«,
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
draginja je vedno večja, f zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, — doma v svojem kraju gotovo io kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
Josip Batič,
li rska Bistrica 27 (Kranjsko).
Najboljše in najmodernejše sukno sa moške in volneno sa ženske obleke ras-pošilja najceneje Jugoslov raspoši-Ijalna
R. STERMECKI v Celju št. 304.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
Prva elovenstka trgovina z Jedilnim lagom
Anton Kuštrin,
v Gorici Gosposka ulica št- 25
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolomjalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železn e! in pošti.
A Poši
*€>
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v GORICI na KORNU
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposkafnlica štev. 7 in ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
A. v d, BERINI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
veliko zologo olikinega oljo ppje vrsto
najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette. Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — 128# 1 36 1 44, 1 60 180, 2 -, 2 40 za Inč, po 96 vin.
N& debelo ce»* ugodne. Pošilja poštnine prosta na dom. Posod* m pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno..
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga, mila in sveč. — Cene zmerne.
Keršeuani s Guli,
GORICA - Stolni trg št. 9.
šivalni stroji Original „Victoria* so naipraktičnejši za vsako bišo-Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški cenipri tvrdki
m
jSs*.
m.

„CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATlft ZADRUGA z omEJcno zavezo
I v GORICI
-»HM«#!!
:	-O-
obrestuje hranilne vloge po 5"/o- Daje članom posojila na vknjižbo po 5%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	----- Odbor.
m
1
Centrala Ljubljana,
podružnice: Celje. Celovec, Sarajevo. Solit. 'Trsi.
Iti
Gsliiška glavnica K 8,000.00Oj Rezervna zaklad Ki,000.000.00
Vloge na knjižice po 41|20|0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja'vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
jBorzna naročila.]
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
=------- Eskont menic	—r
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in'„oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.