----- 2 ----- Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Moogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski zemlji in veselje je o dobrih letinah gledati na trga v Loki ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrusek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo Še ie dobroto, katero nam deli sadje v kmetijskem gospodarstva in v živ spomin nam stopajo imena za sad- jer«jo zaslužnih mož, katere iz tega ozira moremo ime-sotati dobrotnike svoje. Ozrimo se teda) Da preteklost in stavimo si pred oči sadjerejce, katere je naša družba kmetijska odlikovala od leta 1841. počenši. Na prvem mestu stoji „oče umne sadjereje kranjske", prečastiti starček gosp. Franc Pire, bivši misijonar v Ameriki, zdaj v pokoii živeč v Ljubljani, katerega je leta 1841. posiavila družba kmetijska s sreberno jvetinjo. Leta 1842, so prejeli od družbe kmetijske sreberne svetinje sledeči: Hafner Simon iz Formaha pri fekofji Loki, Jenčič Martin iz moravške fare, Janežič France iz fare sv. Gire, Dekleva Jurij iz Male Pristave, Se-dusak Gregor iz Tujnic, Pengal Janez iz Našce , Do lenec Janez iz Vipave, Gostiša Gregor iz Črnega vrha pri Idriji, fladntk Gregor iz Lom. Leta 1843. so prejeli svetinje: Jeraj Jakob iz Smledoika, Sušoik Aoton iz Skof|e Loke, Eržen Primož od sv. Duha, Habjan Jakob iz Trzina, Tomšič Neža iz Planine. Leta 1844: Zupan Anton iz Kovorja, Zalokar Gregor iz Zgornjih Jarš, Šare Matevž iz Preserjev, Pobušan Matija \z Rudnika. L? ta 1845: Ferlao Luka iz Godešič, Tavčar Tomaž od Št. Jerneja, Cotei Janez iz Leš, Dermelj Jožef iz Boštanja. Leta 1846: Dular Jožef iz Velikih Skrjanc, Vernik Tomaž od Si. Andreja pri Loki, Jarc Tomaž iz Stran-skevasi, Sedušak Mihael iz Tujnic. Leta 1847: Pretner France iz Begunj, Kos Luka iz Zaloga, Florjan Karol iz Kranja, častno diplomiran. Leta 1849: Dekleva Jožef iz Male Pristave, Stare Jurij iz Podjele v Bohnji. Leta 1850 je dobil: Kozler Andrej iz Kočevske Reke cekin za 20 lip, Rozman Matija mladi cekin za 6 skudi, katera je daroval g. Janez Primic, c. k. dvorni kaplan na Dunaji. Sreberne svetinje pa so dobili: Kočar Valentin iz Tujnic, Pernač Jožef v Spodnjih Gorjah, Bizjak France iz Dobrove. "V Častno diplomo so dobili: Brence Janez, kaplan , in učitelj Mencinger Jakob v bohinjski Bistrici, Halek Fraoee iz Dolenj« vasi, grajščine v Mirni, Mokronogu in Rakovniku, Gulič Anton, okrajni zdravnik v Z^tič ni , Grosnik Tomaž, duhovnik v Št. Vidu pri Zatičini, Hr bar France, posestnik iz Podgabra, Benjamin vi ez Fodransperg, c. k. poštar na Hudem, Kopecki Janez, župnik zatiČinski. Leta 1851: Orežnik France iz Volčjega Potoka, Mencinger Jakob iz bohinjske Bistrica, Ogorevec Jožef iz Bokale; Stare Mihael iz Mengša, častno diplomiran. Leta 1853. dobilt so svetinje: Resman Anton iz Begunj na Gorenjskem, Kieindienst Lovrenc iz Gorice v Mošnjah, Aleš France iz Vrasice pri Mengšu, Samsa Jakob iz Bistrice pri Trnovem, — častno diplomo pa so prejeli: baron Leopold Lichtenberg, grajšeak v Ja-blab, baron Alojz j Apfaltrern, grajščak St. Križki pri Kamniku, marquis Ferd. G< zzani, grajšČak na Volčjem potoku. Stare Janez, grajšeak v Mengšu, Derbič Jožef, c. kr. okrajni giavar v CmomJji. (Dalje prihodnjič.) 3 ___ 10 Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Dalje.) Leta 1854 so dobili svetinje: Haiek Anton, učitelj na Vrhniki, Zadnik FiSiii, posestnik oa Vrhoiki, Božič Tomaž, kmetski sin iz Novevasi v Lescah, Vovk Akton, kmetovalec v Bregu na Breznici. Leta 1855. so dobili svetinje: Perjan Matija iz Dežman Matevž izRadoljice, Smrekar Jožef na Seli pri Semiči; častno diplomirani pa so bili: Kapele Janez, oskrbnik križanske grajsrina v Metliki, Kostrevec Fr*, grajsčak v Crnomlji, Markič Mihaelj, kaplan v Semiču, in pa grajščina metliška. Leta 1856. so dobili svetinje: Stare Simon na Ka-plenki pri Bleškem jezera, Pogačnik Jernej iz Ovaii, Gorisček Mihael pri Beli cerkvi; častno diplomirana pa sta bila: Avgust pl. Fiadung, C. k. okrajni predstojnik v Crnomlji, Florijan Konaeg, c. kr. okrajni predstojnik v Kamniku. Leta 1858. so prejeli svetinje: Krek Jakob in Koi-nik Marija, oba od sv. Duha pri Loki, Scbauer Janez iz Stare Žage in Lovro Pmtar, kaplan v Predvoru. Leta 1859. je prejel svetinjo: Stare Primež iz Pod-jele v Bohioji, — častoo diplomo pa so prejeli: Kozler Janez, grajsčak orteneški, Fine Matevž, mestni zdravnik v Ljubljani, Souvan Franc, trgovec v Ljubljani. (Dalje prihodnjič.) ------ 26 ------ Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Dalje.) Leta 1860. je prejel svetinjo: Vončina Anton, barvarski mojster v Idriji; častno diplomo pa: Ferdinand inarquis Gozzani, grajščak na Volčjem potoku. Leta 1861. so dobili častno diplomo: dr. Ludevik vitez Gutmansthal-Benvenutti, grajščak vBoštanji, grof Hartig, grajščak na Impolci, Moric vitez Vestenek, grajščak na Mirni, Leta 1862. so dobili svetinje: Arko Anton iz Ribnice, Lotrič France iz Radoljice, Tomšič Janez iz notranjske Bistrice, Cucek Janez iz Knežaka, Sabec Anton iz Trnovega. Leta 1863. je dobil svetinjo: Net Andrej iz Ko-krice. Leta 1864. sta dobila svetinjo: Baraga Jakob iz Nadleska pri Ložu in Težak Matija iz Rozalnice pri Metliki. L ta 1865. je dobil svetinjo: Siferer Matevž iz Žabnice; častno diplomo sta pa dobila: dr. Ludevik vitez Gutmansthal-Benvenutti, grajščak v Boštanji, in Res Janez, župnik v Metliki. Leta 1867. so dobili svetinjo: Pintar Jernej, Pintar Blaže in Okorn Matevž, vsi trije od sv. Tomaža v Selški dolini pri Loki, Rozman Matija iz Dobruške vasi, Korbar France v Virji, Rus Janez iz Lesnega brda; častno diplomirani pa so bili: Pintar Lovro. župnik v Zabreznici, Gašperlin. Gaspar, župnik v Bučki, Prijatel Janez v Hrastji pri St. Rupertu, Pintar Janez iz Selc nad Loko, Bergant Blaž v Selški dolini pri Loki, Kobler Jurij iz Zaliloga, Potočnik Martin na Trati in EberI Jera iz Zaliloga. (Dal. prih.) ------ 42 ------ Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Konec.) Leta 1868. so dobili svetinje: Pire France, misijonar v Ameriki, Jarc Jožef, kmetijski sin v Medvodah, Volčič Anton, hlapec v dragatuškem farovžu, Fazan Jožef, gozdar v Poljanah na Kolpi, in Dežman Matevž v Radoljici; — častno diplomirani pa so bili: Turna Jožef v Radoljici, Kadivec France v Loki in Trebeč Gašpar v Senožečah. Leta 1869. so dobili svetinje: Bergant Blaže od sv. Tomaža pri Loki, Mulej Jožef iz Studenšič, Povše Jožef iz Zaboršta na Dolenjskem, Tifolt Jožef v Golo-bin jeku ; — častno diplomirani pa so bili: Schaffer Edvard, grajščak v Vinji Gorici, Hudovernik France v Radoljici, Karol grof Lanthieri, grajščak v Vipavi. Leta 1870. so dobili svetinjo: Vode Jožef iz Dolskega, Deklev* Leopold iz Košane, Barle Jožef, učitelj v Vipavskem trgu, 8aje Janez, učitelj Predoseljski, MuhiČ France, učitelj iz Vinskega Vrha blizu Vinice; — častno diplomirani pa so bili: Treo Anton, Godec Matevž , pomorski zdravnik v Ljubljani in posestnik v Toplicah. Leta 1871. so dobili svetinje: Stare Primož, Stare Matija in Smukavec Janez, vsi iz Podjele bohinjske, Bernard Albert, podobar pri Fužini, Markelj Janez, Mencinger France, učitelj , oba iz Bohinjske Bistrice, Jančar Alojzij iz Dovjega, Eisenzopf Matija iz Starega Loga, Strainar Janez, mlinar iz Gotne Vasi, Kastelic France iz Novomesta, Dermelj Dragotin, ^učitelj v Postojni in Zupančič Jožef, gospodar na Črnomaljskem dvoru. Leta 1873. so dobili svetinje: Pucelj Ignacij iz Sodražice, Jerič Jožef, župnik v Dobu, Bervar Anton od sv. Križa in Ferjančič Jožef iz Slapa pri Vipavi. Leta 1874. so dobili svetinje: Schonbrun France, učitelj v Metliki, Gospodaric France, borštnar na Vinici, Kenda France, učitelj v Semiču, Zarnik Anton iz Krtine, Vodnik Janez iz Zaboršta, Slovnik Anton iz Zaboršta, Šuštar Tomaž iz Vinja, Anton Uršič mladi iz Dobrad, Jan Anton iz Višelnic, Kavčič Val. iz Pernik, Ozirek Anton, učitelj na Dobrovi. Leta 1875. so dobili svetinje: Eisenzopf Janez, učitelj v Poljanah, Žust V. iz Klopce, Kerzan Mv iz Žeje, Račič Helena od sv. Helene, Svanel J. iz St. Vida, Pengal Anton iz Pšate, bom J. iz Pšate in Mehkovec France. Leta 1876. je dobil svetinjo: Friderik Homan, trgovec v Radoljici. Leta 1877. je dobil svetinjo: Adlešič Jurij, učitelj t Vipavi. Leta 1879. sta dobila svetinji: Barle Janez, učitelj v Podzemlji in Deutschmann Matija iz Gorenje nemške Loke. Ta imena so živa knjiga o naši sadjereji, katera se je tudi uže skazala v očitnih razstavah ljubljanskih, y katerih smo videli lepo sadje, posebno v jabolčnih vrstah. Želeti je veodar, da bi se umna sadjereja po inteligentnih gospodarjih in ljudskih šolah še bolj razvijala in da bi naši sadjerejci vsi od prvega do zadnjega vedeli tudi imena sadnega drevja, ki ga v svojih vrtin gojijo. Žan. ------ 43 ___-