ftažruias
Leto K., štev. 1.
V LJUBLJANI, v
uarja 1926.
nKSftBOBMnmtmHanin
t8S5=57555!BBS$»a
s*fcara?^«
pramflnt vsak dan.,
IFminlfitve la epravništVOJ
poStal predal štet. 168.
m tdagimm«« »Naprej«, Ljubljana.
f&fc&visi mSoa it 18.807.
NAPREJ
Dattašaja številka Din 1 50.
■ iiiiJi Jtli'
Stane mesečno	.... Dva 25-— |
ta inozemstvo	.... Din 35 — r|
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besedB 60 par, najmanj 5 Din.
Bopise Irankirajte in podpisujte, »ker se MS priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije ta list so poštnine prost©, j
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat na teden In stane mesečno 6 dinarjev.
tetniite VH.„ Ste v. 1. Četrtkov® ^Slapreleva®1 številka
ta&UEifa I«cm SerSiaSk.:
LJUDSKI GLAS
Delavska razredna zavednost napreduje počasi.
(»Strokovna« konferenca v Tivoli.)
V Tivoli je na Štefanovo otvorila »Strokovna komisija« svojo konferenco ob 3. popoldne. Brez ugovora, a tudi brez odobravanja je bil sprejet predlog, da se v predsedstvo izvolijo Fr. Svetek, »komunist« Sedej, in neopredeljeni žel. Jernejčič. Sedej je v otvorilnem govoru zagovarjal misel, da se mora napraviti konec vsemu prešlemu. Z drugimi besedami: pozabimo programe in ideje, ki so do-sedaj bile merodajne za delavsko politiko,^ pozabimo napake; kapitulacijo, laži, korupcije, ki so dosedaj vladale v Strokovni komisiji, združimo se radi združenja, da bomo združeni lahko še naprej delali iste napake, da bomo združeni uganjali lahko močnejšo korupcijo.
Neki zagrebški gospod Pfeifer je v pozdravnem govoru na dolgo in široko razkladal misli, ki jih lahko vsak dan čitamo v demokratarskem časopisju.
Sava Muzikravič iz Beograda je bil edini, ki je poudarjaj čeprav samo mimogrede, da je poleg združene organizacije potrebna razredna zavednost t razrednem boju. Beker iz Zagreba ni vedel nič povedati o vzrokih, ki so zakrivili popolni razpad socialne demokracije na Hrvaškem. Jankovič od »metalaca« je trdil, da se razna mišljenja, ki se bodo pokazala na tem kongresu, »ne smejo smatrati za resna« ... Kdor je to dobro razumel, je imel takoj jasno sliko, kako zaostali so še vsi ti voditelji.
Brezarjeva je v imenu Kristanove ženske organizacije pozdravila konferenco tako, da bi vsi delegati in voditelji Strokovne komisije morali od sramu zardeti, če bi razumeli in če bi imeli še kaj iskrenosti v srcu. Brezarjeva je opozorila, da žene na tej konferenci niso zastopane vkljub temu, da je žena delavka danes po mnogih industrijah že v večini, a v vseh v velikem številu. Toda še vedno «strokovničarji» govorijo: »Kaj bodo ženske!« S tem pa samo dokazujejo, da so manj zavedni ko žene delavke, ki dobro vedo, če so slabo plačane in neenakopravne, da je to v škodo vsemu delavstvu.
Potem pa je dvignil svoj glas poročevalec Golmajer, duša, srce in razum Strokovne komisije, ki je v dolgoveznih puhlih frazah govoril o vsem mogočem, samo ne o strokovnem boju Strokovne komisije. Ni podal niti poročila o znanem »združevalnem« kongresu Glavnega radnič-kega saveza, niti o razkolniški politiki nspram s. Leskošku in Uniji stav-binskih delavcev, niti o izključevanju neodvisnih delavskih sindikatov, ni povedal vzrokov slabosti strokovnega gibanja, ni navedel niti članstva, niti bilance, niti akcij Strokovne komisije za preteklo leto. Tako puhlega fra-zarstva delavstvo ni moglo poslušati in je postajalo čimdalje nemirnejše. Poroč. nadzorstva je omenil,'da je bilo knjigovodstvo pred 2 letoma v popolni anarhiji, a ni navedel bilance
in obračunov, da bi dokazal, da je sedaj kaj boljše.
Potem se je mesto debate o poročilu in delovanju Strokovne komisije razvilo poročanje posameznih strok. Nobeden od poročevalcev ni kritiziral poročila, ker ga ni mogel, ker je Golmajer mesto poročila nasul kopo puhlih fraz. Vsi pa so izražali nezadovoljstvo, tarnali o slabem stanju strokovnih organizacij in apelirali na vodstvo, ki naj reši proletariat iz teh težav.
Edino M. Žorga je nejasno izrazil nezaupanje dosedanjemu vodstvu strokovne komisije, grajal mimogrede komedijantski kongres zedinjenja v Beogradu, protestiral proti izključevanju neodvisnih sindikatov ter omenil, da obstojita dve strokovni internacionali, v Moskvi in v Amsterdamu, ter angloruski komitet, ki dela za združenje.
Zanimivo je bilo stališče gorenjskih kovinarjev, ki so najbrže pod Leme-ževim vplivom zavzeli neodločno stališče.
Delavstvo se je silno trudilo poslušati nekoliko ur samo frazarenje in tarnanje. .Predsednik je moral apelirati ria poslušalce, da naj imajo še malo potrpljenja, da bo kmalu vse končano za danes.
In res, »debata« se je soglasno zaključila.
Predsednik Sedej da na glasovanje zaupnico (absolutorij) Strokovni komisiji. Tu pa se je dogodilo nekaj nepričakovanega.
Delavstvo izraža popolno nezaupanje socialpatriotski Korunovi strokovni komisiji.
Najprvo so se oglasili železničarji. Njih zastopnik demokrat Stanko, je v imenu organizacije železničarjev, ki obsega skoraj 40% članstva Strok, komisije, izjavil, da železničarji ne bodo glasovali o zaupanju. Dasi je to stališče popolnoma napačno, neproletar-sko, in kaže, kako nizka je socialistična zavednost funkcionarjev te organizacije, ki so morale vedeti, s kom in kako se združujejo, vendar se o tem ni razvila debata. Strokovna komisija je nemo požrla to nejasno izraženje nezaupanja.
Nato je ponovno dal predsednik na glasovanje zaupnico. Kdor je »za« naj dvigne roko. Dvignilo se je neodločno 6 (reci šest) rok. Kdo je »proti«? Dvignilo se je plašljivo 5 (reci pet) rok. Strokovna komisija je torej dobila 1 glas zaupanja, 40% je izrazilo svoje nezaupanje s tem, da so izjavili, da ne glasujejo, a ostalih 60% je bilo neodločnih, se je vzdržalo glasovanja.
V vsaki proletarski organizaciji bi tako glasovanje povzročilo nemudoma demisijo celokupnega predsedstva in odbora. Toda birokratje so konštati-rali, da je večina za zaupnico! Niti sindikalisti, niti neodvisni se niso upali protestirati, ker sami niso vedeli dobro, kaj pravzaprav hočejo.
Ko so tako srečno prejadrali to toč-
ko, je referiral demokrat Stanko o verifikaciji.
Sklep verifikacijske komisije (Stan-: ko, Vidmar, Golmajer, Keršič in Kru-šič) je popolnoma razkolniški in fa-šistovski.
Konferenca noče slišati izjave zastopnika razredno zavednih strokovnih organizacij.
Strokovne organizacije, ki odobravajo politiko »Napreja«, Unija stav-binskih delavcev in Kmečko delavska zveza, ki so ostale zveste socialno demokratskemu programu, so pooblastile s. Klemenčiča, da prečita odprto pismo na delavske delegate, ki so bili na tej konferenci.
Verifikacijski odbor je sklenil, ne dopustiti te izjave, a konferenca je v splošni zmešnjavi, ki je že vladala ob koncu tega dne, brezbrižno ta sklep potrdila. Večina seveda ni vedela, kaj to pomeni. Na ta način so voditelji te konference dokazali svoje pravo fa-šistovsko lice:
Oni nočejo razpravljati o temeljih za zeuinjenje, temveč zahtevajo kapitulacijo. Oni zahtevajo od nas, da pademo pred njimi na kolena in da se izneverimo svojemu programu. Mi pa odgovarjamo tej gospodi:
Na kolena pred socialističnim programom!
Dokler ne boste uvaževali socialističnega programa, dokazujete, da pri vas prevladuje fašistična ideologija. S to ideologijo pa mi nimamo ničesar skupnega razven boj proti njej.
Zato je verifikacijski odbor tudi sklenil, da pretvori konferenco v tajno. Sklenili so, da ne more prisostvovati razpravam niti poročevalec »Napreja« niti poročevalec »Delavsko-kmečkega lista«. Poslednjega so tudi drugi dan vrgli s konference.
Odpadniki in razkolniki, ki so zaradi nezavednosti delavstva zajahali strokovne organizacije, galonirajo nevzdržno dalje no poti novega razkola pod krinko združevanja.
Zavedno delavstvo pa bo tem fašističnim konjenikom pokazalo, da se delavska zavednost ne da pregaziti v Sloveniji tako, kakor jo ie pregazil Mussolini v Italiji.
ODPRTO PISMO
(ki ga kristanoviska strokovna organizacija ni hotela slišati) delavskim delegatom Oblastne konference Strokovne komisije v Ljubljani in vsem strokovnim organizacijam SHS.
Sodrugi, tovariši! Razpad socialdemokratskega strokovnega gibanja v Sloveniji je danes tolik, da mora vsak razrednozaveden delavec resno premišljati o pravih, resničnih vzrokih tega razpada. Socialno demokratske strokovne organizacije so obsegale v prvih ■letih po prevratu večino industrijskega delavstva, okoli 40.000 organiziranih članov. Danes je od 70.000 proletarcev, ki so v delavskem zavarovanju, organizirano v socialdemokratskih organizacijah v Sloveniji komaj ena dvajsetina. Od teh tipografi, Kmečko delavska zveza in Unija stavbinskih delavcev (skupaj 1500 delavcev) niso zastopane v Strokovni komisiji; v Strokovni komisiji je edino še pomembna strokovna organizacija kovinarjev, v kateri so včlanjene še vse tri frakcije.
■Na razvalinah socialdemokratskih strokovnih organizacij pa se vedno bolj širijo čisto kapitalistične strokovne organizacije, klerikalna Jugoslov. strokovna zveza, Narodno-socialna strokovna zveza, demokratska Unija, razne sindikalistične zveze in naposled Radičeva Slovenska delavska zveza.
Skoraj ravno tako žalostno stanje je v hrvaških in srbskih krajih države. Ali razpad soc.
Glasilo Kmetsko-delavske zveae
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
demokratskega strokovnega gibanja v Sloveniji je toliko bolj nevaren za delavski razred, ker je industrija in obrt v Sloveniji v trajni krizi. Velesrbski centralizem skuša odpraviti industrijo in obrt v Sloveniji, da bi ustvaril veliko rezervno armado proletariata, ki bi bila primorana nuditi poceni svoje delavne sile v južnih srbsko-hrvaških krajih. Proletariat Slovenije je danes gospodarsko dn politično bolj ogrožen ko kdaj poprej. Brez-poslica vedno bolj neusmiljeno trka na duri. Podjetniki odpuščajo moške ter jih nadomeščajo z ženskami, ki v skrajni bedi delajo skoraj zastonj. Vedno večjemu številu delavstva grozi neminovna emigracija. Delavske mezde pa so po večini pod eksistenčnim minimom. Vrh tega je delavski razred brez vsake zaščite. Socialno zavarovanje eksistira samo še na papirju. Tiskovna, združevalna, ■ politična svoboda za proletarski razred je bolj ogrožena ko kdaj poprej.
V takem položaju moramo resno razmisliti in poiskati vzroke, ki so privedli do takega stanja. Napake, kii so povzročile slabost proletarskega pokreta, moramo ugotoviti ter zastaviti vse svoje sile, da jih ne ponovimo, zastaviti vse svoje sile, da se proletarski pokret v Sloveniji in v SHS dvigne na takih,temeljih, ki jih ne bo razrušil vsak naval kapitalizma.
V čem obstoji kriza delavskega gibanja pri nais? Kriza obstoji v tem, da proletarske organizacije, ki temeljijo na razrednem boju, propadajo — da je ogrožen njih obstoj — a sočasno se širi med delavstvom vpliv kapitalističnih političnih strokovnih organizacij.
Kaj je glavni tarok te krize? Glavni vzrok te krize je danes brez dvoma utrjeno in priznano dejstvo, da je več voditeljev proletarskega pokreta iz čisto osebnih razlogov kapituliralo pred kapitalisti, izneverilo se programu in pravilniku našega socialdemokratskega pokreta, opustilo razredni boj in sklenilo sporazum s kapitalisti pod parolo:
Zveza s fašističnimi, kapitalističnimi strankami in boj proti razredno zavednemu proletariatu.
7 let so bivši voditelji socialdemokracije, katerim so se pridružili novi kapitalistični agenti, branili svojo programsko in žepno zvezo s kapitalisti, s fašisti, demokmtarji, ter vodili vstrajni nepomirljivi boj proti razred no zavednemu proletariatu. 7 tet je to kapitalistično sorodstvo mesto razrednega boja proti kapitalistom prakticiralo idejno in žepno zvezo s kapitalisti in vodilo tako ogaben, tako ostuden, zavraten in intrigantski boj proti razredno zavednemu proletariatu in njegovim organizacijam, da »e ta boj že gabi celokupni javnosti.
Denuncijacije laži, podkupovanja, puči, korupcija, to so bila glavna sredstva teh kapitalističnih zaveznikov proti razredno zavednemu proletariatu.
Ravno zaradi teh tako ogabnih njihovih sredstev boja pa večina delavstva še ni razumeta za kaj gre, ter se je s studom obrnila proč od proletarskih organizacij in se začela zatekati k čisto kapitalističnim organizacijam ali pa je postala brezbrižna. Izključevanje naših članov in funkcionarjev, ki eo se borili v zvezi z drugimi strokovnimi organizacijami, je dalo povod, da je izstopila iz sestava cela Unija stavbinskih delavcev, ki je imela dober namen zediniti se e ostalimi strokovnimi organizacijami. V drugih organizacijah pa odstopa članstvo, neprestano, ker se mu gnusi talca kapitalistična politika.
Evo, sodrugi in tovariši, to je glavni vzrok razpada proletarskega gibanja. Ali naj vam naštevamo vse brezštevilne zločine, ki so jih izvršili kapitalistični zavezniki v boju proti razrednozavednemu proletariatu? Vam so povečini znani. Ce pomislimo samo na izjave te gospode na raznih kongresih, kjer so vedno zastopali mišljenje »Organizacija sem jaz«,
‘ »Kongres sem jaz«, »Kase ne dam iz rok« itd., se posluževali vseh mogočih pučistov-skih intrig, da bi se obdržali na vodstvu, če omenimo samo njihov boj proti združitvi s srbskim An hrvaškim proletariatom leta 1919, 1920, 1921, 1922, njihove izstope iz organizacij, njihovo ustanavljanje vedno novih organizacij, ne za boj proti kapitalistom, temveč za boj proti razredni zavednosti, njihove manevre z delavskimi tiskarnami, pri kon-sumih itd., moramo reči, da je bila njih politika sledeča:
Na jeziku razredni boj — v dejanju zveza z najreakcionarnejšimi kapitalisti ;
na jeziku solidarnost — v dejanju najogab-nejši boj proti zavednemu proletariatu;
na jeziku internacaonanost — v dejamju naj-ogabnejši boj proti nacionalnemu in internacionalnemu edinstvu •proletariate;
na jeziku demokracija — v dejanju naj-ogabnejša podpora orjunaštva in obznanaštva.
Taka politika je dovedla delavski pokret do današnjega stanja.
Sodrugd in tovariši! Kapitalistični zavezniki in od njih odvisni hlapci vam govorijo, da Unija stavbarskih delavcev in »Kmečko-delavska zveza« niso za združitev proletariata. Da to nesraimno laž pobijemo, se tem potom obračamo na vas, ki ste delavci* kakor smo mi, da izrečete svojo 9odbo nad našim predlogom za združenje proletariata, ki se glasi:
Resolucija o združenju proletarskih strokovnih organizacij v SIIS.
Organizirano delavstvo podpisanih organizacij se bori za združitev vseh proletarskih strokovnih organizacij v Sloveniji, v SHS .in na celem svetu na sledečih temeljih:
I.
Zedinjeni strokovni pokret mora sloneti na
temelju zavednega internacionalnega razrednega boja za osvoboditev delavskega razreda .izpod gospodarskega jarma kapitalizma.
II.
Zedinjeni strokovni pokret mora iti roko v roki z bojem na političnem polju proletarske stranke in internacionale, ki se bori za zmago socializma. Najodločneje moramo odvrniti politično'ali strankarsko nevtralnost, ker je to kapitalistična parola.
III.
Zedinjeni strokovni pokret mora biti organiziran v organizacijah na temelju načela javnosti, javnih obračunov, progresivno določenih prispevkov, da odloča članstvo na zborovanjih in kongresih, da vlada proletarska demokracija, disciplina in solidarnost.
Zedinjeni strokovni pokret mora najodločneje nastopati proti vsem neproletarskim norevolucionamim metodam, ki so jih kapitalisti in njih agenti zanesli v proletarske vrste. Boriti se mora proti pučizmu, laži, korupciji in zahrbtnosti, naj prihaja od koderkoli.
IV.
To zedinjenje se mora vršiti predvsem na zborovanjih po obratih, na katerih naj se tolmačijo temelji zedinjenja, po tisku, ki naj razpravlja o tem. Šele ko bodo množice razumele, na kakšnih temeljih se ustvarja zedinjenje, naj se pristopi k zedinjevalnim konferencam, ki naj izdelajo predloge za kongres, ki suvereno odloča o temeljih in foTmi zedinjenja strokovnega pokreta v SHS.
V.
Resnično zedinjenje je mogoče samo iskreno, duhovno. Nadglasovanje, zahrbtne misli, da prevarimo drug drugega itd., so pučistov-•ske metode, ki prej ali slej zopet povzročijo razkol.
VI.
Zedinjeni pokret naj se odločno bori za vse aktualne vsakodnevne potrebe delavskega razreda v industriji, obrti- in na deželi, ne spuščajoč iz vidika svojega končnega cilja.
Naši časopisi so celo leto 1925 in tudi prej pisali o zedinjenju na teh temeljih. Noben drug delavski list ni razpravljal o zedinjenju toliko, kakor >Naprej<. Zato naši pristaši to vprašanje toliko razumejo, da jih ne more premotiti noben kapitalistični agent.
Sodrugi,, tovariši! To naše stališče vam sporočamo z iskreno željo, da o tem našem »tališču razpravljate, da ga kritizirate, ako se z njim ne strinjate, da ga potrdite, ako se z njim strinjate. Samo na ta način bomo dvignili razredno zavednost.
Kličemo vam: Organizacija je edina proletarska sila.
Zavednost pa daje sili moč.
Zatorej se združimo samo v zavedne organizacije!
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj!
T
Z I K A
je najboljša žitna Icaval
Tu organizirana stranki — tam združeni hlevi.
Naša stranka je pravna oseba in to ne le, ker smo sami tako hoteli, ampak tudi po pravomočnih razsodbah raznih sodišč, med drugimi tudi ka-sacijskega sodišča, ki je v dveh pravdah razsodilo, da smo pravna oseba.
Zato nekdanja naša težnja, da se organiziramo kot zadruga, ni več aktualna, strankino imetje je že s temi razsodbami zavarovano pred' posamezniki, ki bi hoteli skupno last prenesti v svoj osebni žep po načelu »Stranka sem jaz!«
To smo dosegli predvsem z izvrševanjem pravilnika. Vsak naš član je podpisal pristopno izjavo in vsak je bil upoštevan le, če je izvrševal svoje dolžnosti. Odgovornost je bila vsestransko določena, krivci se niso mogli skrivati, še manj pa so mogli svoje krivice izpremeniti v »zasluge« in si za te »zasluge« prilaščati strankino skupno last, znošeno od delavcev.
Prej je bilo mogoče, da je kdo strankino politiko grajal ali hvalil, kakor je nanesla potreba. Kadar jo je grajal, so bili za to politiko krivi drugi, kadar jo je hvalil, je povedal, da je to politiko delal on.
Mnisterializem je prinesel slovenskemu delavstvu vse mogoče ugodnosti, od papirnatega 8-umika do visokih še bolj papirnatih mezd. In gotovo gre vsa ta zasluga g. ministru. To je jasno.
Ko se pa pozneje izkaže, da vse tiste ugodnosti niso bile ugodnosti, ampak polom — takrat se pove kratko in jedrnato, da g. minister ni hotel postati minister, to so zahtevali drugi, on sam — revež — je bil takrat še celo bolan...
Neki »30-letni socialist« je bil vseh teh 30 let v službi pri proletariatu. Ker še nima 50 let, je nastopil svojo prvo službo v Konsumu kot fant še ne 20ih let. Kot socialist je delal seveda za socializem (torej za družbo). Po 30 letih pa najdemo to družbo bolj revno kakor prej, njega pa bogatega. Kadar ta mož to takole premisli, takrat pravi, da so govorice o njegovih milijonih izmišljene in da njegovih milijonov nobeden ni štel. Kadar pa nanese misel drugače, takrat pravi, da je 30 let delal in da torej ni nič čudnega, če kaj ima, ter da drugi le zato nimajo, ker niso znali ali pa niso hoteli delati. Malo jih je, ki znajo, še manj pa, ki hočejo tako delati«. Zato je res malo socialistov, ki bi se jim bogastvo tako »posrečilo«.
Več je pa žrtev. Veliko je ljudi, ki so si v službi pri proletariatu nakopali bolezen in zgodnji grob. Veliko jih je, ki so trpeli gmotno škodo ali prenašali druge neprilike. Za vse te je imela stara stranka samo eno tolažbo: »Žrtve morajo biti«.
In ker stranka ni bila pravna oseba, ampak je odgovornost »po potrebi« prehajala s posameznika na maso in z mase na posameznika, se je zgodilo, da je posameznik žel »zasluženo« bogastva, masa pa »zaslužene« žrtve.
Ker smo Slovenci katoliški, zato je ogromna večina razumela večni božja red, malokdo pa socialistični nauk o napredku. »Od nekdaj je bilo tako — tako tudi ostane!« Tako pravijo pobožni lenuhi. Socialistični lenuhi pa s^ držijo nekega podobnega fatalizma. Slišali so nekaj o socialističnem razvojnem nauku, pa si niso zapomnili nič drugega, samo to, da bo socializem zmagal, ko bodo razmere zanj zrele, pa če mi hočemo ali ne. Socialistični lenuhi ne vedo, da spadajo k razmeram tudi ljudje* ki razmere delajo, in da morajo postati za socializem zreli predvsem ljudje, drugače socializma ne bo! Socialistični lenuhi so gotovo slišali, da brez sodelovanja proletariata ne more priti do zmage proletariata. A čeprav so slišali in čeprav morebiti še tudi sami to ponavljajo, vendar držijo roke križem in čakajo socializma kdo ve od kod. In prav dosledno ga čakajo! Mnogo, zelo mnogo je takih delavcev, ki pravijo, da ne bodo vstopili v nobeno stranko, dokler se razmere ne razčistijo. Kdo za vraga naj te razmere razčisti?! *
Oče, ki jih je ustvaril?
Sin, ki nas je odrešil, pa nas v teh razmerah pustil?
Duh, ki ga v lenuhih ni?
Ali naj razčisti te razmere bogataš, ki izdaja zdaj »Delavsko politiko«, pa ne mara svojega imena povedati, ampak se skriva za neki »Delavski svet«? Ljudje božji, kdor lovi ribe, ne mara, da bi se voda ustalila, ampak jo rajši še bolj skali!
Kdor ni riba, bi moral že po tem spoznati razčiščenje, ko vidi kapitaliste, kako kalijo, mešajo in mešeta-rijo.
Kakšna načela vidimo izven naše stranke? Brezverski klerikalci, monarhistični republikanci, kapitalistični socialisti, levičarski ministerialisti, komunistični socialpatrioti, fašistični razredni borci, nepolitični strokovni-čarji, edina zdrava« strokovna organizacija v zvezi s kapitalističnim kartelom itd, itd. — Ali hočete še več belih črnin in pametnih neumnosti?
Ali vam te še niso dovolj, da bi vas
sunile v glavo in vas poklicale k delu za delavski razred, ki je na tleh radi malomarnosti njegovih članov, delavcev? ’
Toda ne obračajmo se do nezavednih! Rešitev proletariata bo delo zavednega proletariata! Skupni dom bodo sezidali zavedni, čeprav bodo v njem prebivali tudi tisti delavci, ki so danes še nezavedni. In nič zavisti ne bo, češ, mi smo sezidali, vi pa z nami prebivate. Nič zavisti, kajti tem boljše nam bo, čim več nezavednih bo Skupni dom poklical na skupno delo in jelo in jim s tem odprl oči in roke.
Naša stranka je tvorila doslej samo nit, s pomočjo katere so se zavedni rešili iz kaosa povojnega prevrata. V medsebojnem nezaupanju je bila požrtvovalnost majhna, kajti zavedni niso voljni žrtvovati se za bogatenje posameznika. Odslej pa smo pravna oseba, odslej smo lastniki skupnega imetja vsi brez razlike, vseh nas 789 in tudi vseh tistih, ki bodo v bodoče začeli izpolnjevati svoje dolžnosti do pravno organizirane družbe in ki bodo v izpolnjevanju teh dolžnosti tudi vztrajali.
S pomočjo nitke, ki nam je kazala pot, smo prišli iz zamotanega povojnega labirinta na plan, na široko odprto obzorje. Ni se nam treba z glavo zaletavati v začarano zidovje, ni nam treba v obupu čakati na žalostno od-rešiteljico smrt, ampak v jasnem soln-cu si z združenimi močmi gradimo svoboden dom zase in za vse, ki hočejo brez palice jesti in zato tudi brez palice delajo.
Pravna oseba smo!
Čeprav se kapitalistično sorodstvo smeje, češ, tega še nikjer na svetu ni bilo, zato tudi na Slovenskem ne bo obstalo. Žalostna tolažba! Obstalo bo, ker je obstalo! Vse kanone ste izstrelili, pa brez uspeha! S konkurzom »Sloge« ste mislili, da nas iz podvrta-nih min izstrelite v zrak, pa je izpod pretrdne stavbe švigal dinamitov ogenj le nazaj na vas in vam osmodil prestrašene glave!
Konzorcij »Delavske politike« pa, ki je upal na naših razvalinah postaviti novo kapitalistično trdnjavo proti proletariatu, bo s svojim upravnikom Pastorkom vred spoznal, da zavednost ni povsod tako na prodaj, kakor pri dezerterjih.
Pravna oseba smo! Pa ne zato, ker smo se vsedli za zeleno mizo in se dogovorili, kako bomo ogoljufali proletariat za njegove ideje in prispevke, ampak zato, ker smo svojo socialistično idejo spoštovali, se je držali in jo podpirali tudi takrat, ko nas je bilo malo! Nismo obupali, nismo se izgovarjali, češ, za trajno nihče ne vzdrži, ampak smo vzdržali in zato o naši stranki nihče ne more govoriti, da je skakala sem in tja, da je lovila maso danes na te, jutri na druge limanice, ampak je naš program in pravilnik ostal enak in ker smo ga izvrševali, je ostala enaka in neomajna tudi stranka. Zato smo dosegli, da nam tudi sodišča priznavajo pravno osebnost, čeprav tega demagogi ne razumejo oziroma nočejo razumeti. Nič ne pomaga hvaliti se, češ, jaz sem to ustanovil, jaz sem predsednik itd. Gosp. Koren je bil predsednik naše stranke, ko je pa odšel h kristanov-cem, je stranka ostala in ni šla za njim, ker stranka ni predsednikova. Ko se je temu čudil, mu je sodišče povedalo, da se belgrajska zelena miza pač lahko imenuje SSJ — za nezavedne, ne pa za stranko, ki se zaveda svoje pravne osebnosti. »Ni res, da si takozvana Bernotova frakcija neopravičeno lasti naziv SSJ, pač pa je ugotovljeno, da je Fr. Koren iz te organizacije izstopil.« Tako je odločil Stol sedmorice v pravdi zaradi roparskih vitezov. Podobno v drugih. Če se Kristani in Koruni, Svetki in Koreni, Krušiči in Pastorki po posredovanju Fil. Uratnika in par koritar-skih poslancev združijo z Makuci in Štuklji, pomeni ta združitev pač zeleno mizo, od katere bodo posamezniki želi »zasluženo« bogastvo, masa pa »zaslužene« žrtve; z uspehi se bodo hvalili posamezniki, za poraze pa bo kriva masa; odgovornost bo prehajala po potrebi z rame na ramo, po polomu se bodo pa kregali, kdo je
kriv, namesto da bi odstranili napake.
Pravna oseba smo. Vsi skupaj smo odgovorni za uspehe in neuspehe, zato tudi vsi skupaj uživamo dobro in slabo. Res, da ne žanjemo kapitalističnega profita — a ponosni smo na to. Res je pa tudi, da si dela svojih glav in rok ne damo iztrgati, ampak ga skupno branimo. Ker smo si ga v 5-letnem boju tudi ubranili, zato se nasprotnikom zdi, da smo upravičeno ponosni in zato nas kažejo za prevzetne in pravijo, da zahtevamo, naj popadajo pred nami na kolena. A mi ne zahtevamo tega. Niti pred programom vam ni treba na kolena, pač pa ga boste morali izvrševati — ali pa sleči socialistično obleko!
I*JE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Josip Peteline.
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znai ih znamk Orltzner - Adler - Ph6nix. Istotam Dosemczne dele za stroje in ko* lesa, igle, olje, jermera, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezp ačen 1 — Večletna garancija! Nb vel kol Na malo 1
Razno.
r Novic je ta teden zelo veliko. Ne le običajnih o ponarejenih tisočakih, o samomorih, ljubavnih tragedijah itd., ampak tudi prav posebne novice, n. pr. samomor pred oltarjem. Strašno, res je! Mrtvih hodijo procesije!... Kakšni cepci sedijo v uredništvu »Na-preja«, da tega ne sporočijo svojim čitateljem in zlasti čitateljicam! Ali pa imajo res namen razbiti vse in odgnati še zadnje naročnike? Kaj če bi mi prvovrstni zavedni čitatelji ustanovili nov političen list, ki bi ne pisal prav nič strankarskega, ampak same take res politične, t. j. interesantne novice? Kdo je za to?
r Pri vsej stagnaciji javnega življenja je bilo pa ta teden tudi precej javno zanimivih novic, ki jih naprejevci smatrajo za politične. Tako n. pr. pravijo, da bo naš kralj izvoljen za ma-djarskega kralja. Gg. avstriakanti se že veselijo na stari naslov »c. kr. uradniki«. Kajti potem bo zopet av-stroogrska monarhija, pardon, Jugo-ogrska. Bog ve, če kralj kaj ve o takih intrigah, ki jih kuje kapital, da bi za kraljevim hrbtom lahko bolj odiral »c. kr. podložnike«.
r Druge take novice so za javnost tudi zanimive. N. pr. državni proračun 13 milijard. Državni monopol je dal mnogo več nego se je pričakovalo. Upokojenci so prejeli mnogo manj nego so pričakovali. (Upokojenci pravijo, da je to starica, ne pa novica!) Novi davki. Nova nacionalizacija. Novi profiti. Premajhni profiti v državnih podjetjih, korupcionisti pripravljajo zato komercializacijo državnih podjetij. Delavska zbornica jim pri tem pomaga. To se pravi, dozdaj so tajne profite delali protizakonito, s korupcijo, potem bodo pa te tajne profite delali pošteno, komercialno, t. j. na trgovski p. t. način. Kdor bo postal čez noč milijarder, se mu ne bo smelo nič očitati, obogatel je komercialno, ne pa s korupcijo.
r Nov cestni red. Od Novega leta 1926 velja, da se naj vrši ves promet po desni strani, prehitevati je pa treba na levo. V 7 letih SHS je to prvo stvarno delo za zedinjenje, čeprav bo Slovencem nerodno izpremeniti svoj dosedanji prometni red, vendar je boljše, da se prilagodimo večini. Izenačenje je potrebno, da bo manj nesreč. V začetku bo treba vedno na to misliti, zlasti nii klancih.
r Angelika Balabanova je napisal« za »Arbeiterzeitung« Članek o Mussoliniju, kakršen je v resnici. Pozna gn dobro, ker sta skupaj delala, zlasti v uredništvu laškega socialističnega dnevnika »Avanti« (Naprej). Članek smo priredili zn tisk, a žal ni imel več prostora- Posebno dane« bi se lepo podal v »Napreju«, ko nam s. Leskošek kaže celjskega prvaka SPJ v znamenju nasilja po Mussolinijevem vzorcu. — Za udeležnike nedeljske strokovne konference bi bil ta članek tudi zelo pripraven, spomnili bi se na »komunista* Štuklja, ki je na tej konferenci obetal, da bodo teoristično prisilili
iGRITZNER
delavstvo pomagati njim — Kristanovcem — do zmage pri volitvah v Delavsko zbornico. Tudi Marijine device bodo morale zanje glasovati, vsaj obljubil je tako: »Marijine device, glas sem, ali pa ven iz tovarne!« Par dni prej sta Uratnik in Svetek v kavarni razlagala, da bodo »združene« strok, organizacije po volitvah že tako močne, da bodo lahko nastopile s terorjem. Tudi drugod se vidi podobna želja. Res škoda, da ni prostora za članek s. Balabanove, ki zelo jasno priča, da je Mussolini terorist zato, ker je — strahopeten.
r Obtožnico radi »Komunističnega manifesta« je po večmesečnih naporih ljubljansko državno pravdništvo spisalo in kmalu bomo imeli senzacionalen proces o elementih, ki izpodkopavajo državo in delajo teroristično propagando. Dobro bi bilo poklicati s. Angeliko Balabanovo v Jugoslavijo, da hi ugotovila, kje je teror.
r Nesoglasje je med naprejevci veliko, bodo rekli kristanovci, ko bodo čitali, da v današnjem »Naprejuc' v enem članku zahtevamo, naj popadajo pred socialističnim programom na kolena, v drugem pa člankar izrecno pravi, da tega ni treba, ampak da naj začnejo ta program le izvrševati. Pa to nesoglasje ni naše, ampak posledica kristanovske dvoličnosti, ki enkrat zahteva, naj mi popadamo na kol epa pred Kristanovim kapitalom in njegovimi hlapci, drugič pa — pred zavednejšimi. — se delajo nedolžne, združenja voljne in željne, češ, oni bi radi izvrševali naš program, pa mi da zahtevamo od njih, da se ponižajo na kolena.
Tudi Delavsko zbornico v Zagrebu upravljajo od vlade postavljeni komisarji, ki so z delom tako preobloženi, da še niso imeli časa sestaviti štatut in računske zaključke ter jih predložiti občnemu zboru, ki se ves čas kar zbornica obstoji, še ni vršil. Pred par tedni je bil sicer sklican, toda še deset delegatov ni prišlo. Kakšen red vlada pri tej zbornici, se razvidi iz tega, da so potom reklame v listih, tudi komunističnih, poizvedovali za bivališča delegatov. Končno se je preteklo nedeljo posrečilo spraviti občni zbor skupaj. Ljubljanske socialpa-triote je zastopal zgovorni uradnik OUZD Čelešnik. Ker so zborovanja delegatov javna, ako zbor drugače ne sklene, je prišel na zbor tudi radovednež, ki je pa slabo naletel. Ustavil ga je takoj pri vhodu zbornični uradnik,zapretivši mu s policijo, ako se takoj ne odstrani. Prišlec, neki uradnik in član zbornice, se je skliceval na zakon in apeliral na predsednika zbornice. Ni pomagalo. Rekli so mu: Kam bomo pa prišli, ako bo hotel biti vsak navzoč? Zbor je sklenil, da je seja tajna. — Tako so o računih in štatutu sklepali za zaprtimi vrati. Sodrugi zapomnite si to, pa pokažite tudi vi vrata vsakemu, ki bi prišel agitirat za Uratnik-Čelešnik-Svetek-Golmajerjevo listo! Povejte mu zagrebški slučaj.
Višja cena »Pekatet« je le navidezna, Ako izračunamo redilnost, se prepričamo, da so cenejše kot vodeno blago. Dobe se v K> kg zavojih.
Jubilej. Z današnjo številko stopa »Naprej« v 10. letnik, letošnji naš žepni koledar pa 25. letnik. — Zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih!
Kristanovci obhajajo tudi jubilej, na Novega leta začne izhajati »Delavska politika« kot deseti list, ustanovljen proti »Napreju«. Morebiti bodo tudi oni opozorili na to in napisali, da je to jubilejni napad. Ali pa jubilejni pogreb »Napreja«, to bi bilo še boljše.
Korunove! o korunfivdh,
V nedeljo 20. t. m. so imeli koru-novci (SPJ) svoj »kongres« v Celju. Savez Socialistične Omladine Jugoslavije ima v Ljubljani podružnico, ki je sicer samoupravna, vendar pa tvori po pravilih sestavni del SPJ. Poslala je na kongres delegata in posebno izjavo. Za to izjavo so pa gospoda zvedeli, zato so delegata z izjavo vred odgnali. Torej tudi to popolnoma na demokratarski način. — Izjavo priobčujemo prav radi, ker kaže, da naša mladina gleda ž lastnimi očmi tudi takrat, kadar je v SPJ. Glasi se:
IZJAVA.
Socialistična Omladina odločno protestira zoper dosedanjo strankino politiko, ki je bila skrajno umazana. Tudi način boja zoper ostale delavske stranke je za socialistično stranko nedopusten. Konstatiramo, da stranka v mnogih slučajih ni vršila svoje dolžnosti, kakor n. pr.: Pokol j Orjune v Trbovljah ob priliki razvitja njenega prapora 1. junija 1924. Umor sodruga Zadravca pred ljubljansko pošto in dalje sploh divjanje jugifašistov. Mesto, da bi stranka zoper to početje buržuazije protestirala, je skrivaj, a v zadnjem času pa kar očitno ž njo paktirala. Dokaz za to so volitve ravnatelja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V Ljubljani je sicer glasovala za svojega kandidata dr. Stanka Likarja, a v Zagrebu pa za dr. Jožo Bohinjca, eksponenta kapitalistične stranke in člana one Orjune, ki je lansko leto nad trboveljskimi rudarji izvršila krvav zločin.
V boju zoper ostale delavske stranke se poslužuje umazanih sredstev: Eonkurs »Sloge«, uničenje »Napreja«, izključenje neodvisnih strokovnih organizacij iz Delavskih zbornic itd.
Pozivamo stranko, da s takimi sredstvi takoj preneha ter naj se v bodoče posluži taktike, ki bo našemu gibanju
v čast, ne pa v — sramoto!
1
Dopisi.
Celje. Volitve v Delavsko zbornico so postale aktualne. Celjski korunovci so zopet vsi na nogah. Razlika njihove agitacije pri drugih volitvah (v občino ali Narodno skupščino) in isedaj je le ta* da so .tam agitirali za SPJ, za »socializem« An »demokracijo«, sedaj pa za demokrate in nestrankarsko. listo. V volilnem boju se nahaja tudi podjetnik Fr. Koren in daje navodila za naskok na napre-
Inventurna prodaja
pTi
! TEKSTILBAZARJU !
po zelo znižani ceni:
svileni jumperji - fianele - sukno -dublini - velu ji i '■> vse zimsko blago
Ostanki pa se prodajajo za inventurno nizko ceno pri
Tekstilbazarju
Ljubljana, Krekov trg 10, priti, in I. nadstr.
jevce. Interesanten je ta boj. Kadar .so bile volitve v občino ali parlament, tedaj je g. Koren bil proti isporazumu delavcev za skupno listo. Zahteval je separatno listo SPJ, .tedaj ni pustil strokovnim organizacijam sodelovati. Njegovi agitatorji so še celo zahtevali, da mora .biti strok, tajnik nepolitičen ter so po klerikalni metodi pobirali podpise zoper socialističnega tajnika. Ta zahteva nekaterih agitatorjev je bila jasen dokaz, da morajo biti strok, organizacije dekle, a tajnik pa hlapec političnih šarlatanov in zaveznikov kapitala. In ravno isti Korunovci; se sklicujejo radi na prilike v Avstriji, Nemčiji in Angliji ter trdijo, da so tudi tam strok, ■organizacije nevtralne in od Soc. demokratske stranke neodvisne. Mi vemo, da imajo soc. demokrati v vsaki deželi drug način organizacije. A vemo tudi, da nikjer na svetu nimajo strok, tajniki prepovedano politično se udejstvovati. Nasprotno: strok, tajniki so podrugod voditelji delavske razredne politike, so gonilna sila te politike. Le pni nas zahtevajo kapitalistični sorodniki drugače. Pri nas naj bi vodili delavsko politiko advokati in pekovski mojstri! Zelo agilen agitator kapitalističnega sorodstva je postal g. Martin Plankar, znani zagovornik gostilniških koncesij. Ta gospod še leta 1920 ni bil v stranki. Aktivno je začel delati v stranki šele tedaj, ko je g. Koren napravil razkol. Sedaj ima g. Plankar drzno čelo in trdi, da so vsi celjski delavci sklenili, da hočejo imeti g. Korena za voditelja, ker je za delavce že veliko riškimi. Mi že verjamemo, da je riskiral in sicer kar na Štefane je plačal pri pevskem društvu »Naprej« (škoda tega imena za društvo, ki se zbira okrog Korenovih dobrot, namesto okrog umetnosti). Tudi na zletu so gospod že riskirali. Mi tudi vemo, da je g. Koren izjavil, da bo s pevci našo fronto .razbil. Na naše veselje in Korenovo žalost se pa naša fronta nii razbila, a pevsko društvo se krha od dne do dne.Plankar kot zastopnik SPJ, namesto, da hi delal za interese delavstva, da bi organiziral kovinarske delavce v cinkarni, kjer je on zaposlen, pa obrekuje s. Bemota, da je gospoda Korena oškodoval. Če pa tega človeka primeš za besedo, da naj navede konkretni slučaj, pa začne takoj druge stvari govoriti, n. pr. »delavci se moramo združiti!« Da* da, g. Plankar, mi smo vedno za združitev z delavci, ročnimi in duševnimi, Vem-dar pa ne za podporo kapitalistov! — Na-prejevec.
Store. Nedvomno se je marsikomu zasvetilo pred očmi, kdor je čital v »Delavcu« tudi notico: »Davek na ročno delo«. Niti vodstvo Delavske zbornice niti Strok, komisija niso še dosedaj videli potrebe, takšne sumljive odredbe pretehtati in delavstvo nanje opozoriti, temveč jo kar tako poklonijo. Ker vedno či.tamo, da se strašno zavzemate za ohranitev 8 umika in 'Se borite proti brezposelnosti — omenjeni razglas naravnost vleče in sili nezavedno delavstvo, naj prosi delodajalce za nadurno in nedeljsko delo. Češ, tukaj je edini izhod, da si opomoremo, ker je to delo neobdavčeno. V tem grmu 'tičd od kapitalistov podtaknjeni zajec. Po našem mnenju je to skrajno nevarna igra za ohranitev 8 umika in je tudi v protislovju z bojem za omejitev brezposelnosti. Tukaj dobijo podjetniki priliko dokazati, da si delavstvo samo želi podaljšanja delavnega časa. Če bi se delavstvo na ta način v jelo, da bi se mu delavni čas podaljšal,'potem M tudi ne bilo več samo 48 tedenskih ur obdavčeno, temveč tudi one, za kolikor bi se delo podaljšalo. Smatramo za dolžnost Delavske zbornice, zahtevati od oblasti, da odmerijo delavstvu brezpogojno potrebni pošteni eksistenčni minimum, ki ne sine biti obdavčen, ostalo pa se lahko primerno po progresiji obdavči. Tako občutno obdavčeno delo 48 tedenskih ur je skrajna krivica, zlasti če ostane neobdavčeno nadurno in nedeljsko delo! Zavedni delavci neobdavčenega nadurnega in nedeljskega dela ne smatramo za podarjeno pečeno raco, temveč za nastavljene limanice, na katere naj bi se vsedlo izstradano nezavedno delavstvo. Če Del. zbornica takih odredb, oziroma vsega onega, kar se tiče delavstva, nemudoma ne pojasni in če ne da vsem delavskim korporacijam vseh vrst o tekih zadevah svojih nasvetov oziroma nazorov, je ne moremo smatrati za nevtralno delavsko institucijo, ki izvršuje svoje dolžnosti.
(Op. ur. Zahtevati od Del. zbornice nevtralnost, je skoro naivno. Čitajte v Socialističnem koledarju 1926 o boju za paavične davke, pa boste spoznali) da baš Delavska zbornica pospešuje davčno krivičnost!)
Štore. Kakšno sočustvovanje je napolnilo duše razredno zavednemu soc. proletariatu gradivo — one različno si nasprotujoče notice, ki smo jih čitali v predzad. »Socialistu«? Čitali .smo proslavo sedme obletnice smrti našega proletarskega umetnika Ivana Cankarja. Kar je razredno zavednih socialističnih proletarcev, vsi najgloblje sočustvujejo. S tuge polnim srcem obžalujemo, da se oskru-njajo In nahajajo one krasne notice in slika velikega proletarskega inoža v takšnem časopisu, kamor ne spadajo! Med drugim, dokaz temu naj služi ona sosednja notica pod naslovom Konkurz Sloge in dalinji dopis in izjava odpadnika kapitalističnega trgovca Varjena. Zapišite si že enkrat za vselej že tolikokrat ponavljane besede, da zavedni soc. proletariat ne sodi po lepih govorih in spisih temveč on zahteva dejanj. Ne le zavednim čitateljem, pač pa tudi skrajnim bebcem se mora zasvetiti, da med silnim mrazom in med silno vročino je razlika! Sočustvovati z revščino, ki je potisnila proletarskega umetnika v toliko prezgodnji grob, to na eni in na drugi strani pa norčevanje iz bednega socialističnega proletariata in velikansko navdušenje in hrepenenje po zmagi kapitala
nad sodrugi umetnika Cankarja! In že vnaprej pripravljati vislice Cankarjevim sodru-gom, da naj se obesijo na lastnem revnem gnoju! Le uverjeni bodite, vi krvosesi, usoda bo zavzela vašim željam baš nasprotno smer, kadar vas bo ves razredni soc. proletariat spoznal. Ko so gledali ljudje na hiranje Cankarja, mu bedni niso mogli pomagati, ker so sami stradali. Farizeji izmozgavalci proletariata pa niso utegnili zanj skrbeti, ker so morali kovati peklenske načrie, kako bi si prilastili poslednje skupno socialistično .imetje, da bi pritekali krvavi žulji v zasebno iin ne v skupno last. H katerih gradnji je v največji meri pripomogel duh enakopravnosti vseh bednih, nauk velikega učitelja Cankarja. Ne le po smrti slavita naše umetnike, temveč dolžnost vsakogar je, kdor ima količkaj sredstev, ki jih ne potrebuje nujno za svoje in svojcev življenje, da se vedno spominja onih, ki sp v potrebi, kateri so mu količkaj pripomogli do človeškega dostojanstva. Ker le to je socialistično. Nikdo od naših nasprotnikov ne more trditi, da se od »Napreja« mi ničesar naučil, kar je njemu v korist in tudi je vsem znano, da »Naprej« nima črnih fondov. Ali morete le še nadalje trditi, da »te socialisti? Prečrtajte svoj list in povejte, ali mu hočete s svojo umazano dušo pokloniti življenje ali smrt? Tako torej vedite vi vsi soc. patriotski farizeji, vi, ki se zbirate okoli vseh vrst soc. patriotskih listov, da vas proletariat že sodi !in tudi obsodil vas bo! Ko se je obetala smrt Cankarja, jim je šla pšenica v klasje, češ ta zalega proletarska ima preveč bistre oči, bi naše nakane prezgodaj opazil, in hi utegnil nam postati .nevaren. Ko pa je slavni revni umetnik zatisnil trudne oči, »o kriknili kakor iz enega grla: »Slava tebi, slava na veke, tvoj duh naj živi!« Proletarci So bili ginjeni in potrti do dna duše. Farizeji pa so kazali na zunaj še hujšo potrtost, v srcu pa se je skrival gad radosti in veselja, iin tam je ostal skrit in je skrit še danes. Kapitalist Varlec je zapisal, da je s. Bernot njegov denar porabil. Ta denar je Varlec takorekoč podtaknil naši stranki z namenom, da ob ugodni priliki preskoči k nasprotnikom in s pomočjo svojih enakovrednih bratcev skoči proletarski stranki za vrat .in zadavi v Sloveniji socialistično svojat, da bi svobodno in nemoteno on in njegovi sotrudniki izmozgava!! slovenski proletariat na veke vekov. Prav dobro je vedel, v kakšne svrhe je bil namenjen in porabljen denar, in tudi to dobro ve, da je s. Bernot abstinent, in da ni dinarja zapil, kakor tudi ne zaigral; ve tudi, da je bil porabljen v kritje onih zneskov, katerih miiso sproti krili posamezni naročniki lista. Ve tudi, da v tujem stanovanju tajništvo iz 4—5 oseb mesečno za 1200—1800 Diim ne more izhajati; to razumemo proletarci, če kapitalisti ne morejo. In če bi se res bil porabil del onega denarja za ohranitev golega življenja, bo vsak naš član razsodil, da je bilo to prav. Odebelil se nikdo ni, da pa se je moral s. Bernot boriti proti jetiki, tudi to vsi verno, kakor jemo, da jetika mi posledica razkošnega življenja, ampak bede! Tudi to Varlec ve in se ne sramuje zavijanja in podtikanja. Bedi in stradanju naj nihče ne podleže, duh vztrajnosti An proletarskega sočustvovanja v vzajemnosti bo razbil tudi zadnji top, katerega še kapitalistično sorodstvo uporablja proti Cankarjevim sodrugom!
Teharje - Štore. Zdravstvuj, sodrug Škoijc-vaščan! Že dolgo ni bilo o tebi ne duha ne sluha. Da še živiš in da na nas še nisi pozabil, da si nas podkrepil in opozoril na ono vzvišeno resnico, smo ti nad vse hvaležni. Opozoril si nas na razredni boj. Boj med delom in kapitalom. To je ono dejstvo, katero je prisililo že pred leti teharske sodru-ge, da smo se postavili v bojno fronto, to je v boj med gospodarsko močnimi in slabimi. Da sta ona dva gospoda, na katera si nas opozoril, delavska neprijatelja, o tem ni dvoma. Da pri izvrševanju dolžnosti pri sebi nista tako natančna, kakor se zahteva od nas, smo si svesti. Svesti smo si tudi, da nista le onadva delavska nasprotnika temveč jih imamo na vseh straneh dovolj, kamor se ozremo. Podčrtamo le dejstvo, da kolikor zavednosti, toliko edinstva, enakopravnosti, pravic v občini v okraju, v deželi in državi. In pa tudi toliko kontrole, kolikor je dala zavednost moči. Kaj pa ti, dragi sodrug škofjevaščan? Si li tudi ti obupal nad zmago razrednega proletariata? Tvoje četice tudi pogrešamo že štiri mesece v naši armadi! Si-li tudi ti odpeljal svojo četico na ona rodovitna tla zobat koruzo? Tja namreč, kakor kapitalist Varlec v sosednji koloni zraven tvojega članka v »Socialistu« tako sijajno opisuje. Tja torej, kamor so se stekli in se še stekajo ogromni milijoni krvavih žuljev izmozganega proletariata. Nad katerim prepadom se vrti že dalj časa orel so-cialpatriotskega imperija, z našim Vrlim predboriteljem s. Jeramom! Orjaški junak je — lahko da se še reši... Tebi pa kličemo, če ti razredni boj ni šala, podvihrti rokave in dvigni svojo blagajno in pomisli, če boš lahko dvignil, tedaj veš, kaj imaš storiti! V vasi imaš zaslužne in hrabre vojake, ne zbiraj četice, temveč četo ter stopi in združi se z njo v armado, ki bije vroč boj proti onemu, kateri si je na tvoj račun blagajno prenapolnil. Posvarimo kot sodruga tudi tebe, bodi oprezen! Pomni, če te zasleduje ropar, kateremu se blesti orožje izza pasa, ti še dolgo ni tako nevaren, kakor oni, ki je ogrnjen z rdečo haljo in drži pod haljo orožje v roki, in ko te sreča, te lepo pozdravi, ko pa stopi korak naprej se hitro okrene, ti prereže vrat in... V dopisu priznavaš tudi, da je razdrapanost kriva in upaš, da bo tudi to minulo. Mi o tem za zdaj še dvomimo, namreč zato, ker nas opozarjaš
Temo
bodočnosti
prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bodočnost nervoznih, nespečih in lahko
razdražljivih ne more biti prijetna, ako pravočasno ne mislijo mi jačanje in pomirjenje svojih živcev. Umivanje in drgnjenje z že 27 let priljubljenim domačim sredstvom »Fellerjevim« blagodišečim »Elsafluidom« umiruje, daje zdravo spanje, krepi živce in mišičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh
in licu ter se izkaže zmeraj kot izvrsten kos-metikum. Vedno zopet slišimo hvaliti Fel-lerjev »Elsafluid« kot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolečine. Močnejši in boljega delovanja kot francosko žganje. — 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Den, 12 dvojnatih ali 4 specijalne ste-
klenice za 99 Djn, 36 dvojnatih ali 12 speei-jalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Evgen V. Feller v Stubici Donji, Elsa-trg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsafluida po 10 Din se dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah.
OEflMAROmA
zlota
visoko plemenita iri na/finejša
zdramliščna mešanica
p najdovrimejii popolnosti, rrfina obstoječa čajna mešanica naifmejSth cvetoo in nepre- . kx>sl]ioa n izdatnosti, o porabi rte dražja krt srednje vrste.
Predno kupite
oglejte si v manufakturo! in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celje.
Zniiane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna 1	Blago	prvovrstno	1
v onem časopisu, ki je povzročitelj in po-globljevalec razdrapaijosti! Na jasnem smo *i tudi, da nam je bolj nevaren nego oni, ki ga čitata onadva gospoda, na katera si nas opozoril. Kadar si odrinemo izpred očesa bruno, takrat bomo vse bolj natančno gledali in razločevali, tedaj nam tudi ropar v rdeči halji ne bo več bolj nevaren nego oni brez nje! Tudi roke se nam morajo privaditi, da bodo znale metlo strahovati, da bo počistila prej doma nego pri sosedu. Upamo, da nas ne boš napačno1 razumel! Obljubil si nam, da ne boš na nas pozabil, da se še vidimo! Pridržujemo si svoje pravice. Ge se odločiš, da se vidimo zopet v kapitalističnem listu kakor zadnjič, nas ne imenuj več šodruge, ker nismo imoviti. Tudi ne želimo, da bi se z nami kdo šalil.
Teharski sodrugi.
G. Franjo Korenu v album, delavski javnosti v vednost!
Ker ste me v nedeljo, dne 20. decembra 1925 v Celjskem domu v predsobi napadli z grdimi psovkami in grozili s pestjo udariti me, nadalje ker ste grozili z besedami, da me boste ven vrgli in na ulici z bikovko pretepali, izjavljam, da je to skrajno umazano sredstvo za človeka, ki hoče veljati za prvaka v delavskem giba-
nju. Vrhutega je Vaš čin po § 98. kaz. zak. kaznivo dejanje, podobno taktiki jugofašistov. Kajti socialistični program se ne da zamenjati s pestmi in bikovkami! To je zadnje sredstvo vaških ponočnjakov, ne pa »odličnih« politikov. Če Vi smatrate, da je politična reakcija kriva mojega sodnijskega preganjanja, ker sem širil »Komunistični manifest« tedaj se čudim, da se kapitalistična reakcija toliko moti in preganja po svojih organih tiste, ki stoje po vašem zatrdilu v službi kapitalizma, in ne tiste, ki so internacionalno priznani revolucionarni socialisti. Saj ste vi neštetokrat govorili in pisali, da smo »Ber-notovci« v službi kapitalizma, Vi pa da ste pravi intemacionalci. Vaša stranka je pisala, da ima tudi »Kom. minifest« in da od njih ni nihče zaprt. Čudna je ta logika kapitalistične reakcije, da preganja ravno svoje »zaveznike« ne pa svoje »nasprotnike«. Naša stranka ni formalno priznana v' internacionalni socialistični zvezi, in vendar so mene preganjali poleg čle-
na 1. zak. o zaščiti države še tudi radi člena 15. tega zakona, in ta člen prepoveduje inozemske zveze! Vaše prerokovanje in zavijanje se je torej izkazalo kot neresnično, kakor tedaj, ko ste trdili v Štorah na shodu, da je bil s. Bemot urednik klerikalnega >Mira«. Delavstvo že spregleduje, da zapirajo samo nas, Vi pa udobno uživate meščanski dobiček kapitalističnega proizvajanja. Alojzij Leskošek.
CD
ro
N
ter modno blago, ple-
Galanterija S
tenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Ji3 V!»ISko!	ob vodi. Na malo!
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
že le svojim cenjenim odjemalcem in gostom:
MANUFAKTURNA TRGOVINA
MARIJA ROGEL
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 26
T. Mencinger
Ljubljana, Sv. Petra cesta 43
TRGOVINA Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBAMI MARCHIOTTS
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
GOSTILNA PR! SLOBODNIKU
M. ČOKAN v Sp. Šiški
Medvedova ulica
„A0Rlfl“ izdelki in Van Raster Cacao
Vsem cenjenim gostom
, .Zadružnega doma" na Glincah
ter prijateljem i \ znancem želita
Marija in Ivan Bajda
Gostilna Franc in Frančiška KRAMER
Ljubljana, Tržaška cesta 9
Jozefina Lorenčak HOTEL pri KRONI
CELJE, Ljubljanska cesta 10
FRANJO STEGU
delikatesna trgovina
CELJE, DEČKOV TRG št. 3
Aiojz Pugmeister
krojač
CELJE, Dečkov trg št. 4
„ KOLINSKA CIKORIJA‘c
Ana Forte in Slavko Hlastan
v Trbovljah
Razširjajte
in oglašajte v edinem proletarskem listu v
„Napreju!w
|	'*	cc
UČITELJSKA TISKARNA
I|ujW0ana — FranCIVkanska ulloa štev. •
, Tiskovine m Wk	1«	mnšrn,	plakat* ta nhla aa
Mm fidHjagfca, M«Jwai>ra »Ji« mtdba aa tiskanj« faaa»tat, kaj!«, hrtfcr Hi
9^ »TM1GOTIPIJA	LITOGRAFIJA	»M
Kdo Vam pomaga
v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja?
t. N. ŠOŠTARIČ, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 13.
Ker ie ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nižki ceni. N. pr. platno po Din 9’—, 10-—, 12"— itd. sukno po Din 50-—, 60' , 70'—, 80'— itd. izgotovljene srajce Din 39‘— spodnje hlače Din 24’— nogavice Din 7.—, 8’—. Kdor nima denarja dobi na obroke.
matrace, posteljne mreže, železne JEaM.IL ■.■.JI	postelje	(zložljive),	otomane,	di-
vane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan, tapetnik, Ljubljana
Krekov trg 7 (poleg Metinega doma)___________________________
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trfjf štev 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ..	velikosti	po najnižji ceni. =============
T.,«.<■ .Mignem« ■frinha: IZA PRIJATELJEVA (v imena tavr. odbora 88J In K*DZ). — A. SEVER Za tiskarno »Merkur< v Ljubljani:
IVAN JICHA
Kavarna,.Merkur"
CELJE, pred Kolodvorom
Anton Kajfež
urar
Ljubljana, Dunajska cesta 31
Mici in Franc Pintar
v Tibovljah
Martin Orehove
krznar in izdelovatetj čepic
CELJE, Gosposka ulica 14
AMERIKANEC d. z o. z. v Celju, tvorniško
izdelovanje prešitih odej, oblek, perila trikotaže in trgovina z manufakturo
CELJE, pri Farni cerkvi