OPERA SNG V
LJUBLJANI
GLEDALIŠKI LIST št. 1. — 1955-56
' 42110
Besedilo:
II. MeliUac in F. GHle
Prevedel:
Niko Štritof
Dirigent:
Samo Hubad
Hcilser:
Hinko LeskovSok
Scenograf:
Vlado Rijavec
Kostumograf:
Alenka Bartl-Seria.
Vodja zbora:
Jože Hanc
izdelava kostumov; Gledališke krojač-n.lco pod vodstvom Cvrte Sajetove in Jožeta Novaka
inspicient:
Peter Bedjanlč
Celestin Sancin
Anton Drčar
Lasulje in maske: Janez Mirtič, Emilija Sancinova in Tončka Uder-manova
J U L E S M A S S E N E T :
M A N O N
OPEKA V ŠTIRIH DEJANJIH (PETIH SLIKAH)
Manon Lescaut . .	Vilma Bukovčeva
Nada Vidmarjeva Poussette, igralka . .	Sonja Hočevarjeva
Javotte, igralka.............Zlata GaSperštčcra
Rosette, Igradka.............Vanda Ziherlova
Chevalier des Grieux . Miro Brajnik
Drago Čuden GaSper Dermota Janez I.ipuščck
Grol' de« Grieux, njegov
oče	Ladko KoroSee
Kniderik Lupša Danilo Merlak Lescaut, Manonln bratranec Vekoslav Janko
Franc Langus
GuiKot de	Morfontaine	.	.	Slavko Štrukelj
De Brčtlgny.	bogat	plemič	Andrei Andrejev
Vlacmnir Dolničar Anton Prus
I.	gardist......... Rado Garibaldi
II.	gardist..........Anton Prus
# r
Meščani, meščanke. potniki, nosači, vojaki.
I. slika se godi na dvorišču gostilne v Amiensu.
II. v -des Grleuxovem stanovanju v Parizu.
III. v seminarju St. Sulpice.
IV. v hotelu Transylvanija.
V. na cesti v Havle.
..I	Uprava	slovenskega	Katodnega B<cda!iM'a \
■ uk Smiljan Samec. Tisk Casopisno-založn -I »Slovenski poročevalec-. Vsi v Ljubljani.
HINKO LESKOVŠEK:	j	" ^ j<
RAZMIŠLJANJE O MANON
Pred nič manj kot dve sto štiriindvajsetimi leti je v Parizu izšla knjiga, (ki 'je na mah zajela zanimanje francoskega občinstva, roman o »vihravem ženskem srcu in o veliki ljubezni mladega viteza Des Grieuxa«, -roman o Manon Lescaut. Toda to mi bil samo romam 'O Manon Lescauit, -bila je tudi pestra slika Pariza v 18. stoletju im v njej so zaživeli vsi liki, ki obdajajo Manon tako živo, da lahko to delo prištevamo med iliterarme mojstrovine 18. stoletja. Sam lik prelepe Manon je še danes 'tako živ im plastičen pred nami, kot da 'bi se vse to zgodilo pred inelkaj desetletji. Z mjo je prvič v zgodovini zaživela pred nami žena, ki je po vsem svojem značaju prava hči Pariza. Na evet je prinesla lepoto, milino, igrivost im tisto neverjetno slo po življenju im uživanju, ki 'jo postavlja v vrsto prvih kurtizan Pariza. Čeprav ljubi samo svojega viteza, ga je pripravljena ob sleherni priliki izdati, Ona mu je najbolj zvesta in najbolj nezvesta ljubica. »Drugim se dobrika zaradi razkošja in denarja, brez katerega me more živeti, zaradi draguljev, ki jo mikajo in zaradi zabave, ki iji 'je potrebna kot vsakdanji kruh.« Zaradi nje je mladi Des Grieux zapustil očetovo hišo in se odpovedal krasni karieri pariškega bogataša. Postal je potepuh, pustolovec, hazarder in nazadnje beden brezdomec. Njegov strastmi značaj ga menehno žene iz ene slkrajinosti v drugo: iz strastnega objema v samostanski hlad, potem apet v hazard im pustolovsko dejanje. In vse to zgolj zaradi ene žene, Manon. Ob obeh glavnih karakterjih se nizajo tipi, ki jih Pariz pozina mmo,go. Od lahkoživega Lescauta pa do vseh bogatih 'oboževalcev -lepe Manon, ki sleherni želi z dragulji im bankovci kupiti njeno lepoto, mjei ':ar in mjerno življemj-sko slast. Ti vsi poklanjajo pred njo zaklade, toda zdi se, da tudi to me more zadovoljiti že-ijmega srca. Kajti vse premalo je te,ga opojnega žvenketa, vse premalo razkošja in zabave, vse premalo življenjske masJade. Tudi Des Grieux postane žrtev življenjskega pohlepa tega nenasitnega temperamenta. Mnogo žrtev jo spremlja na njeni življenjski poti, toda v trpljenje in smrt j-i sledi le eden in to- je Des Grieux. Enkrat edinkrat ji je dano spoznati, da je edini, ki se žrtvuje zanjo, Des Grieux im takrat občuti vso -grenkobo propada in prvič v življenju resnični kes. Taka je življenjska pot dveh ljudi, ki jo v romanu prepletajo številni napeti prizori nasilnih ugrabitev, mučnih scen za rešetkami Hoapitala, kamor ■so zaprli Manon pa do drznega podviga junakovega bega iz zapora Saint-Lazare. Z eno besedo: zgodba o tragični -ljubezenski strasti dveh imladih ljudi.
Mislim, da je tisti, ki (je želel ustvariti opero o Manon, imel -na razpolago bogato zakladnico najlepših motivov od najmežnejših duševnih izliv.ov pa do scen velike dramske napetosti. Im ne bom se motil, 'če trdim, da je že v iglavnih likih nekaj, kar sili h -glasbi, kar sili k (veliki -čustveni ekspanziji, ki pa jio more polnokrvno izčrpati samo iglasiba. In to se je tudi zgo-dilo. (Leta 1884 je prišla prvič na -oder opera Julesa Masseneta, devet let pozneje pa »Manon -Lescaut« Giacoma
1
Puccinija. Mislim, da mi slučaj, da je mogla tragedija 'leipe Manonr zamiikati 'ravno ta dva tako različna muzikalna temperamenta. Saj je Mas-senet poleg Manon ustvaril lepo število krasnih ženskih 'likov, če se le spomnimo Charlotte ali Thais, poleg tega pa vemo, da se je Puccini posvetil skoraj izključno svojim junaikinjaim od Maoon Lescaut pa do Tosce, Buterfly in Manonine sorodnice Mimi. Ce želimo tukaj podati nekaj obrobnih cpazik o 'karakterjih one im druge Manon, t>i to-storili zategadelj, da ičimlbo.'|j spoznamo pomamlbnolst 'te zgodbe, ki ravno ,na taki imnogostramski zasnovi dobiva pečat .neminljivosti, pa če jio prestavimo 'tudi v kasnejšo dobo; kajti vsaika ima prav gotovo-nekakšno svojo Manon, visaika doba poizna slično problematiko in jo tudi na svoj način .rešuje. Kot ije Massenetova Manon vsa zavita v nekakšno tenko 'kopreno Čustvenega dogajanja brez velikih scenskih premikov v teatraličnem smislu, tako je Puccinijeva Manon dobila nekakšen [junaško patetični ton v verističnem smislu ter je posebno s. konfliktom Des Gr.ieux — Geronte postala prava dramatična opera v stilu Tosce. V njej 'bi -zaman iskali to, kar bi pri Massenetu oznanili za sentiment ali najfinejša duševna občutja. Puccinijeva Manon je-jiunakinija dejanja, Massenetova je .junakinja 'čustva ali oibčutja, v prvi se pretaka kri tiste Manon, ki 'bi .bila lahko -rojena ali. v Italiji ali na Danskem, medtem ko ije Massenetova Manon od začetka do konca otrok večno nemirnega Pariza, otrok neštetih njegovih 'luči, ki nehote simbolizirajo bogastvo občutkov to želja tega nerazumljivega ženskega srca. Predvsem pa je treba naglasiti to, da pričenja z Massenetovo-Mamom v francoski operni kulturi tisti tip epere, ki bi ga' označili s; pojmom psihološka ali ,s en ti m e n t a 1 na opera, 'kar bi v dramski vrsti ustrezalo pojmu .meščanske ali sentimentalne drame. Prehod od konvencionalne heraično-patetične velike opere je bil ravno' z Manon in Wertiher.jem ustvarjen 'skorajda revolucionarno in prav-gotovo je Massenet začetnik tiste veje francoske opere, ki 'je dosegla svoj vilšek v .impresionizmu in 'je že v .klicah nakazala pot ibo-doči Ohanpentierovi Luizi in drugim operam .njegovih učencev. 'Poleg tega pa je Massenetova Manon prvi uipor zoper staro romantično opero,, kajti glavno načelo celotne glasbeno dramaturške zasnove Massenetove Manon je, da opera ine potrebuje velikih dramatičnih Iscan, ki se-izživiljajo v iblesku ii.n sijaju, temveč ji zadostujejo najrahlejiši duševni premiki. .Glasba sama mora biti sposobna, da 'jih oživo tvori. To 'je .na nek način poskušal že Verdi v Traviati: premik od reprezentativnosti k intimnemu doživetju ime-d ištirimi stenami, ibrez iporrupa in brez velikih scen. Toda Traviata se že vedno ibolj nagiba k nekakšni teatralnosti, medtem ko se Massenet v Manon približuje psihološki profinjenosti. S tem je Massenet ustvaril opero, ki brez strahu zametuje vse dramaturške zakonitosti velike opere kakor tudi principe starejše romantične opere; v .bistvu to, kar 'je mnogo poprej naredila že .meščanska drama. Razumljivo je, da so bili ljudje več ali manj siti hladnih antičnih, junakov v operi, ki so ;bili zelo daleč njihovemu čustvovanju ter so bili le še nekakšen nujen rekvizit odrske reprezentativnosti. Ljudje so tudf v operi želeli videti sebe, svoje sovrstnike, probleme, iki so mučili r\jih same, in vsa .bogata doživetja njihovega stoletja. In to hotenje se je v 'Franciji pokazalo mnogo .preje kot v drugih deželah. iCe smo na tem mestu postavili paralelo z meščansko in sentimentalno dramo, bi morali pojasniti to z dejstvom, da prt nastopu Massenetove psihološke opere gre za revolucionarne poteze iste vrste kot pri nastopu meščanske-drame. Razlika je v tem, .da se 'je prava meščanska drama v Franciji pojavila že v prvi polovici 18. stoletja kot comedie larmoyante na zelo nizki literarni stopnji. Dela te vrste so na mah preplavila pariška
gledališča in žele Diderotu je uspelo, da ue meščanski drami dal tisto pravo literarno obeležje, po katerem danes poznamo pojem meščanske drame. Podobne pojave lahko nekoliko pozneje opažamo tudi v nemški drami. Toda (povrnimo ise k operi Manon. Z 'njo je nastala operna zvrst, v kateri si bolj ikot v drugih ustvarja v naj subtilnejših duševnih prelivih glasba sama svojo dinamiko 'in kisa je do konca izkristalizirala v najlepišl umetnini ste vrste v Debussyjev,i operi »Peleas in Mellsanda«. Toda na tisti stopnji pa je to že impresionizem in simbolizem. Pri petja,vu Massenetove psihološke opere seveda ne more .biti govora o plehkosti osnovne motivike, kot smo to omenili pri prvih začetkih meščanske drame, ker je skladatelj segel po najboljših delih te vrste: mislim namreč Prevostovo Manon in Goethejevega Wertherja. Masse-netova opera seveda tudi s tipom njej navidezno sorodne Gounodove opere nima ničesar skupnega. Gounod je v .operi pravi romantik, ki ga priklepa na eni istrani fantastika srednjeveške motivike, kot si jo predstavlja romantika, na drugi strani pa romantična patetika karakterjev. In kar je iza njegovo ustvarjanje naijibistvenejše, je dejstvo, da Gounod tudi v najintimnejših scenah nikoli ne opušča učinka teatralnosti, temveč ga skuša celo stopnjevati. To nam izpričuje njegov Faust, če bolj pa opera Romeo in Julija. Kar ibi naj v zasnovi bilo intimno doživetje, preraste pri Gounodu v patetiko ali teatralnost, o kateri v muzikalnem smislu ne bi smeli vedno trditi, da je lažna ali plehka. Z drugimi besedami, Gounodove opere spadajo po vsej svoji strukturi še vedno k tipu velike opere in jih kot take tudi uprizarjajo. Ravno s pojavom Gounodove otpere sem želel postaviti kontrast Masseneto-vemu tipu, kot ga je posredoval z Manon in Wertiherjem. če primerjamo Prevostov roman in tekstovno obdelavo obeh libretistov, se nam odkriva tista tipična massenetovska dramaturška poteza, ki jo je skladatelj isprovedel tudi pri Wertherju: namreč lodmik od zunanje s-censko-teatralne dinamike v svet občutja in doživetja. Mogoče je zanimivo vedeti, da je Massenet to delal tudi takrat, kadar se je zavedal nevarnosti, da občinstvo zato ne too razumelo zgodbe kot take. V romanu je namreč prava zakladnica efektnih dramatičnih scen, ki prav gotovo nudijo bogato izbiro za muzikalno^soeničmo obdelavo. Toda vse to bi pri Massenetu zaman iskali. Njemu je na primer bistvenejše Des Grieuxovo slovo od Manon, preden ga ugrabijo, kot pa ugrabitev sama. Prav talko ga ne zanimajo visi tisti veliki zunanji konflikti, ibrez katerih si drugih oper sploh ni mogoče misliti. Tako je Manon ena redkih oper, ki po pravilih do sedaj veljavne dramaturgije sploh nima protiigralca. Des Grieuxovega očeta, ki hoče sina rešiti sramote, ne moremo imeti za pravega protiigralca, posebno ker mu skladatelj sam ni namenil obširnejše vloge. Tako je vsa skladateljeva ustvarjalna težnja osredotočena okoli obeh glavnih karakterjev, Manon in Des Grieuxa. Vse drugo stopa v ozadje kot epizoda, kot tisti nujni element, ki sploh omogoča, da se dejanje lahko nemoteno odvija in stopnjuje. Seveda tudi to stopnjevanje mi zunanje temveč je strogo podvrženo zakonitosti nekakšnega valovanja občutja. Zato ibi lahko brez prigovora postavili trditev, da je Massenetova Manon nekakšen 'Ciklus podob ali doživljajev prelepe Manon iin viteza Des Grieuxa. Seveda podobe, ki so med seboj strogo povezane ravno po tisti notranji čustveni dinamiki, ki je v Massenetovi operi vedno v ospredju.
Tako se iz maloštevilnih epizod in dogodkov izlušči zgodba o tragični ljubezni obeh mladih ljudi 'tako čisto in jasno, da skoraj ni treiba pojasnila. Iz takratne scene pariškega vrvenja v il. dejanju se izdvoji glavna junakinj a Manon, Ničesar ne vemo o njej, kot to, kar
a
v kratkih besedah sama pove: da so jo namreč starši zaradi njene lahkomiselnosti sklenili poslati v samostan. In 'to nam popolnoma zadostuje. Tudi Mamon sama ine igovori dosti o sebi, več govori o svojem doživetju na prvem potovanju, dokler po poznanstvu z Des Grieuxam me zagori v 'želji po življenju, 'lepoti im bogastvu. Malo je tu 'besed 0 »jeni 'preteklosti, o mjenern odnosu 'do staršev, 'o njenem poznanstvu z Lescautom pa sploh vemo samo to, da je njen bratranec in da mora paziti nanjo. iToda vse to rje skoraj nepotrebno, saj nam njjeno občutje razodeva vse. »In vsa zatopljena v 'ideale sem lahno splavala v v.išave,« 'tako pripoveduje 'o svojih občutkih na prvem potovanju. «Se zdaj drhtim kakor v sanjah,« (še zdaj je Mamon omotična od vsega, kar (je videla. In ko 'je prilšla 'v mesto, se ji je prvikrat razodelo vise bogastvo in »ves sijaj ijo je tako premamil, da se ni mogla več ubraniti. Živeti v sijaju, nasladi, to je postal njen goreči cilj. In ko je spoznala Des Grieuxa, se ji je zdelo, da se ji je ta cilj primaknil čisto blizu, in v njenih očeh se ni več zalesketala grenka solza tihega oibupa, iko je govorila sama 'sebi: »Nikar, iManon, 'o 'tem ne sanjaj; vse tvoje želje so zaman!« Upanje na ibraamejno prostost ije previzelo vise njeno bitje. »Vse življenje za to bi dala,« pravi Des Grieuxu in čeprav ga ne pozna, gre z njim. INjuni srci zagorita v želji ipo uživanju, nasladi: ®,Ah, Pariz, 'to je 'kraj najinih iže!{ja, to je raj.« (Neusmiljeno ju žene življenje skoz vse vrtince najhujiših nesporazumov, navalov Ijubo-Bumlja in jaze, nezvestobe in strašne ločitve do odrešujočega 'konca, ko odpade od slehernega človeka vse, kar je zemeljsko, vsa slava, čast, ves blesk in sijaj, in ko se vsa življenjska slast izkristalizira v enem isamem občutku nesebičnega žrtvovanja za tisto, čemur lahko rečemo le ge dihati, utripati, živeti. Toda dolga in mučna je pot do tragičnega konca. Lapi so trenutki tihe sreče in zamaknjenosti, toda težlka so 'razočaranja in 'tudi spoznanje ije grenko. Talko so jima itekli dnevi 'tihe sreče med 'štirimi stenami v Parizu, toda ta prva sreča se je kmalu skalila. Med njiju je stopil 'tuj oboževalec in stroga očetova zapoved je Des Grieuxa odtrgala od Manon. Kot v prvi sliki, tako je Massenet tudi v drugi nanizal celo vrsto ina'jfine(j,ših občutij, ki 'tenkočutno karafcterizirajo drugo fazo sožitja obeh zaljubljencev. Manon je doživela Pariz, toda njenega srca ni bilo mogoče ukloniti med Štiri stene. Ona si je želela ven, v hrupni tok življenja. Vsa Des Grieuxova zaljubljenost in niti postana namera, da bi 'jo odvedel na svoj dom, ne moreta odvrniti Manon od tega, kar je del njene nature: predati se življenju, biti 'ljubljena in čaščena, blesteti .in zmagovati. Xn 'tako je stopil v nijeno življenje bogati iB>retigny. Manoin se mu ne more upreti, kajti pramamlljive so njegove besede: »Tam je ‘bogastvo, 'tam je raj,« in tako imora priti do grenkega slovesa. Znana arija o mizici je izgolj kristalizacija 'občutka, ki je lasten samo taki ženi kot je Manon. Ona ve, da je v tem trenutku izgubila Des Grieuxa, toda proti sebi ne more, kajti življenje je 'tako vabljivo, tako opojno, da se mu ne more upreti, čeprav ljubi tega vihravega mladeniča. iSlutnija, da ju življenje mora spet združiti, .je .tako močna, da tvega 'ta korak. In res se najdeta v trenutku največje osamljenosti, ko se Des Grieux že posveča nebu in ko Manoni ugasne prvi blesk vsega, o čemer je mislila, da (je večno lepo. Toda 'tudi neizmerno bogastvo je minljivo in vsa sreča v mijam postane dolgočasna in utrujajoča. Des Grieuxova odločitev, da gre v samostan, ni bila iskrena, temveč se je rodila iz vihravega, strastnega 'temperamenta, ki se izživlja v ekstremnih dejanjih. V takem trenutku se ije v njem porodila tudi ideja, da zapusti okrutno Manon ter se posveti duhovniškemu stanu. Toda ta odločitev je laž kot 'je 'laž in afekt njegov odpor proti Manon. Sla po življenju
4
Po dveh znanih Manon našega odra, Zlati Gjungjenčevi in Kseniji Vidalijevi, pojeta to vlogo prvič Nada Vidmarjeva in Vilma Bukovčeva
zmaguje tudi v strogem seminarskem »zaporu«, kajti v tem 'trenutku, ko »oskruni« ta prostor 'vabljivo in vse 'ljubezni žejno telo najlepše žene Pariza, je odpor zlomljen, zakaj prevabljive so te oči, »ki včasih so sijale, te roke, ki so mehko božale. Naj se zamaje zemlja, ne bom se več boril sam {proti sefoi,« s temi 'besedami odvrže Des Grieux prostovoljne okove ter ise ipreda stari strasti, iki je gorela v njem kot nekdaj. Toda 'treba je živeti .in 'to živeti v razkošju, kaljti prelestna ljubica ne mara uboštva in osamelosti. »Ljubim zlato in vse, kar zveni tako,« poje Manon v igralnici transjrlvanskega hotela, med ljudmi, ki se pri kartaih in kockah ipehajo za srečo in bogastvom, iza življenjsko naslado. Toda niti aflato ne prinese sreče in zadovoljstva. Z grenkim občutkom, da so »sanje končane«, se mora Des Gnie.ux ponovno odpovedati mamljivi in pogubni ljubezni, a to pot za vedno. Manon mora v izgnanstvo in epilog prinese samo 'še smrt in odrešenje, s tem pa slovo za vselej. Toda 'to je slovo od ižene, ki ije šele 'ob koncu svoje življenjske poti spoznala plemenito žrtev tega mladeniča. Besede: »Jočem od studa zase in -od boli zate,« niso bile nikoli poprej izrečene. Des Grieuxove besede: »Stran iz krajev nesrečnih, odtod greva oba,« so samo goreča želja, ki bi naj prekinila trpko dejstvo žalostnega konca, zadnje izgorevanje velike življenjske strasti ter ugašanje njenega plamena. In nad vso trpko resnico se dviguje izpoved Manon: »Ni kesanja in kletev dovolj za vse rane srca, ki sem jih zadala im moje krvi ni dovolj, da bi 'to bol, to neusmiljeno ibol in z njo svoj greh oprala.«
UPRIZORITEV
'Osnovna tendenca naše postavitve Manon je bila ta, da jo Čimbolj približamo današnjemu okusu in gledanju, seveda v skladu z danimi ©kalnostmi stilnega obeležja dela kot takega in pod vidikom pietete do skladateljeve stvaritve. Nedvomno se bo marsikdo, ki bo bral te
5
vrstice .pred uprizoritvijo vprašal, zakaj je to potrebno in 'mogoče se mu bo porodil celo isum, da gre najtbrže spet za 'kakšen nasilen eksperiment moderniziranja ali celo predelave, 'ker je to pač tu in tam moda in ker smo takih poizkusov 'tudi pri nas že imeli. Toda naj kar tukaj povem, da v tem primeru ne gre niti za eksperiment niti za kakršnokoli lanpurlartistično režijsko izživljanje, miti za težnjo biti ma silo moderen ali sodoben. Čeprav moram priznati, da sem hud sovražnik ‘tistih zaprašenih konceptov, ki skušajo svojo bledico in orumenelost zagovarjati s trditvijo, da se v teh 'operah kaj novega ne da narediti, ravno tako sem pa nasprotnik tistemu, ki hoče modernost ali sodobnost dokazovati s 'tem, da nameni frak itistemu, (ki bi naj nosil rimsko tuniko. Moj namen ije ib.il posredovati iManon z vsebinske plati bolj neposredno 'ter s previdnim režijskim posegom omiliti vse to, kar bi po izvajalski plati lahko učinkovalo lažmo^semtimentalno ali celo naivno. S tem bi 'bilo mogoče, da 'bi celotna zgodba M a n. on oživela v novi luči. (Na tem mestu mislim konkretno na časovni premik, ki smo ga izvedli. (Prestavili smo namreč dogajanje 'iz 18. stoletja v desetletje od IS60 do 1(870, to je nekako obdobje, v katerem se je skladatelj bavi'1 z ustvaritvijo te opere. K temu koraku so nas vodili različni momenti. V prvi vrsti se mi zdi Massenetova glasba tako tipično romantična, da bi ta snov ravno s tem časovnim premikom dobila adekvaten izraz v glasbi, kot jo mi danes čutimo. To je bilo možino seveda samo s tem, da se črta iz dela celotna baletna slika, imenovana Cours la Reine. Ker je ta črta običajna tudi v drugih gledališčih, ki ne stremijo k pompoznosti v pariškem stilu, je ta slika brez iškode za celotno dogajanje izostala in vse dogajanje se Ije osredotočilo okoli obeih glavnih junakov, Manon in Des Grieuxa. Tako je tudi iz glasbene strani odpadla točka, ki je hoteno rokokojska in ki bi edina vezala majhno epizodo med Manon dn iDes Grdeuxovim očetom na Prevostov 'roman. V ostalem se mi pa zdi zgodba o Manon v 'tem novem okolju mnogo manj osladna, ter na drugi strani mnogo bolj ustreza zanesenosti glasbene obdelave, v kateri lahko vidimo prve klice bodočega impresionizma. Toda vse to bi bilo premalo izčrpno za uspešen prikaz celotnega dogajanja. 'Če smo hoteli .ustvariti tisto Manon, ki ne bo samo isužnlja nekakšnega lokalnega kolorita, temveč nositeljica usode dveh ljudi, za katero 'je skoraj vseeno, kje se poraja, ampak je poglavitno, da živi večno v vseh mogočih variantah, smo morali v to smer obrniti tudi soensko-dimamično zasnovo. Zavedajoč se,, da akcent Massenetove dramatike mi v zunanji dramatičnosti, temveč v fino .se prelivajočih glasbenih občutjih, sva poskušala z inscenatorjem Rijavcem ustvariti sceno, ki bi ibila osvobojena vsega lokalnega kolorita pariškega mesta, temveč bi samo v velikih konturah dala okvir celotnemu notranjemu dogajanju. Seveda se pri tem nismo mogli vedno izogniti simboličnemu nakazovanju, ki pa je vsekakor osnovni koncepciji bliižje kot kakršnikoli realistični detajli. S tem premikom iz realističnega v nakazano simboliko, ki jo skušamo ustvariti s čim bolj lahkimi, prozornimi materiali (mreže, tančice), je stopil v ospredje igralec-pevec, je prišla v ospredije vsa dinamika čustva, ki jo igralec izžareva, prišla 'je v ospredje tragična zgodba dveh ljudi, vse drugo pa je kot epizoda stopilo v ozadje zato, da ibi dalo 'barvo za skopo a vendar zelo prefinjeno karakterizacijo okolja. Prvi in glavni motiv je usoda lepe Manon in viteza iDes Grieuxa. Prikazati oba v okolju, ki lahko najbolje prikaže njuno duševno razpoloženje, to je bila naša glavna naloga in cilij, ki smo si ga zastavili pri •realizaciji te opere.
6
K
v
MIRO BRAJNIK
poje v naši novi uprizoritvi »Manon« prvič glavno vlogo Des Grieuxa
JANEZ LIPUŠČEK je pel vlogo Des Grieuxa že v uprizoritvah l. 1942 in 1947
GAŠPER DERMOTA bo prav tako kot Brajnik pel v naši uprizoritvi prvič vlogo Des Grieuxa
DRAGO ČUDEN je pel vlogo Des Grieuxa že v naši prejšnji uprizoritvi l. 1947
ZAPELJIVKA MANON
(Iz »Opera News« 1954, Henry-Louis de la Gra.nge)
Massenetova »Mainon« je poleg »Carmein« še vedmo ena 'najbolj priljubljenih oper v pariškem opernem gledališču, kjer publika spremlja zgodbo Marnon in des Grieuxa s prav tako strastnim zanimanjem kot pred 70 leti. Ce onstran 'meja Francije ni naletela na uspeh, ki bi se ga dalo primerjati z uspehom »Carmen« ali '»iFausta«, (je treba to pripisati predysem francoskemu .jedru tega dela.
iZe davno so spoznali., da zgodba o Manon 'terja dramatsko obdelavo. .Ne le da je bila o tej zgodbi že pred Massenetom napisana opera in kasneje drama ter balet, je Manon navdihnila tudi Puccinija, v povodnih letih ,pa so ustvarili istoimenski [film in experimentalno operno delo (nemški skladatelj Heinz-Werner Henze).
Zgodbo o vitezu des Grieuxu in o Manon Lescaut so najprej objavili v Holandiji 1. (1731, in sicer medtem, 'ko 'je njen pisatelj Abbe Prevost prebival v izgnanstvu zaradi cerkvenega prestopka. Avtor je kmalu zaslovel. Proglasili so ga za ožeta 'modernega francoskega romana, katerega edini predhodnik je >bil roman Madame de La Fayette »La Princesse de Clčves«. Ker je Abbe Prevost živel precej ib um o življenje, so večkrat domnevali, da je zgodba del njegove avtobiografije, ntiso pa mogli dokazati, v kolikšni meri. Veličina zgodbe o Manon ali 'le v njenem zgoščenem in živahnem slogu, temveč tudi v pisateljevi objektivnosti in v psihološkem .realizmu. Te lastnosti, skupaj s popolnim pomanjkanjem vseh moralnih 'kakovosti, so sicer že pripisovali francoskemu romanu, toda »dManon Lescaut« ise je v tistih časih zdela vsem resnično revolucionarna. V kratkem uvodu govori avtor o »moralni« in »poučni« vrednosti svojega romana, 'toda ta uvod je bil najbrže napisan dolgo zatem, ko je nastala knjiga.
»Manon Lescaut« je bil prvi romantični roman, čeprav mu je tako-zvana doba romantike sledila šele čez več desetletij. Poveličuje ljubezen in opisuje moralni propad dveh ljudi zaradi njune nemogoče ljubezni, katerima ,pa je na koncu oproščeno in ju zaradi silovitosti njune strasti celo slave.
Libreto za »Manon« sta napisala Henri Meilhac in njegov novi sodelavec Philippe Gille. Deset let poprej e je Meilhac napisal libreto za »Carmen« — in to skupaj z Ludovicom Hal6vyjem, ki je bil .poslednji iz najslorvitejše pariške 'Skupine Libretistov in dramatikov. O tem, kako Ije izbiral libreto, je Massenet sam dal dve protislovni izjavi. S prvo nas prepričuje, da je nekega dne v jeseni. 1881, ko je Meilhacu vrnil libreto, ki ga ni hotel uporabiti, opazil v njegovi knjižnici Prčvostov roman. Naslednjega dne mu je Meilhac že prinesel popolno besedilo I. in II. dejanja »Manon«. Drugje pa trdi Massenet, da je bil že dolgo nameraval napisati opero o Manon in je z delam začel v zgodnjem poletju 1. 1881. Nedvomno pa je, da je skladatelj sodeloval pri pisanju libreta. Oba libretista sta živela v začetku 1. 1882 v St. Germainu, kjer sta pisala libreto in obravnavala s skladateljem različne podrohnosti.
8
Delo je libretistoma <v celoti uspelo. Iz neštevilnih epizod v romanur sta morala izbrati vrsto prizorov, ki predstavljajo nepretrgano odrsko dogajanje in opisujejo patetično zgodbo o brezupni .ljubezni poštenega mladega plemiča do 'Uživanja željne laihkoživke. Skoraj vse dogodke-sta povzela dobesedno iz knjige in če je bilo le mogoče, sta obdržala, tudi Prevostove besede. Skorajda najpomembnejšo spremembo predstavlja naslov. Medtem ko je v naslovu romana najprej des Grieuxovo ime in on sam pripoveduje avtorju vso zgodbo, je naslov opere-»Manon«. Libretista sta povsem pravilno domnevala, da se bo nestalnost junakinje zdela opernim poslušalcem zanimivejša kakor pa des. Grieuxova nemoč in propad. Obe vlogi sta bili precej olepšani, da^bi se prilagodili ‘tedanji ravni morale, ki je bila v opernem gledališču, strožja kakor pa v literaturi. Številne Manonine ljubezenske dogodivščine sta skrčila na eno samo. Na odru Manon ne predstavlja malopridnice, temveč se zdi, da odkrito ljubi des Grieuxa, česar iz knjige ne moremo jasno sklepati. V operi des Grieux ni -niti kvartopirec in slepar, roman pa ga prikazuje celo kot tatu in morilca. Edino Lescaut je v opernem libretu obdržal večino svojih neprijetnih lastnosti, vendar tu ne nastopa kot Manonin brat, temveč kot njen. bratranec. Kljub vsem tem spremembam na ljubo poslušalstvu, je-vsebima ostala še vedno za operno delo neobičajna. Res da ji je »Carmen« že utrla pot, vendar v »Carmen« ni bilo ničesar tako spo-tikljive.ga kot prizor v St. Sulpice. Medtem ko je v [Puccinijevi operi razplet ve mej.si romanu, so Massenetove besede zvestejše onim v originalu. S tem da je vnesel v svojo opero tragično razpoloženje in, je .poudaril -tragične dogodke, je Puccini inapravil iz »Manon« »veličastno« opero, čeprav je to le »»drame du boudoir«. V romanu namreč ne moremo najti ničesar veličastnega ali globokega, razen morda zaslepljenosti glavnega (junaka.
Večji del opere je Massenet napisal v iBrusselsu, kjer 'je skladatelj pripravljal za oder »Hžrodiado«. Delo je nadaljeval v Holandiji, ikjer mu je neki bogati holandski mecen omogočil, da je prebival v isti sobi kot pred ISO leti Abbe Prevost. iZ glasbo za to opero se je skladatelj ukvarjal nekaij več kot eno leto. Partituro 'je posvetil ženi direktorja pariške »Opere Comique«, slavni pevki Miolan-Carvalho, katero-je 'tako navdušila, da je vzkliknila: »Da bi bila vsaj dvajset let mlajlša!« Skladatelj je dolgo časa iskal primadono za opero. Našel (jo je v pevki Heilbronnovi, ki je pred 16 leti pela v njegovi prvi operi, a 'je nato-zaipustila gledališče. V zadnjih trenutkih pred uprizoritvijo ni nameraval ničesar spreminjati in je dal delo natisniti, kar je bilo za tdste čase povsem neobičajno. .Kljub teimu pa je po premieri napravil nekaj manjših sprememb. V prizor »Cours de la Reine« je vnesel gavoto, ki jo poje Manon in 'jo v zadnjem dejanju ponovil v spevu des Grieuxa. Po stari navadi Massenet ni prisostvoval premieri, ki pa. je dosegla velik uspeh.
Tisk ni bil soglasen v ocenjevanju nove opere. Edinole »Figaro« ji je prerokoval zmagovito pot. Mnogi kritiki so se pritoževali nad njeno neobičajno obliko, nad pomanjkanjem melodije in pristnega čustva. Nekaterim se je zdela celo preveč simfonična in wagnen-janska. v zasnovi, drugim spet prehrupna! Eden od pomembnih kritikov je obsodil najoriginalnejšo odliko te opere za »glasbeni naturalizem«. »Ti ljudje govore v verzih, a pojo v prozi,« se je pritoževal. S tem je-seveda mislil, da so Massenetovi junaki povzeli preveč lahkoten, konverzacijski ton, namesto »vzvišenega«, ki je bil dotlej na opernem odru splošno v rabi.
*
Kljub tem napadom je občinstvo na mah vzljubilo opero. Njen uspeih je 1. 1885 po 88 .uprizoritvah in po smrti pevke Heilbronn o ve za kratek čas zastal, a že v masledmjilh .šestih letih je opera žela povsod, doma in v 'tujini, velikanski uspeh. L. 1891 jo je »Opera Comique« s Sybil Sanderson v glavni vlogi zmagoslavno obnovila in odslej ni nikdar več zapustila repertoarja.
Zadržanje glasbenikov in .raizumniških krogov proti Massenetu je izrazil iDebussy: »Ta glasba mrgoli od čustev in je vzburkama od strasti im pohotnih objemov. Harmonije v njej so podobne rokam, a melodije vitkim ženskim tilnikom. Ako jih poslušamo, se nam zdi ko* bi sloneli nad ženo in poskušali odkriti, kar je skritega za njenim belim čelom. Filozofi in preprosti ljudje trde, da tamkaj ni ničesar, toda Massenet nam s svojimi melodijami dokazuje prav nasprotno...«
Masseneta so grajali zaradi ženskosti dela, ki se včasih preveč vneto trudi, da bi ugajalo in očaralo. 'Zato so ga obdolžili, da hodi po Gounodovih stopinjah. Prav tako so mu očitali, da venomer obravnava eno in isto snov, to je zgodbo o lahkoživki, ki jo odreši ljubezen •(Manon, Thais, Hčrodiada). Ta očitek pa .ne zadene dveh njegovih najboljših oper: »Werther« ta »Notredamski glumač«, katerih glavne vloge so moške. V poslednji obravnava srednjeveško mistično snov in to na preprost načta, brez zvijačnega čara, kar naj 'bi spravilo v zadrego one, ki trde, da so ga navdihovale le ljubezenske zgodbe.
tV operi lotMamon« kažeta sled vulgarnosti dve ariji, ena v prizoru « »Cours de .la iReine« in druga v IV. deijanju, toda obe hočeta prikazati Manonin pohlep po denarju iin uspehu. Mnogo kritike ‘je pripisati neverjetnemu uspehu te Massenetove opere iin nevoščljivosti, ki je zaradi tega nastala med glasbeniki. Oni, iki so mu očitali kratkost .glasbenih fraz, seveda niso mtagli predvideti, da je bil ravno v tem revolucionar in predhodnik impresionističnega gibanja. Zdaj po dolgiih letih, ko smo zasledovali kasnejši razvoj francoske glasbe, nam je laže oceniti pravo vrednost njegove glasbe v zgodovinski perspektivi.
Pod navidezno lahkotnostjo se v tej operi skriva silno učinkovita glasbena tehnika. Ena od Massenetovih poglavitnih novotarij (je bila, da je poskušal zatreti govorjeni dialog. Zamenjal ga je z recitacijo ob glasbeni spremljavi (melodrama), ki smo rjo v glasbeni zgodovini ■zasledili popreje že v Mozartovi »Zaidi«, v »Fideliu« (prizor v jetniš-nici) in v »Arležanki«. S tem je omogočil igralcem ihitrejže sporazumevanje, istočasno pa se je izognil togosti dolgih reeitativov. Massenet je odstranil tudi .razdelitev glasbenih prizorov in je dal operi nepretrgano glasbeno strukturo. Posamezne arije in prizore z izborom je povezal s kratkimi vstavki recitativa. Celoten Massenetov način, s katerim .se je lotil problema, kako postaviti besede ob glasbo, je nov ta vsebuje nezaslišano gibčnost ta živahnost ritma. Skladatelj je vsekakor hotel prikazati sleherni odtenek občutkov nastopajočih in bolj kot glasbo samo je poudaril besedilo. Massenet je dosegel videz spontanosti in neposredne življenjskosti s preprostimi sredstvi. Ob neznatni spremljavi začne Manon v I. dejanju uvodno arijo. Z oklevajočim glasom se junakinja prvikrat sreča s svetom, po začetnih taktih pa se prepusti navdušenju. .Iste nenadne spremembe .ritma •opazimo tudi v ariji o mizici in še mnogokrat kasneje. Te so odlika te opere in nam na pristen in ganljiv način razodevajo Manonin značaj. Mnogokrat pozabljamo, da je bil Massenet prvi skladatelj, ki je s tako svobodo sledil .ritmu francoskega jezika. iDa bi navzlic gibljivosti pevskega parta ohranil enotnost, je zadržal nenehen melodičen tok orkestra. Toda ta spremljava je napisana tako diskretno, da z lahkoto .sledimo besedilu. .Glede na vse to je »Manon« odprla pot Debus.syje-
10
FRIDERIK LUPŠA poje v naši uprizoritvi ponovno vlogo grofa Des Grieuxa
LADKO KOROŠEC poje v naši uprizoritvi prvič vlogo grofa Des Grieuxa
FRANC LANGUS	VEKOSLAV	JANKO
alternira v naši uprizoritvi v ponovno poje vlogo Manonine-vlogi Lescauta	ga	bratranca	Lescauta
11
vemu »Pelleasu«, vendar so Masseneto-ve osvajajoče melodije iin navidezna vdanost tradiciji prikrile vso -revolucionarnost tega dela in. si takoj pridobile publiko.
(Eden izmed najjasnejših primerov skladateljeve tehnike je prosluli dialog med Man on in des Gnieuxom v »Cours de la Rekie«. Seveda so v operni literaturi še drugi primeri, ko spremlja dramatični prizor lahka plesna glasba. Takšno nasprotje je vselej učinkovito, kar nam potrjujejo primeri v »Don Juanu« in v »Rigolettu«. Skladatelj je v »Manon« dosegel to učinkovitost z veliko spretnostjo. Pogovor med. obeima junakoma začne z nekakšnim melodičnim recitativom, orkester v ozadju odra pa 'igra menuet. Mamotnino razburjenje in prizadetost prihajata pod krinko ravnodušnosti in besed postopoma na dan le v takih podrobnostih kot so zvišanje glasu ali kratki premori, ko se zdi, da se iji glas zatika. Kasneje povzame orkester ljubko in preprosto-temo, ki prikazuje grofovo blago modrovanje, medtem ko se Manonino notranje vznemirjenje še naprej razodeva v (»vzdihom« podobnih motivih glasbene spremljave. iNato se .iz -ozadja oglasi plesna glasba in razgovor med obema se konča kot se je začel, v vzdušju navidezne brezskrbnosti. Ves ta odlomek je čudovit in to zaradi pristne čustvenosti in samoobvladovanja obeh junakov. Skladatelj se nam tu predstavi kot mojster glasbene tehnike in psihologije.
Prav tako spretno je Massenet napisal glasbo za skupinske prizore, tako da se je povsem približal tovrstnim vzorom. V kvartetu II. dejanja in v finalu zadnjega dejanja izraža vsak pevec zase svoja čustva, medtem ko je -celoten učinek skladen. V nastopu meščanov v I. dejanju in v zboru pobožnih žena zasledimo živahno satiro. Skladatelj je uspešno upodobil glasbo 18. stoletja, ki daje delu pravšno ozadje, kar pri Puccinijevih operah skoraj povsod pogrešamo.
Pevka glavne vloge lahko razvije vse svoje igralske zmožnosti.
V	Amiensu (I. dejanje) je Manon izbeigano, mlado dekle. V Rue Vivi-emne i(Ii. dejanje) je des Grieuxova ljubica, ganljiva in polna nežnosti, v prizoru »Cours de la Reine« je prav-a kurtizana, opijanjena od uspeha, v St. Sulpice je čutna .in izprijena zapeljivka. Končno jo srečamo na cesti v Le iHarvre, zlomljeno od fizičnega in duševnega trpljenja. Kot -celota je »Manon« zgrajena preveč popolno in skladatelju ne moremo očitati, da ije ni zasnoval s premislekom. Zborovske oz. skupinske scene se menjajo z intimnimi, čustvenimi prizori. Vrhunec opere je seveda prizor v St. Sulpi-ce, kjer Massenet doseže tako močno in pri-stno zavzetost občutja, kot jo v njegovih delih le .redkokdaj najdemo. Manonina smrt ne učinkuje tako močno, preveč se naslanja na glasbo prejšnjih dejanj, kar zasledimo tudi pri Pucciniju. Konec sam je preprost in čustven, a melodičen vzpon na koncu samem ni eden od skladateljevih najboljših.
Razviden je vpliv Massenetovega dela na Debuissyjevo glasbo, dočim je njegov neposredni »potomec« iReynaldo Hahn. Njegov vpliv pa se ne omejuje le na ta dva, temveč se kaže tudi v poanejiši francoski glasbi .19. -in 20. stoletja.
Po pompoznosti večine oper 19. stoletja je »Manon« prinesla na francoski operni oder čudovito in zaželeno intimnost. Po dolgi francoski tradiciji sodi opera v lumetnost, ki je namenjena zabavi, in predstavlja protiutež nemški težnji po veličini in glohini. -Čeprav je glasbeno manj impresivna kakor sta i»Wert'her« in i»T.hais«, je »Manon« zelo uspešno odrsko delo. Prav gotovo bo obdržala svoje mesto v repertoarju, čeprav bodo morda tu in tam kritiki grajali njen nezahtevni slog in njeno .lahkotnost,	(Prev.	J. S.>
12
MASSENETOVA „MANON“ PRVIČ V SLOVENSKI OPERI
Massenetova opera »Manon«, katere premiera je .bila 19. (januarja 1884 iv (Parizu, torej v .času, iko je ustanovitev slovenske Opere lebdela kot varljiv sen pred očmi morda samo Framu Gerhiču in Josipu Nolliju, je dosegla v zadnjih 'letih prejšnjega stoletija tolikšno priljubljenost, da iso jo uprizarjala domala vsa večja evropska gledališča. Zlasti velja to tudi za .Avstrijo, kjer je na dunajski dvomi operi že leta 1902 dosegla stoto predstavo, uveljavila pa se je iše posebno v ieških gledališčih. To dejstvo in pa poloižaij slovenske Opere, ki si je v prvih sezonah novega stoletja priborila v ozkih slovenskih .razmerah glas dobrega iprovincionalnega gledališča (seveda na ,škodo razvoja slovensike Drame), sta vplivala, da jo je (Govekar že zgodaj v tem obdobju zapisal v operne repertoarne načrte.
.Toda ko je v jeseni 1906 vodstvo Slovenskega gledališča v Ljubljani prešlo v roike novi dntendanci s profesorjem Juvančičem na čelu, je tej pripadla izvedba načrtov prejšnje. Vsekakor ta prehod .ni. ibil brez teižav za Slovensko gledališče. .Nova intendanca se sprva ni znalšla in člani vodstva niso mogli pokazati taiste organizacijske gibčnosti, s katero se ije malo pred tem Govekarju do .neke mere od sezone do sezone posvečevalo obvladovati položaj. iDasi je srečno uveljavila novi kurz v Drami, potem ko je pripomogla do besede zmagoviti Cankarjevi besedi, je bil zastoj iv slovenski Operi — iše malo prej ponos Dramatičnega društva — očiten in je izzival inevoljo.
Ko je prebolel prvo osuplost zaradi svoje demisije, je Govekar spretno 'izkoristil nastali položaj in nameril gostoto svojih napadov na raizkrito Ahilovo peto novega vodstva. Sezona 1906/07 se zato ni mogla zaključiti z veselimi perspektivami, položaij je povzročal mnogo skrbi, tli miril strasti, temveč jih je še .bolj vzpodbujal in nenehno netil. Zdi se, da so se že prav v tem ičasu začele priprave za ponovno spremembo gledališkega vodstva in pr.i teh pripravah je .imel za kulisami veliko besedo Govekar, nemirno pričakujoč pravega trenutka, da zada osovraženemu Juvančiču smrtni udarec.
Intendant Juvančič je moral izbrati vse sile, da .bi ohranil ravnotežje v vodstvu glede na svoje namere in glede na številne predloge, ki so dohajali z anketo o gledališču. Operni repertoar je povzemal dotedanjo tradicijo Dramatičnega .društva in ugodil Govekarjevina očitno razglašenim zahtevam po večjem upoštevanju slovanskega repertoarja. Ne iglede na taka in podobna .ranljiva mesta intendance je naključje zahtevalo, da je moral intendant Juvančič iše ibolj napeti svoje moči, če je hotel, da se obdrtži in da ga ne odplavi nasprotni tok, ki se je zdelo, da narašča kakor nalašč. Ze nekaj let zbrani operni ansambel, nosilec priznanja za uspehe slovenske Opere v tem obdobju, je vidno .razpadal in treba je bilo nadomestila. Celo Julij Betetto — nada in ponos slovenske Opere — je odhajal na Dunaj. Maijhna nerodnost vodstva ;bi mogla povzročiti težave, ki bi mogle zadržati nadaljnji razvoj slovenskega gledališča.
13
Navzlic takim in podobnim težavam se je Juvančič, potem teo je izpopolnil operni ansambel, odločil, da .bo sledil glasu o »francoskem« intendantu i.n da .bo, potem ko je v ©rami omogočil ičim Številnejši slovenski iin slovanski repertoar, kljub Govekarjev.im zahtevam o slovanskem opernem repertoarju, začel operne predstave s slovensko-premiero francoskega skladatelja Masseneta »Manon«. Do ineke mere so vesti o zakulisnih razmerah .in težavah intenda.nce prodirale tudi v široko javnost. Razumljivo je zato, da rje 'taista javnost z .največjo napetostjo pričakovala, v kolikšni meri se je Juvančiču posrečilo* obvladati položaj in omogočiti neovirano delo iv slovenskem gledališču.
Premiera Massenetove opere »Maoon« v Slovenskem deželnem, gledališču v Ljubljani je bila dne 4. oktobra 11907 kot slavnostna predstava v proslavo godu avstrijskega cesarja. Dirigiral je dosedanji dirigent Čeh Hilarij Benišek, dasi so v javnost prodirale vesti o-nesoglasjih med njim in Juvančičem 'ter o skorajšnjem njegovem odhodu iiz slovenskega gledališča. .Režijsko je opero pripravil .režiser-Julijan Kratochwill, ki je sodeloval hkrati kot pevec.
Najveičje zanimanje je veljalo .novemu osebju, ker so se domala, vsi zavedali, da 'bodo izvajalci po odličnih opernih močeih prejšnjih sezon imeli precej težko stališče. iMed solisti so nastopili na novo angažirani: Collignonova, Jastrzebaki, .Skrdlikova, Groszova, .Borzew-ska, Kondracki, Hajek, lKratochwill, Vaivar in Bukišek. Razen Rudolfa Bukška, ki se ije šele pozneje v Osijeku in .zlasti med obema vojnama v Zagrebu razvil v odličnega opernega pevca, so bili vsi sodelujoči' solisti al.i .Cehi ali Poljaki. .Tudi pri tretji uprizoritvi 29. oktobra, ko sta partiji starega des Grieuxa in Guillota prevzela Vašiček odnos.no Vaverka, se to nesorazmerje ni prav nič spremenilo in je .le podčrtavalo .sestav tujcev. 'Domala vsi .našteti tujci so ostali v Ljubljani samo v sezoni 1.907/08 iin je ib.il .njihov enkraten angažma docela prehodnega značaj a.
Ohranilo se nam je v iSlov. .Narodu obširno poročilo o premieri. Po njem naj bi bila predstava na moč uspela in občinstvo .je sprejelo-kreacije in petje posameznih pevcev dokaj ugodno. iZdi se, da sta imela najtežje stališče Kondracki in Hajek, ker so bili s.pomini na odlične kreacije prejšnjih sezon, kakor sta jih nudila Oufednik in. Betteto, še sveži.
V	splošnem je treba reči, da se .je novi operni ansambel v pogojih, v kakršnih se je razvijalo slovensko gledališče tega obdobja, uveljavil' na ravni neke proviincio.nal.ne kakovosti. Toda sodobna slovenska gledališka kritika, povezana iz vodstvom gledališča in Dramatičnega društva, je mnogokrat iz nacionalnih razlogov nevoljo rajši zamolčevala nago.li razkrivala, dn ni na vsa usta razkrivala nevšečnosti uprizoritev. Zato je za novo primadono sodila, da je umetnica lepih, svojstev in plemenite intencije, da ji glas sicer ni mogočen, a da je-čiste barve, da 'ima pevka dobro pevsko šolo in lepo .igro. O novem tenoristu Jastrzebskem pa je sodila, da je vsestransko rutiniran igralec in .pevec, da ima v nižjih legah njegov glas ib ari tona! en značaj, v srednjih in višjih legah pa da zveni čisto in .mogočno.
Ko je nekoliko potem v nekaj večji .časovni perspektivi poročevalec-»Lj. Zvona« dr. V. Foerster presojal novo osebje, je sodil, da je bila iizbira srečna, češ da je pri vsakem novih predstavite.ljev hvaliti mnogo-dobrega in da pri nobenem ni videti niičesar, kar bi 'izzivalo grajo. V tej sezoni angažirano operno osebje pa je imelo v splošni črti razvoja, slovenske Opere le prehoden značaj. Zanimivo pa je, .da vsi ti in. podobni angažmaji niso bili brez vsake kvalitetne podlage izbranih pevcev, izmed katerih je ta ali oni po odhodu iz .Ljubljane dosegel
14
na različnih večjih odrih svojevrstne uspehe. Tudi njihova pevska izobrazba pred prihodom v Ljubljano v večini primerov ni bila pomanjkljiva. Zgoraj omenjena primadona Marija Collignonova je bila po rojstvu Poljakinja, M jo je spočetka koncertnega petja učila znamenita poljska umetnica Marija Sobolevraka v Varšavi. Po naključju pa je bila Collignonova angažirana v Lvov ina poljsko gledališče in je ondod dovršila operno šolo pri Vandi Wiistiinghausenovi. Prva dramatična pevka je bila dve sezoni v Lvovu, eno sezono pa v Krakovu.
Tenorist Stanislav Jastrzabski se je učil petja v Milanu pri prof. Gio-vanniniju in Guaniju, v Berlinu pa pri prof. Schirmannu tim Garnisonu.
Angažiran je bil v Varšavi tri sezone, kat gost pa je do prihoda v Ljubljano nastopil v Moskvi, Vilni, Minsku, Kijevu in Odesi.
Kakor sem omenil, je vseh pet predstav opere »Manon« v sezoni 1907/08 ljubljansko gledališko občinstvo radevoljno obiskovalo. Le počasi so presihale nekatere pomanjkljivosti uprizoritev, ki jih ni bilo-mogoče tajiti. Očitno je .bilo, da je bil orkester zelo pomanjkljiv. Naposled poročevalci niso mogli zakrivati, da poje primadona čudovito mirno, da pa (je poleg te mirne iigre tenorist preveč in čez mero temperamenten, da je skoraj nekoliko divji, preglasen in premočen. Vse te pomanjkljivosti bi 'bil mogel odpraviti spreten režiser ali pa dirigent. Ne glede na take opombe pa je treba zlasti opozoriti na to, da so opero »Manon« uprizorili prvič na slovenskem odru nepopolno. To velja skoraj za vsako dejanje, prvo sliko tretjega dejanja pa so sploh izpustili, kar je presenetilo celo sodobno kritiko, poizkušajočo karajoče nazvati tako ravnamje z milim izrazom kot komodno, če izpušča to, kar je sitno za izvajalca.
V	obdobju do prve svetovne vojne so opero »Manon« uprizorili samo petkrat. V splošnem razvoju slovenske Opere do označenega časa zato ni mogla odigrati posebne pospeševalne vloge, še manj da bi bila vplivala vzgojno v večji meri na domači pevski podmladek odnosno gledališko občinstvo. Priložnostno je uprizoritev te opere izpolnila svoj namen, da je prav za kratek čas nekoliko utrdila omajani glas gledališkega vodstva.
Če so te prve uprizoritve opere »Manon« ostale le kratek poizkus, Pa je zato po dobrih desetih letih, ko so po prvi svetovni vojni obnovili slovensko opero, vstopila vnovič v repertoar z novimi in močnejšimi, ugodnejšimi perspektivami. Nekaj časa :so vse te nove uprizoritve ostale do neke mere vezane na sodelovanje tujih pevcev. Vzporedno s tem prehodnim obdobjem pa je počasi naraščalo število domačih, slovenskih sodelujočih pevcev, ki so se tudi v Massenetovih operah in ne nazadnje tudi v operi »Manon« začeli uveljavljati s prepričevalno silo svojih pevskih in igralskih talentov. V tem novem obdobju je operi »Manon« šele pripadel tisti veliki delež pri vzpodbudni umetniški prefinjenosti posameznih solističnih kreacij in celotne umetniške podobe uprizarjane opere, ki so tako značilne za razvoj slovenske Opere prav v zadnjem času in ki ji donašajo priznanja.	jt
DANILO MERLAK poje vlogo grofa Des Grieuxa
15
M A N O N
(Vsebina)
Prvo dejanje
Prva slika. Poštni voz se ustava .ob meki gostilni v Amiensu. Potniki izstopajo, da se okrepčajo, in med njimi- izstopi 'tudi mlado dekle, vse neokretno im življenja nevajeno. Mlada .Manon, :ki so (j-o pošiljali v samostan. Pred gostilno naleti na svojega bratranca, !ki jo radostno pozdravi .in ihiti, da uredi mjerno prtljago. Medtem se ji približa po-.starni Guillot, 'ki iga je mikala leipota mladega dekleta, ter (jo skuša pridobiti. Toda družiba, 'ki jo Mamom na daleč opazuje, ji s svojo eleganco 'in veselostjo vendar vzibudi tiha hrepenenja in izpodmika njeno samostansko razpoloženje. Tedaj se ustavi pred gostilno Chevalier Des Grieux, toi je zamudil poštni voz in slabe volje raamiišllja, Ikaj .bi. Ko pa zagleda samotno dekle na klopi in se ujame v njene igloboke oči, .ga v hipu prevzame gonko Ičustvo, da se (ji približa. A tudi Manon je lepota neznanega mladca prevzela :im tako 'je zažarela in vzkipela mlada ljubezen. Z obeti 'blestečega in srečnega življenja je Des Grieux omamil neizkušeno mladost, delkle se mu je predalo v objem in mu .slepo sledilo v Pariz.
Drugo dejanje
Druga slika. Udoben dom .Chevaliera Des Grieuxa in v .njem -razkošje .mllade sreče dveh ljubečih src. Manon je sre&na ob ljubezni .svojega dragega, čeprav jo vedno znova potihem vabi prelest širokega velikomestnega iživlljenja. Tudi Des Grieux je radosten ob svoji ljubici, .moti ga edinole zavest, da ives ta Ijubavni <npoj tihega življenja ne bo mogel biti trajen. In ta nemir je ibiil kot .nezavestna slutnja. Oče, grof Des Gr,ieux, je zvedel za nečastno življenje svojega sina im po njegovem naročilu sta ga izvabila ter odpeljala nasilno iz toplega gnezda Guillot 'in iBretigny.
Tretje dajanje
Tretja slika. Preddvor cerkve v iSt. iSulpice, ikjer opravlja sveče-:nišlko službo foivtši Chevalier Des Grieux. Občinstvo odhaja iz cerkve in zlasti dame so vse zamaknjene v čudovit govorniški dar mladega .svečenika. Manon prispe im poprosi cerkovnika, da polkililče svečenika Des Griauxa. Ko zagleda Des Grieux svojo nekdanjo ljubico, se ji odločno upre. Toda Manon |je zastavila vse svoje mlade čare in z oprezajočo zapeljivostjo omami Des Grieuxa, da se j.i izrnova preda.
četrto dejanje
Četrta slika. Hotel v Transsylvaniji. V dvorani je zbrana družba in se mami z .različno zabavo, ponaijveč is hazardiranjem. Med ito družbo se pojavita tudi Chevalier Des Grieux in lepa Manon, ki ju je združila spet oživljena .ljubezen; vendar prilike niso več nekdanje. Grof Des Grieux je sinu zaradi nečastnega početija odmaknil roko in taiko je Hegla stiska in pomanjkanje nanj in na njegovo ljubico. V -dvorani je tudi gardist Lescaut, 'ki podpihuje mladega Des Grieuxa, naj posikusi priti z igro do gmotnih sredstev; des Grieux se vda in igra z Guillotam. Sreča ije na njegovi .strami. Guillot izgublja in kortčno razdivjan obdolži Chevaliera sleparije. Vname se prepir. Skrivaj da •Guillot iz maščevalnosti poklicati policijo, k‘i vdre v prostore. Z njo
16
pa je prišel tudi oče Des Grieux, ki da odpeljati sina in Man cm. Toda vso težo greha in zablode mora prevzeti nase mlada Manon, ki jo -kot izgubljenko obsodijo v pregnanstvo.
Peta slika. Cesta proti iLe Havru. iManon so izgnali iz dežele. Toda Des Grieux svoje drage ni zapustil. Ob cesti 'čaka nanjo, da bi pobegnil z njo iz teh ibridkiih 'težav v .boljše življenje. [Bratranec iLescaut je podkupil stražo in (kmalu se poljavi bedna Manon in pade svojemu dragemu v naročij e. Dvoje src se (je spet združilo .in hoče stran, gnano Se vedno od mladega hrepenenja v boljši svet. Toda življenje je v svojih skrajnostih izpodjedalo mladi Manon življenjsko silo in namesto z dragim v novo, lepše življenje, jo izmučeno .odreši smrt.
0 GOSTOVANJU LJUBLJANSKE OPERE NA DUBROVNIŠKEM FESTIVALU
Ljubljanska Opera oe v začetku t. 1. prejela častn-o povabilo Umetniškega odbora našega majreprezentativnejišega im mednarodno že v.isoko cenjenega festivala, Dubrovniških Letnih iger ((predsednik »odbora Mato Jafcšič, direktor festivala prof. Josip Depolo), da kot prva izimed vseh opernih gledališč v državi nastopi na letošnjih Vil. Letnih igrah v Dubrovniku. Naša Opera je to povabilo sprejela in je nastopila v Dubrovniku v dneh 3., 5. in 8. septembra t. 1. z Wolf-<Ferrarijevo opero »Štirje grobijani« in il,l. ter 13. septembra z Mozartovo opero »Don Juan«. Umetniško vodstvo inaše Opere se je pri tem gostovanju v Dubrovniku odložilo za zelo zanimiv, a vendar tvegan umetniški
eksperiment, ki — kot vse kaže — doslej nima primere v zgodovini opere, ki pa je, zahvaljujoč se trudu režiserjev in dirigentov in vsega sodelujočega ansambla, v polno meri uspel. Dubrovnik ima namreč nešteto prekrasnih naravnih prizorišč, ki jih je zaradi edinstvenega ambienta in okolja mogoče čudovito izrabiti za prirejanje gledaliških predstav, vendar doslej so tako pri nas kakor tudi drugod v Evropi tako uprizarjanje preizkušali samo pri dramskih predstavah. Operna predstava je že po vsem svojem ustroju in aparatu (orkester, zbor, event. balet) tako zamotana, da doslej nobeno gledališče ni tvegalo že zgolj poizkusa, da bi se odreklo pred občinstvom dvignjenemu odrskemu prostoru in s tem seveda vmesnemu prostoru za orkester. Če odrsko prizorišče rui ločeno od občinstva, je orkester treba razpostaviti ob strani prizorišča, kar otežkoča stik pevcev z dirigentom, im tudi vprašanje akustične zlitosti uprizoritve je zaradi raztegnjenega
Maršal Tito in njegova soproga čestitata sodelujočim (Nada Vidmarjeva) na Dubrovniškem festivalu
17
Po zaključku predstave sta se maršal Tito in njegova soprogai fotografirala z nastopajočimi solisti
Po uprizoritvi »Don Juana« v Dubrovniku je maršal Tito s soprogo priredil solistom majhno zakusko
18
Maršal Tito in njegova soproga na zakuski med člani naše Opere
Pr rl
asednik republike se zadovoljen nad uspehom »Don Juana« poslavlja od članov vodstva Opere
prizorišča dvomljivo. Letošnji poizkus ljubljanske Opere v Dubrovniku pa je iv polni meri dokazal, da je vsaj spričo pogojev, lki jih v taki meri ima nemara samo Dubrovnik (s kamnitimi ploščami tlakovana tla, kamnite .zgradbe in trgi), bil ne le .upravičen, ampak da celo odpira doslej neslutene, čudovite možnosti uprizarjanja nekaterih opernih predstav, ki v nobeni operni hiši ne dosežejo 'talko umetniško zaokroženega, polnega vtisa, kakor ga more namesto kulis nuditi primerno naravno prizorišče. (Nekateri znani gledališki strokovnjaki (n. pr. dirigent Lovro Matačič, Zlatko Baiokovič, češki skladatelj Suchon), ki so videli našo uprizoritev »Don Juana« v Dubrovniku pred palačo Sponiza, so navdušeno izjavili, da boljšega prizorišča za ito opero niso še videli nikjer. Relkli so, da takega vtisa »Don Juan« ni nanje še nikoli naredil, kakor tokrat v naši uprizoritvi, 'čeprav je to Mozartovo delo po mnenju mnogih umetniški višek vse svetovne operne literature. Zlatko Baiokovič je Izjavil, da je »Don Juan« njemu najljuibša opera na sploh in da jo 'je poslušal že po vsem svetu v najboljših izvedbah, 'toda dubrovniška .izvedba v ničemer ne zaostaja za najboljšimi, celotni vtis ite same uprizoritve pa mu bo ostal nepozaben ikot res edinstveno umetniško doživetje, ki ga more dati s svojim okoljem samo Dubrovnik!
Svoje najvišje zadovoljstvo nad uprizoritvijo »Don Juana« je izrazili sodelujočemu ansamblu tudi Predsednik Republike, maršal Josip Broz-Tito, iki si je s soprogo in spremstvom ogledal zadnjo predstavo dne 14. septembra it. 1. Zadovoljen nad uspehom ljubljanske Opere je po predstavi zadržal soliste in člane vodstva na zakuski v Mestni kavami in je pri tej priložnosti ponovno poudaril, da že dolgo ceni an-satmbel ljubljanske Opere kot gotovo najboljši v državi in da bo vedno rad obiskal naše predstave, kadar mu bo to mogoče 'tudi v Ljubljani, To laskavo priznanje je vsekakor bilo naši Operi najboljša nagrada za trud, iki so iga vsi sodelujoči vložili v gostovanje.
Dragoceno priznanje za uspeh naše Opere pomeni tudi sklep Umetniškega odbora Letnih iger, da bo naša uprizoritev »Don Juana« ostala (prav talko kot '»Hamlet«) stalna 'točka prihodnjih let v Dubrovniku. 'Povabilo za sodelovanje v letu 1956 smo že dobili in tudi že sprejeli.
Nič manjši umetniški uspeh je dosegla tudi uprizoritev Wolf-Ferrarijevih »Štirih grobijanov«, tei smo jo uprizorili na drugem prizorišču, na Buničevi Poljani, majhnem, popolnoma zaključenem trgu, tei nudi vse možnosti za dobro scensko postavitev te izvrstne goldonijevske, beneške komedije.
Obe uprizoritvi ije posnela na trak beograjska radijska postaja in ju bodo izvajale vse jugoslovanske postaje, vštevši Ljubljano.
O	uspehu naših uprizoritev »Štirih grobijanov« in »Don Juana« priča tudi časopisna kritika, ki jo bomo objavili v prihodnji Številki našega Gledališkega lista.
Znani češki dirigent in peda-Sog ANTON BALATKA je začel svojo umetniško pot v Ljubljani, kjer se je udejstvoval 10 let
ANTON BALATKA
ŠESTDESETLETNIH
V	'četrtek, dne 27. oktobra t. '1. iso v Brnu na Češkem proslavile ^Se tamkajšnje glasbene ustanove šestdesetletnico dirigenta in skladatelja Antona BalatJke, .ki je bil izačel svojo umetniško pot 'V Ljub-Jani, kakor pred nijim že mnogi pomembni češki glasbeniki. Po prvi svetovni vojni, Iko je bila 'ljubljanska Opera obnovljena in postavljena a 'trdnejše temelje, iSlovenci še nismo imeli dovolj kadra, ki bi .zmogel . e Pionirsko, organizacijsko in umetniško delo za novo, stalno kul-te*v° U3tanovo. zato je .njen prvi direktor, Friderik Rukavina bil pred um ;nal°go, ko je moral zbrati ansambel, ki naj bi bil kos večjim 0(j,??ni|škim zahtevam. Rukavini se je posrečilo, da (je i>z Češke dobil jy '! ne pevce, plesalke, godbenike i.n tudi dirigenta, Antona Balatko, v Prav takrat diplomiral na mojstrski šoli za kompozicijo v Pragi, v a^redu skladatelju Vitezsiava Novaka. V Ljubljani je Balatka razvil skbfrt	in	Plodovito	dejavnost,	in	sicer	kot	dirigent, režiser,
'n	Pedagog	in glasbeni pisec. Kjerkoli je bila potrebna spretna
Sled ^r^'va roka >n bogato strokovno znanje za vse nujne potrebe pri nost j em in glasbenem delu, je Balalka zastavil vso svojo sposobni zmoglijivost. Opera mu je zaupala ves 'češki repertoar, iki je žtevi'1aSti prva leta bogat in pester. Tako ije naštudiral in dirigiral ljub«00	opere, med njimi Smetanovo »Prodano nevesto«, »Po-
*> »-Daliborja« in »Tajnost«, Dvorakovo »Rusalko« in »Vraga m
21
Katro«, dalje J. B. Foersterjevo »Evo« in Janačkcvo »Jenufo«; zadnji dve uperi je tudi :sam režiral. Slovenski operi »Gosposvetski sen« In baletni pantomimi »(Plesna legenda« skladatelja Rista Savina pa je bil celo krstni iboter. 'Tudi kot simfonični dirigent je Balatka razvil v Ljubljani veliko in uspešno dejavnost. Za stoletnico rojstva Bedricha Smetaine je .izvedel simfonični ciklus »Moja domovina«, ki (je Ibila pod njegovo taktirlko prvič v celoti izven Češke izvajana. Na koncertih je dirigiral dela A. 'Dvoraka, Vit. Novaka, Ost rč 11 a in drugih čeških skladateljev in je tako -postal veren posrednik češke glasbe ipri Slovencih. Za ljubljansko Draimo je zložil več scenskih glasb, tako n. pr. za Shakespearova, Klabundova, Strindbergova, Zupančičeva, Golieva, Nestroyeva i. dr._ dela. Bil je stalni sodelavec »Gledališkega lista«, ki v njem najdemo mnogo člankov, vsebinskih razlag in glasbenih analiz izjpod njegovega peresa. iBalallka je 'tudi predelal libreto in glasbo Parmovih »Amazonk«, ki so v 'njegovi obdelavi prišle na oder ljubljanske Opere.
Po desetih 'letih plodnega dela v Ljubljani se je Balatka vrnil v svojo ožjo domovino na novo mesto v Brno, da 'bi prevzel vodstvo tamkajšnjega Narodnega divadla. V Brnu je spet razvil vsestransko dejavnost kakor prej v 'Ljubljani. iNa novem mestu je poslal posrednik med čefiko in jugoslovansko glasbeno kulturo. Poleg čeških in ruskih je z veliko vnemo in ljubeznijo propagiral (jugoslovanska gledališka in glasbena dela. iKot dirigent in pozneje tudi kot dramaturg Opere in slednjič kot njen :šaf je uvrstil v repertoar brnske Opere Gotovčevo »Morano« in »Era z onega sveta«, Baranovičev balet »Srce iz lecta« in iKonjovičevo »Koštano«, na simfoničnih koncertih in v Radiu pa je izvajal mnoge simfonične in druge jugoslovanske skladbe. Skladateljsko se je uveljavil na vseh področjih. Med njegovimi opusi so solistični spevi, mladinski in množični zbori, kantate, scenske glasbe, spevoigre itd. Poleg obsežnega, vsestranskega dela, ki ga je opravil kot dirigent, skladatelj, pedagog in glasbeni literat, se je Balatka mnogo udejstvoval v raznih strokovnih organizacijah, zlasti v Zvezi čeških skladateljev, in v vodstvu Narodnega divadla v Brnu. Zadnja leta je moral zaradi bolezni opustiti dirigiranje in se posvetiti prvenstveno pedagoškemu delu. Imenovali so ga v profesorski zbor torinskega konservatorija, 1. 1951 pa je postal docent Janačkove glasbene akademije, kjer Se vedno dela kot prodekan glasbene .fakultete, kot vodja katedre za dirigiranje in pev-kega oddelka opernega študija, hkrati pa je tudi redaktor glasbene revije »Hudebni Rozhledy«.
Ob njegovi šestdesetletnici se s hvaležnostjo spominjamo njegovega desetletnega dela za slovensko glasbeno kulturo, posebno .še za njegov veliki prispevek pri obnovi ljubljanske Opere in za vso naklonjenost in ljubezen, ki j® je vse doslej izkazoval slovenski in jugoslovanski glasbeni in gledališki itvorbi. Pridružujemo se njegovim rojakom s čestitkami din imu iželimo iše mnogo plodnih let, da bi mogel uresničiti vse svoje številne načrte v dobro češki in tudi jugoslovanski glasbeni kulturi!
M. Br.
22
DELO OPERE V SEZONI 1955-56
Opera Slovenskega narodnega gledališča v .Ljubljani je v .pretekli ®ezoni začela z delom dne il. septembra 1954, vendar .je mesec september okoristila za študij in pripravo repertoarja, s predstavami pa je začela dne il. oktobra, ko je uprizorila premiero Verdijeve opere »Ples v maskah«. Sezona se je tudi zaključila s premiero Musorgskega »Ho-vaniščime«, iki jo je Opera uprizorila 11. .in 13. julija :t. 1. .na 'letnem gledališču iv Križankah v okviru prireditev III. Lijubijanskega festivala.
Vseh opernih in baletnih predstav .je imela ljubljanska Opera v ■sezoni 1(954/55: 200 i(lani 210), od tega .167 opernih in 33 ibaletniih. Vse Predstave je obiskalo 1i15.4i12 obiskovalcev (lani 1.50.180 obiskovalcev). ■Da je eno sezono prej bilo zaznamovati znatno večji otoisk predstav, ni razlog toliko v padcu povprečnega obiska predstav v hiši, ki je dejansko hil le neznaten (lani povprečno 600 oseb, letos pa 577), .temveč v dejstvu, da so preteklo leto tako povišale število obiska številna večja gostovanja Opere .(v Trstu 7 predstav, v Zagrebu 3 predstave, v Celovcu 3 predstave, na Okroglici 1 predstava s skupno 37.000 obiskovalci! itd.), medtem ko v tej sezoni takih večjiih opernih gostovanj ni bilo. Predvsem iz te.ga razloga se je v tej sezoni tudi znižalo skupno število predstav (od 210 na 200). Povprečni obisk 577 obiskovalcev na Predstavo (je še zmerom razmeroma visok, saj pomeni, da' je bila hiša Povprečno 82 ■»/o zasedena.
V	sezoni 1954/55 ije imela ljubljanska Opera na svojem sporedu 21 uprizoritev [(lani .19), od tega 18 oper in 3 baletne večere. Novih Uprizoritev z značajem premiere je bilo 9 .(lani 7), od tega 8 oper in
1	balet, in .sicer: d. Verdi »Ples v maskah«, 2. Musorgski »Soročinski ■Sejem«, 3. Donizetti »Lucia Lammermoorska«, 4. Strauss »Kavalir z rožo«, 5, .Mozart »Don Juan«, 6. Smetana »Prodana nevesta«, 7. WoH-^errari »Štirje grobijani«, 8. Musorgski i»Hovaoščina« in 9. balet: Štrausa .»Nekdanje svečanosti«, Stravinski »Lisica zvitorepka« in Gotovac »Simfonično kolo«. Iz prejšnjih sezon je Opera ponovila 10 opernih del in 2 .baleta.
PREGLED ANSAMBLA
Članstvo Opere ;so v sezoni 1954/55 .sestavljali:
direktor Opere: dr. Valens Vodušek.
■Dramaturg: Smiljan Samec.
Tajnik: Draga Fišerjeva.
*	Dirigenti: Samo Hubad, Bogo Leskovic, Rado Simoniti,'dr. Danilo ^vara.
Režiserji: Ciril Debevec, Hinko Leskovšek, Edvard Rebolj.
sefa baleta in koreografa: Pia in Pino Mlakar.
Zborovodja: Jože Hanc.
Lektor: Mitja Šarabon.
Korepetitorji: Boris Borštnik, Mara .Breskvarjeva, Zdenka Carjeva, a'jan Fajdiga, Dana Hubadova, Milena Trostova.
23
TOALETNE KREME ^2.
Arhivar: Franc Dujec.
Administrator: Anka Višnjerjeva.
Inspicienti: Peter Bedjanič, Milan Dietz.
Sepetalca: Branislav Demšar, Bogo Švajger
SOLISTI OPERE:
Soprani: Vilma Bukovčeva, Zlata Gašperšičeva, Vanda Gerlovčeva, anJa Hočevarjeva, Manja Mlejnikova, Maruša Patikova, Milica Polajnarjeva, Matija Skenderovičeva, Nada Vidmarjeva.
Mezzosoprani in alti: Sonja Drakslerjeva, Elza Karlovčeva, Mila. K,ogejeva, Cvetka iSoučkova, Bogdana Stritarjeva, Vanda Gerloivičeva.
Tenorji: Svetozar Banovec, Miroslav Brajnik, Drago Ouden, Gašper Denmota, Rudolf Franci (stalni gost), Janez (Lipušček, (Slavko Štrukelj-Baritoni: Andrej Andrejev, ilvo Anžlovar, Simeon Car, Vladimir bolničar, Vekoslav Janko, Franc Langus, Samo Smerkolj.
Basi: Ladko Korošec, Zdravko Kovač, (Friderik Lup-ša, Danilo’ Merlak, Drago Zupan.
BALET
Solisti: Slavko Eržen (baletni mojster), Tatjana RemSkarjeva, Li~ "■'ia Lipovževa, Breda Smidova, Stane iPolik, Janez Miklič, Majna Sevnik (na študijskem dopustu), Silva Japljeva (tajnik toaleta).
Baletni zbor: Brezovar Stanka, Buh Milica, Dobršek Mercedes, Grad barija, Grad Gabrijela, Gabrijelčič Bogomira, Hanžič Breda, Horvat Milena, Hribar Ksenija, Klančar Vida, Mavrič Ljudmila, Neubauer Na-aša, Petan Marijana, Rus Jelka, Sitar Štefanija, Vider Vesna, Vrtačnik ^Ibina, Benedik Raiša, Cokl (Stane, Hafner Jaka, Kodek Anton, Dedo-Vlastimir, Jeras Metod (na Studijskem dopustu), Mejač Janez, Neubauer Henrik, Krulanovič Radomir, Pečarič -Tomislav, Vospernik Gorazd.
OPERNI ZBOR
'Soprani: Babšek Frančiška, Bonač Josipina, Cankar Erna, Hafner f-rna, Intihar Silva, Kavčič Ida, Kolar Olga, (Kovačič Marija, Kristan. “°ža, Leskovšek Majda, Medvešček Magda, Narat Antonija, Nerat. Sela, Slabe Maruša, Tomšič Justina, Ulčar (Slava.
Alti: Gorjanc Marija, (Hočevar Marica, Juvančič Marija, M ari n cel j ^ončka, Mučič Alenka, Muraus Maruša, Miiller Elza, Pibernik Tončka, *"lrc Jožica, Povše Rada, Rupnik Leopoldina, Škerjanc Slavica, Turk Tonija, Zemljič Dubravka, iZagar Helvina.
. Tenorji: Berce Andrej, Cankar Marjan, Garibaldi Rado, GaSperšič nton, Gašperšič Jože, Jakša Ladislav, Kampuš Miha, Kobal Ljubo, soak Ivan, Orehek Franc, Skrbinšek Miloš, Smerekar Srečko, Skof Ivan' Stular Josip.
Len . Ambrožič Alojzij, Arčon Arnold, Ciglič Vladimir, Černigoj Oh,^’ Černigoj Mirko, Germek Gabrijel, Meze Dušan, Milič Alojz, Sor • Pavel- Pleško Julij, Povše Jože, Prus Anton, Škabar Ljudomil, alcer Dušan, Zakrajšek Stanko, Zupančič Anton, Žnidaršič Ivan.
ORKESTER
šek XI011116: Burger Kaijetan (koncertni mojster), Krek Jelka, Preverja rt>š, Jermol Allbert, Trost Ivan, Novšak Vinko, Ravnik Franc, ba er Janez, Zupančič Josip, Korošec Mirko, Stibilj Milan, Riedl— r Walter, Žižmond Janez.
25
Viole: Gregorc Jurij, Dražil Srečko, Palm Franc, Ivanov Pavel, Božič Darjan.
Violončeli: Šedlbauer Čenda, Ravnihar Adolf, Krulc Ernest, Ko-jstevc Franc.
Kontrabasi: Godina Pavel, Benčič Svetozar, Mlakar Jože.
Flavte: Persi Albano, Lackoivič Slavko, Woihinc Marjanca.
Oboe: Bregar Franc, Flego Branko, Gottwald Egon.
Klarineti: Vidrih ilivan, Kodelja Marjan, Volpi Sergej, Ravbar Milj uti n.
Fagoti: Lesar Ivan, Medved Alojzij, Rupnik Vinko.
Rogovi: Zupančič Jože, Pokorn Viktor, Hafner Ivan, Košak Janez. Trobente: Ažman Koran, Grintal Avgust, Herman Otmar.
Pozavne: Sancin Anton, Tamše Silvo, ičulap Srečko.
Tuba: Zivkovič Vladimir.
Harfa: Dubravska Ana.
Tolkala: .Beden Karel, Pogačnik Miha, Jarc Jože.
V	SEZONI 1954/55 SO DIRIGIRALI:
Leskovic Bogo 58 predstav Hubad Samo 54 predstav dr. Švara Danilo 41 predstev Simoniti Rado 40 predstav Zebre Demetrij k. g, 4 predstave Malačič Lovro k. g. 2 predstavi Benič Vladimir k. g. 1 predstava.
NOVE UPRIZORITVE SO REŽIRALI:
Hinko Leskovšek 4 uprizoritve .(Soročinski sejem, Kavalir z rožo, "Don Juan, Hovanščina);
Ciril Debevec 2 uprizoritvi .(Prodana nevesta, Štirje grobijani); Edvard Rebolj 2 .uprizoritvi (Ples v maskah, Lucia Lammer-moorska);
Pia in Pino Mlakar 1 uprizoritev (Baletni večer: Nekdanje svečanosti, Lisica zvitorepka, Simfonično kolo).
NOVE UPRIZORITVE SO INSCENIRALI:
i.nž. arh. Ernest Franz 4 uprizoritve (Ples v maskah, Lucia, Don Juan, Štirje grobijani);
inž. arh. Boris Kobe 1 uprizoritev '(Prodana nevesta); akad. slikar Maks Kavčič 1 uprizoritev (Hovanščina); inž. arh. Viktor Molka 1 uprizoritev (Soročinski sejem); akad. slikar Marjan Pliberšek in inž. arh. .Ernest Franz 1 uprizoritev (Baletni večer).
NA ODRU LJUBLJANSKE OPERE SO GOSTOVALI SOLISTI:
Rudolf Franci 19 predstav, Tone Petrovičič 8 predstav, Ksenija Vi-dalijeva 3 predstave, Tomislav Neralič 3 predstave, Josip Gostič 2 predstavi, Dragutin Bennardič 2 predstavi, .Nada Tončič 1 predstava, Vladimir Ruždjak 1 .predstava, Milan Pihler 1 predstava, Helge Ros-waenge 1 predstava, Josip Šutej 1 predstava, Miro Gregorin 1 predstava, Konrad Orožim -1 predstava, Anica Čepe tov a .1 predstava, Oskar Zornik 1 predstava.
NASTOPI GOSTOV V BALETU:
Pretnar Breda ,18 predstav, Veronika Mlakarjeva 3 predstave, Hemo Hallihuber 1 predstava, Walter Mathes 1 predstava.
V DRUGIH GLEDALIŠČIH SO MED SEZONO GOSTOVALI NAŠI ČLANI:
Korošec Ladko 23 predstav (v Beogradu, Wiesbadnu, Celovcu in Mariboru), Janez Lipušček 1/2 predstav i(v Zagrebu Iti Mariboru), Vanda Cerlovičava 8 predstav (na Reki, v Mariboru in Celovcu), Vilma Bukovčeva 7 predstav (Moskva, Kijev, .Leningrad, Toulouse, Maribor), "°nja Hočevarjeva 4 predstave (Maribor), Gašper Dermota 3 predstave (Maribor), Vidmar Nada 2 predstavi i(Linz, Maribor), Kovač Zdravko
*	Predstava (Zagreb), Brajnik Miro 1 predstava (Zagreb), Drago Čuden predstava (Zagreb).
V DRUGIH GLEDALIŠČIH SO REŽIRALI:
Ciril Debevec 3 uprizoritve ;(Me,stno gledališče in Maribor), Hinko -Leskovšek 2 uprizoritivi (Maribor), Pia in [Pino Mlakar il uprizoritev <Zagreb).
PREGLED ZASEDB IN NASTOPOV OPERNIH SOLISTOV V SEZONI 1954/55
Soprani:
1. Bukovec Vilma (39 nastopov): Margareta (Faust) 13, Butterfly 3, parasja (Soročimski sejem) 3, Julija (Prešeren) 6, Oktavijan (Kavalir z rožo) 4, Elvira (Don Juan) 5, Marinka (Prodana nevesta) 4, Mimi <Boheme) 1.
2. Gašperšič Zlata. <22 nastopov): Anina (Traviata) 6, Siebel (Faust) Služabnica (Štirje grobijani) 5.
3. Gerlovič Vanda (35 nastopov): Amelia ([Ples v maskah) 14, But-lenfly Maršalica (Kavalir z rožo) 8, Ana (Don Juan) 12.
4. Hočevar Sonja (45 nastopov): Oskar iflPles v maskah) ill, Gilda 'ttigoletto) 3, Rozina (Seviljski brivec) 5, Lucia 11, Ninetta (Zaljubljen
Y	oraniže) 1, Urška (Prešeren) 6, Sofija i(Werther) il, Esmeralda (Prodana nevesta) 7.
5. Mlejnik Manja i(30 nastopov): Margareta i(Faust) 5, Musetta (Boeme) i, Fata Morgana (Zaljubljen v tri oranže) 6, Anina (Kavalir z azo) io, Djula (Ero z onega sveta) 1, Felice (Štirje 'grobijani) 5, Ema
'^ovanščima) 2.
Rol 6	Maruša	(45	nastopov):	Oskar (Ples v maskah) 8,	Gilda (Ri-
5 ^tto) 2, Rozina (Seviljski brivec) 2, Ninetta '(Zaljubljen v tri oranže) Esm (Werther) 1, Sofija (Kavalir iz rožo) 5, Zerlina (Don Juan) 7, meralda (Prodana nevesta) 9, Musetta (Boheme) 1, Lucieta (Štirje ^Dijani) 5.
j^a Po*ajnar Milica (36 nastopov): Parasja (Soročinski sejem) 9, ^ja riJana (Kavalir z rožo) 9, iDjula (Ero z onega sveta) J, Marinka (Pro-na nevesta) lil, Elvira (Don Juan) 6.
Skenderovič Matija (7 nastopov): Amelia (Ples (V maskah) 5, drsa«ca (Kavalir z rožo) 2.
(RiBni	Nada	(41	nastopov):	Violeta (Traviata) 6, Lucia 18, Gilda
e*to)	2, .Sofija	(Kavalir z rožo) 5, Zerlana (Don Juan)	5, Marina
Wlrle grobijani) 5.
27
PREGLED DELA V OPE
	Komponist	Naslov dela	Avtor slov. besedila	Datum uprizoritve	
			oz. prevoda		
1.	G. Verdi	Ples v maskah	S. Samec	1. X.	
2.	Ch. Gounod	Faust	S. Samec		2. X.
3.	G. Verdi	Rigoletto	S. Samec		3. X.
4.	G. Rossini	Seviljski brivec	N. Štritof		9. X.
5.	G. Puccini	Madame Butterfly	N. Štritof		10. X.
6.	M. Musorgski	Soročinski sejem	S. Samec	13. X.	
7.	G. Verdi	Traviata	N. Štritof		13. XI.
8. 9. 10. 11.	G. Donizetti G. Puccini S. Prokofjev J. Massenet	Lucia Lamrtlermoorska La Boheme Zaljubljen v tri oranže Werther	P. Oblak N. Štritof N. Štritof N. Štritof	26. XI.	5. XII. 2. II. 26. XII
12. 13.	J. Gotovac D. Švara	Ero z onega sveta Prešeren	R. L. Petelinova Lj. Prenner		25. n. 12. II.
14.	R. Strauss	Kavalir z rožo	N. Štritof	19. II.	
15.	W. A. Mozart	Don Juan	S. Samec	9. IV.	
16.	B. Smetana	Prodana nevesta	N. Štritof	28. IV.	
17.	E. Wolf-Ferrari	Štirje grobijani	S. Samec, I. Šorli	19. VI.	
18.	M. Mussorgski	Hovanščina	J. Vidmar	11. VII.	
BA					
l.	St. Hristič	Ohridska legenda			7. X.
2.	L. Delibes	Coppelia			1.1.
3.	R. Strauss-I. Stravinski-J. Gotovac	Baletni večer		12. III.	
28
SEZONI 1954-1955 RA:
Dirigent	Režiser	Inscenator	Število predstav	Obisk	Opomba (gostovanja)
R- Simoniti	E. Rebolj	E. Franz	19	12.247	
B- Leskovic	C. Debevec	E. Franz	20	12.255	
B. Švara	H. Leskovšek	V. Molka	7	4.247	1	Litija, 2	Celje
D. Švara	C. Debevec	E. Franz	7	3.504	
R. Simoniti	C. Debevec	E. Franz	4	2.598	
S. Hubad	H. Leskovšek	V. Molka	12	5.463	
R. Simoniti	C. Debevec	E. Franz	6	4.230	
S. Hubad	E. Rebolj	E. Franz	29	17.550	2 Celje
S- Leskovic	V. Habunek	C. Popovič	2	1.434	
B. Leskovic	H. Leskovšek	M. Kavčič	6	2.632	
R. Simoniti	E. Rebolj	E. Franz	2	1.306	
R- Simoniti	C. Debevec	E. Franz	2	984	
D. Švara	C. Debevec	I. Spinčič	6	2.787	
R- Leskovic	H. Leskovšek	W. Skalicki	10	5.763	
B. Leskovic	H. Leskovšek	E. Franz	12	5.628	
R- Simoniti	C. Debevec	B. Kobe	16	10.747	1 Polje
D. Švara	C. Debevec	E. Franz	5	2.575	
B. Leskovic	H. Leskovšek	M. Kavčič	2	1.630	2 Križanke (III. Lj. (ejti-al)
lET:			167	97.580	
					
B- Švara s- Hubad	P. P. Mlakar P. P. Mlakar	V. Zedrinski M. Pliberšek	18 3	9.845 1.372	1 Križanke (Ul. Lj. festival)
s- Hubad	P. P. Mlakar	E. Franz	12	6.255	
			33	17.832	
		Skupaj:	200	115.412	
29
Alti:
,1. Draksler Sonja <40 nastopov): Siebel (Faust) 6, Suzuki (Butterfly>
5, Magdalena (Rigoletto) 3, Aliče (Lucia) 21, .Unetta, Smeraldina (Zaljubljen v tri oranže) 5, Charlotta (Werther) 1.
2. Karlovac Elza (40 nastopov): Ulrika (PleiS v maskah) 18, Julijana (Prešeren) 6, Doma <Ero z omega sveta) 2, Hata (Prodana nevesta) 16, Margarita (Štirje grobijani) 5, iMarfa (Hovanščina) 2.
3. Kogej Mila (10 nastopov): Marta (Faust) 10.
4. Souček Cvetka (35 nastopov): Smeraldina (Zaljubljen v tri oranže) 4, Charlotta (Wertiher) 1, Alisa (Lucia) 8, Oktaivijam {Kavalir z rožo) 6, Ljudmila (Prodaja nevesta) 16.
5. Stritar Bogdana (42 nastopov): iSiebel (Faust) 6, Marta (Faust> 7, Magdalena (Rigoletto) 4, Berta (Seviljski brivec) 7, Hivrja (Soro-činski sejem) 12, Ulrika (Ples v maskaih) 1, Klariče (Zaljubljen v tri oranže) 5.
6. Ziherl Vanda (31 nastopov): Giovanma (Rigoletto) 7, Flora (Traviata) 6, Lucietta, Nicoletta (Zaljubljen v tri oranže) 6, Modistka (Kavalir z rožo) 10, Pastirček (Ero z onega sveta) 2.
Tenorji:
1. Banovec Svetozar (0 nastopov): Poipovič (Soro-činsk.i sejem) 3, Pauschek (Prešeren) 6.
2. Brajnik Miroslav (74 nastopoiv): Faust 14, Pinkerton (Butterfly) 2, Gricko (Soročinski sejem) 5, Edgardo (Lucia) 17, Preišeren 6, Ottavio (Don Juan) 12, Janko {Prodana nevesta) 12, Alfred (Travlata) 1, Ric-cardo (Štirje grobijani) 3, Andrej Hovanski (Hovanščina) 2.
3. Čuden Drago (46 nastopov): Gricko (Soročinski sejem) 7, Faust
6, Pimkerton (Butterfly) 2, Tru£faldi.no {Zaljubljen v tri oranže) 6, Ric-cardo (Ples v maskah) 4, Ero 1, II. tenor (Lisica zvitorepka) 12, Janko (Prodana nevesta) 4, Riccardo (Štirje grobijani) 2, Golicin (Hovanščina) 2.
4. Dermota Gašper (44 nastopov): Vojvoda (Rigoletto) 5, Alfred (Traviata) 3, Edgardo (Lucia) 2, Arturo (Lucia) 25, Pevec (Kavalir z rožo) 9.
5. Lipušček Janez (47 nastopov): Almaviiva (Seviljski brivec), Edgardo (Lucia) 10, Princ (Zaljubljen v tri oranže) 6, Pevec (Kavalir z rožo) 1, I. tenor (Lisica zvitorepka) 10, Vašek (Prodana nevesta) 8, Filipeto (Štirje grobijani) 5.
6. Štrukelj Slavko (140 nastopov): Sodnik (Ples v maskah) 19, Borsa (Rigoletto) 7, Ivanov oče (Ohridska legenda) 18, Fiorello (Seviljski brivec) 6, Goro (Butterfly) 4, Ivanovič (Soroičinski sejem) 9, Gaston (Traviata) 6, Normano (Lucia) 29, Ceremonijar (Zaljubljen v tri oranže) 6, Schmidt (Werther) 2, Smole (Prešeren) 6, Valzacchi (Kavalir z rožo) 10, I. tenor (Lisica zvitorepka) 2, Cirkuški direktor (Prodana nevesta) 16.
Baritoni:
1. Andrej Andrejev (34 nastopov): Marullo (Rigoletto), Yamadori Butterfly) 4, Cigan (Soročinski sejem), Marki (Traviata) 1, Albert (Werther) J, Masetto (Dan Juan) 9.
2. Anžlovar Ivo (73 nastopov): Wagner (Faust) 13, Ceprano (Rigoletto) 6, Veliki vezir (Ohridska legenda) 18, Poveljnik straže (Seviljski brivec) 7, Baron (Traviata) 5, Alcindor (Bohdme) 2, Bončo (Butterfly) 1, Bleiweiss (Prešeren) 6, Komisar (Kavalir z rožo) 10, Masetto (Don Juan) 3, Kuska (Hovanščina) 2.
3. Car Simeon (11 nastopov): Enrico (Lucia) 5, Faninal (Kavalir z rožo) 4, Ivan Hovanski (Hovanščina) 2.
30
4- Dolničar Vladimir (60 nastopov): Silvano (Ples v maskah) 10rr Wt*n8r (Faust;) Fiorello (Seviljski brivec) 1, Ceprano, Marullo {Rigo-to) 2, Schaunard (Boheme) 1, Farfarello (Zaljubljen v tri oranže) 6r astelic (Prešeren) 6, Sima (Ero z onega sveta) 1, Miha (Prodana ne-«sta) I6j Baron (Traviata) 1.
(B h' Janko Vekoslav (28 .nastopov): Sharpless (Butterfly) 4, Marcel Memc) 1( Pantalon (Zaljubljen v tri oranže) 6, Sima (Ero z onega eta) J, Krušina (Prodana nevesta) 16.
6.	-Langus Franc (67 nastopov): Valentin i(Fauist) IS, Fiigaro (Sevilj— j 1 brivec) 7, Cigan (iS o roč inski sejem) 4, Germont (Traviata) 5, Rigo-et‘o 3, Enrico (Lucia) 17, Faninal (Kavalir z rožo) 6, Sohaunard (Bo— erne) 1, Renato (Ples v maskah) 9.
.	7. Smerkolj Samo (47 nastopov): iRenato (Ples .v maskah) 10, Rigo—
etto 2, Valentin (Faust) 5, Enrico (Lucia) 7, iSeheuchenstuel (Prešeren)* *, Albert (Werther) 1, Don Juan 12, Marcel (Boheme) 1, Germont (Tra— Vla^a) 1, Šakloviti (Hovanščina) 2.
Basi:
!• Korošec Ladko (71 nastopov): Bartolo (Seviljski brivec) 7, Cere— ^'^•©aročinski isejem) 12, Doktor i(Trav-iata) 3, Sparaifucile (Rigoletto).
> Kralj Tref (Zaljubljen v tri oranže) 6, Zupan (Werther) 1, Čop (Pre— eren) 6, Oah's (Kavalir z rožo) 10, Leporello (Don Juan) 10, Kecal (Pro— ana nevesta) 9, Lunardo (-Štirje grobijani) 5.
/o Kovač Zdravko (59 nastopov): Tom (Ples v maskah) lil, Bazilio-^viljski brivec) 2, iKoimisar (Butterfly) 3, Mefisto (Faust) 9, Monte— one (Rigoletto) 1, Glasnik i(Zalijubljen v tri oranže)- 6, Pov-odni m-ož-.. rešeren) 6, Notar <,Kavalir z rožo) 10, J-o-ha-nn (We.rther) 1, 1. bas 'sica zvitorepka) 2, Raimondo (Luc-ia) 1, Can-cian -(Štirje grobijani) 5r °sifej (Hovanščina) 2.
.	8- Lupša Friderik (96 -nastopov): iSamuel (Ples v maskah) 16, Špara—
cile i(Rigoiletto) S, B-onec (Butterfiy) 3, Kum (Soročimlski sejem) 12,. vj "n (Bohžme) 2, Mag Celij (Zaljubljen v tri oranže) 6, Doktor (Trakte) 3j ,g]c0 (Prešeren) 6, Marko (Ero z -onega sveta) 2, II. bas (Lisica ■ '-»repka) 12, Kecal (Prodana nevesta) 7, Simon (Štirje grobijani) 5, 2>lio (Seviljski brivec) 4. j Merlak Danilo (67 nastopov): Mefisto (Faust) 6, Monterone (Rigo— v 6, Bonec (Butterfly) 1, Raimondo (Lucia) 28, Leander (Zaljubljen j tri oranže) 6, Bazilio (Seviljski 'brivec) 1, Samuel (Ples iv maskah) 3,
. ?. ann i(Werther) 1, il. bas (Lisica zvitorepka) <10, Maurizio (Štirje gro— “‘lani) 5.
1= ®> Zupan Drago (8 nastopov): Benoit (Boheme) 2, Kuharica (Za— oljen v tri oranže) 6.
BELEŽKE
p
Vakinja naše Opere Vilma Bukovčeva -je ob koncu pretekle Most6- z veliki-m uspehom gostovala iv Sovjetski zvezi, kjer je v v 0D > Kijevu in Leningradu pela več koncertov in nastopala tudi Vič ■ ra^' Hkrati z njo sta nastopala tudi tenorist Aleksander Marinko— konce* ^asist Miroslav Cangalovič, oba člana beograjske Opere, pri prof v!?1,1' na-stoipih pa ijih je spremljal pri klavirju inaš iznani virtuoz, arjan -Lipovšek. Vilma Bukovčeva de nastopila v Moskvi v v	vlogi	Puccinijeve »Madame -Butterfly« in kot Margareta
in	jodovem »Faustu«. Kot Margareta je gostovala tudi v Kijevu
Leningradu. Sovjetsko časopisje 'je posvetilo gostovanju jugoslo-
31
vanskih pevcev obilo pozornosti, objavljalo je številne sliike in 'kritična .poročila, iz katerih je razbrati, da so naši umetniki 'tako po svojih' glasovnih kvalitetah kakor 'tudi po umetniških likih dosegli v Sovjetski zivezi laskava priznanja. To (je 'treba poudariti predvsem za našo prvakinjo V.ilimo 'Bukovčevo, ki je zlasti navdušila poslušalce tako na koncertnih nastopih kakor 'tudi v opernih uprizoritvah. 'Časopis »Lite-rama gazela« piše m. pr., da je Bukovčeva v vlogi Margarete pokazala visoko mojstrstvo podajanja in da je zlasti lepo pevsko in igralsko upodobila prizor iv cerkvi. List »Sovjetska kultura« pa pravi, da je ■enako prepričevalno podala lirske, dramatične kakor tudi tragične J momente, pri, tem pa da nikdar ne išče vnanjih efektov. iNjen glas ima neobičajen obseg, hkrati pa zna hiti dramatično močan, a tudi lahak, 'topel .in srebrno zvonek v liričnih koloraturah. [Podobno jo •ocenjuje 'tudi narodni umetnik SSSR Aleksej Ivanov v listu »Sovjetskij artist«, ki pravi, da odlikuje 'Bukovčevo visoka muzikalnost, sposobnost izraza, lepa odrska pojava in igra.
Predaleč bi nas zavedlo, iče bi hoteli v celoti navajati vse številne im obširne kritike, bodisi iz Moskve bodisi iz Leningrada in Kijeva, ki podrobno analizirajo vse odlike naših pevcev tako v opernem kot v koncertnem smislu. Poudarimo naj le, da smo veseli njihovega •velikega umetniškega uspeha, saj je moskovska Opera ena najboljših .na svetu, in ta je priznala njihovo visoko umetniško raven. Se celo > pa smo veseli zasluženega uspeha Vilme Bukovčeve, ki se je pred uveljavila tudi že v Franciji in Belgiji. Vilma Bukovčeva bo imela tudi v tej sezoni več pomembnih gostovanj v tujini.
Na mednarodnem baletnem festivalu v Genovi, ki je bil julija j t. 1., je gostoval letos tudi baletni ansambel zagrebške Opere. Kakor ■■ že prej v Londonu je tudi na tem festivalu dosegel najboljši umetniški uspeh Lhotkov in Mlakarjev balet »Vrag na vasi« v odlični 'koreogra- ' fdji naših baletnih mojstrov iPie in 'Pina Mlakarja. Italijansko časopisje * soglasno poudarja visoko mojstrstvo režije, scenske linvemcije in .koreografske kreativnosti, kakršne 'Italija doslej v baletu še ni videla. Kritiki so zelo ivšeč folklorni motivi .zgodbe in glasbe in zlasti navaja " ••čudovite (poetične prizore (n. pr. v 3. dejanju, ko se Mirko in Jela najdeta), ki da spominjajo na ljudsko poezijo srbskih, in hrvaških -narodnih pesmi. Tudi izrazit smisel za humor, ki ga imata Pia ,in Pino Mlakar, uvršča njunega »Vraga na vasi« med neobičajno sveža in .neiaumetničena .odrska dela, kakršnih pozna moderna baletna lite- l ratura le malo.
Ponovni veliki umetniški uspeh '»Vraga na vasi« neposredno po < prav talko sijajnem uspehu v Londonu samo potrjuje sodbo, da ima naša Opera v umetniškem paru Pia in Pino Mlakar, ki uspešno vodita in vzgajata tudi naš baletni ansambel, res evropsko priznana in pomembna baletna strokovnjaka, mojstra in koreografa, za kakršna nam lahko zavidajo tudi zmana gledališča večjih evropskih narodov!
Že dolgoletni član naše Opere, zdaj prvak zagrebške Opere, Rudolf Franci, ki še vedno mnogo nastopa na našem odru, tako da ga .smemo še vedno v polni meri šteti za svojega, (je ipo nedavnem velikem umet- : niškem uspehu, ki ga je dosegel spomladi v Belgiji na mednarodnem tekmovanju v Verviersu, prejel vabilo za gostovanje v Berlinu. V tamkajšnji Operi bo v mesecu novembru t. .1. nastopil v glavni vlogi Puccinijeve Bohdme«. Partija Rudolfa Francla v »Bohfeme« je v vrsti mno-gih, ki 'jih ima Franci na repertoarju, nedvomno ena najboljših, zato se bo gotovo v nji v 'Berlinu predstavil v najboljši luči. Nastop v Berlinu bo Fraruclu vsekakor odprl pot še na mnoge druige pomembne odre v tujini.
jig& svetov*tag.a sdovesa
je izdala Državna založba Slovenije
ilomu.n je e«no izmed najboljših pisateljevih del. Z zanimiv im i literarnimi figurami in značaji nam Gončarov prikaže družbene probleme svoje dobe. Zenske portrete iz »Obrova< J ah ko po umerfaušici dovršenosti primerjamo s Tatjjano in Olgo ia Puškinovega »Jevgenija Onjogina«.
Knjiga obsega 800 at rani in stane vezana v platno 1080 dinarjev.
Zanimiva zgodba o življenju pomorcev na bojni ladji me-d drugo svetovno vojno priteguje bralce vsega s-verta. Roman je preveden že v 14 jezikov. Po tem romanu je napravljen film.
Knjiga obsega 613 strani in stane vezana v platno 780 dinarjev.
Roman o kmečki družini je poln čudovitih opisov fri-zij.sk« pokrajine, kmefrkega življenja ter navad v teh krajih. Pisatelj nam plastično in z Lzirednkm psihološkim čutom predstavi domače ljudstvo in njegov boj s skopo rodno zemljo.
Knjiga obsega 527 strani in stanc Rezana v platno 750 dinarjev.
Zahtevajte prospekt št. 2, ki Vam ga brezplačno pošlje
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
V LJUBLJANI, MESTNI TRG 26
Ivan A. Gončarov:
v Ljubljani
0BR0V
Herman
Wouk:
UPOR NA LADJI CAINE
Thoun de Vries:
MAČEHA ZEMLJA
Vsakodnevno v zalogi vse vrste živil! Postrežba hitra in solidna!
Po želji dostavljamo na dom! Priporočamo se!
Trgovsko podjetje h živili
Kidričeva 5 — Telefon 22-146
NEBOTČNIKU
TRGOVSKO PODJETJE
•GOLOVEC*
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 35
Telefon 21-921
Prepričajte se o solidni in dobri postrežbi in konkurenčnih cenah.
Poslovalnice:
PREŠERNOVA 35 PREDJAMSKA 24 ČERNETOVA 23 TITOVA 71 CIGLARJEVA 26 DOMŽALE, SAVSKA 1
[Pekama A]|dl©v§§<ii(l oa™
Ljubljana, Gosposvetska cesta 7 (telefon 22-377)
KRUH, PECIVO, DROBTINE, PREPEČENEC, PRESTE, KEKSI, BONBONI, ČOKOLADA
DVAKRAT DNEVNO S VEZE PECIVO! SPREJEMAMO NAROČILA!
TRGOVSKA PODJETJA
»JAGODA«, Celovška 61 »GROZD«, Vošnjakova »HRUŠKA«, Titova 12
imajo dnevno v zalogi vse vrste svežega sadja, poljskih pridelkov po dnevno najnižjih cenah!
Priporočamo se za nakup!
L
odkupuje vse vrste odpadkov po najugodnejših cenah
Odkupne postaje po vseh večjih krajih Slovenije
„ O D PAD"
Ljubljana, Parmova 33
T e I e I o n: 32-66 4, 32-732, skl a d ii če 20-544
Tovarna čevljev »ALPINA«, Žiri
vam v svojih prodajalnah:
Kardeljeva ul. 3 in Stritarjeva ul. 8 v Ljubljani
nudi kvalitetno .obutev po zmernih cenah! Obiščite nas in preipmčali ise boste o 'kvaliteUi naših izdelkov!
Kino Šiška | Kino Triglav
LJUBLJANA,	KODELJEVO,
Medvedova, tel. 23-026	Ob Ljubljanici, tel. 31-761
Med drugimi filmi 'bodo v sledečllh tednih na sporedu naslodnji filmi:
1. Jugoslovanski film: »DVE JAGODI GROZDJA« (premiera)
2. Jugoslovanski fiLm: »KONCERT«
3. Švedski film,: »MARGIT«
4. Jugoslovanski film: »POSLEDNJI MOST«
5. Nemški film: »OSEBNA TAJNICA« (premiera)
6. Angleški film: »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV«
7. Finski film: »MAJA ODKRIVA MUZIKO« (premiera)
8. Finski film: »POLETJE PRIHAJA« (premiera)
9. Ameriški filmi: »Z VRAGOM NA TUJE«
10. Ameriški film: ».PREGNANCI IZ POKER FlLAYTA«
11. Ameriški film: »-SCAjRAMOUCHE«
Restavracija »K 0 P E R«
GRADIŠČE 13	Telefon:	23-094
OBIŠČITE NAS PO PREDSTAVAH! PRISTNA ISTRSKA VINA!
ODLIČNA KUHINJA!
DNEVNO SVEŽE RIBE!
PRIJETEN VRT, POSTREŽBA TOČNA IN HITRA! — SPREJEMAMO NAROČILA!
tirNirA11 LJUBLJANA, Tržaška cesta 69
W ^	*	V*	M	Telefon	21-686, 22-194
IZDELUJEMO, PROJEKTIRAMO IN MONTIRAMO INDUSTRIJSKE, GOZDNE, TURISTIČNE IN ŠPORTNE ZlCNICE IN ŽERJAVE.
Zahtevajte ponudbe tudi za lesno obdelovalne stroje in naprave.
Pred predstavo in po predstavi se lahko okrepčate v našem bifeju na Cankarjevi cesti pri Operi
in tudi druge naše poslovalnice v mestu označene s tem znakom, Vas solidno postrežejo z vsem delikatesnim blagom in izbranimi pijačami
TOVARNA BARV IN LAKOV
COLOR"
MEDVODE - SLOVENIJA - JUGOSLAVIJI
izdeluje:
tlmeže, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski kit, umetne smole, nitrolake, Spl-ritne lake, trdilo za obutev
RADIO CENTER
LJUBLJANA, '
Cankarjeva. 3
trgovina na debelo In drobno, nudi radijske aparate, magnetofone domačih in tujih znamk, gramofone, elektronke, gramofonske ploSJe in igle, ojačevalce ln razni radijski material
po tnmernlh cenajh.
OBIŠČITE NAS!
POSTREGLI VAS BOMO STROKOVNO IN SOLIDNO!
• Kvalitetno blago!
# Konkurenčne cene!
Kupuj v naših 21 trgovinah!
„PARK”
IZOLA
Posluje od julija 1955 v najlepšem parku Istrskega polotoka. Cenjenim Sostom nudi na svojem vrtu prijetno zabavo s plesom, raznimi nastopi ter solidno in ceneno postrežbo — vseh vrst gostinskih uslug.
/
® Pričetkom sezone prihodnjega leta bo gostišče r&zširjeno v gostinsko podjetje
»Park hotel”
«®//<a
■ I	,
^ bo imelo v svojem sklopu sedanje gostišče, moderno urejen« hotelske sobe, restavracijo, bar ter kopališče.
Priporoča se uprava gostišča »PARK« — IZOLA
Kvalitetno! Hitro!
Vam popravi ali uglasi vse vrste glasbenih instrumentov
HARMONIKA
TITOVA c. 35 • Tel. 31-708
(Poleg trolejbusne postaje)
TRGOVINA
Km mr m LJUBLJANA, Titova 38
w	Telefon: 32-286
...	ima	na zalogi vedno prvovrstno
Prepričajte se!	špecerijsko blago
Naročajte tudi telefonično. Dostavljamo na dom.
Priporočamo se!
V TRGOVINI
ČOPOVA 16 Telef. 22-622
^pe.d,an.
dobite vse vrste ženshega perila, nogavic i. t. d.
Kvaliteta prvovrstna! Najmodernejši vzorci! Cene konkurenčne! Brezobvezen ogled!
Priporočamo se!
TRGOVSKO PODJETJE
„ROŽN!K"
UPRAVA TI TOVA 10 - TELEFON 22-254
se priporoča za nakup špecerijskega in kolonialnega blaga v svojih trgovinah!
UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE
Siovenija avto
LJUBLJANA, Prešernova 52 a
UVOZ IN TRGOVINA NA DEBELO
motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozila, dvokoles in njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avtomateriala, avtomobilskega orodja in pribora ter gradbenih strojev domače produkcije
Uprava: Prešernova 52a — telefon 31-234, 31-235
Prodajna služba in skladišča: Franhopanska 21, telefon 21-615
Skladišče gum: Scopolijeva ulica — telefon 31-721
Skladišše motornih vozil in rabljenega avtomateriala: Vilharjeva cesta — telefon 32-184
TRGOVSKO PODJETJE
UPRAVA:VRHOVČEVA 4
nudi dnevno v svojih poslovalnicah vse vrste povrtnin, sadja in sadnih sokov! Večja naročila dostavljamo po želji na dom! Priporočamo se!
ima v zalogi:	damske
torbice, kovčke, aktovke, rokavice in vso ostalo drobno usnjeno galanterijo! — Ugodne cene, dobra kvaliteta!
Oglejte si našo zalogo!
LJUBLJANA Kardeljeva 1 (nasproti Ria)
Uvoženo in lepo domače sadje in zelenjavo imamo po zmernih cenah vedno v zalogi:
»VIŠNJA«, GradiSče 7 »VIŠNJA«, Titova 88 »VIŠNJA«, Trg svobode »VIŠNJA«, Vodnikov trg
Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgijam itd.)
zahtevajte v lekarnah
le originalno škatlico tablet COFFALGOL ali tablete z močnejšim učinkom PHENALGOLI Izdeluje: d£e& — Tovarna farmacevtskih in kem. proizvodov LJUBLJANA
inozemska industrijska zastopstva
LJUBLJANA
Ulica Toneta Tomšiča 7, telefon 21-873
GENERALNI ZASTOPNIK:
^isstahlwerk Bochumer Verein AG., Bochum
pidier Werke AG., Wiesbaden, Niederdollendorf
j ettrocarbonium, Milano
~°hmann & Co., Amsterdam
~edeboer & van der Held NV., Rotterdam
rritish Celanese, London
V^ag AG., Schaffhausen
jauter AG., Basel
r^chard Bergner »Ribe«, Schwabach-Nuernberg Ueddeutsche Kolbenbolzenfabrik »Sueko«, Stuttgart
ter se priporočamo za cenjena naročila
/
Trgovsko podjetje
..USNJE”
CELJE, Trg V. kongresa 4
nudi v oddelku na veliko in v detajlni trgovini raznovrstno usnje, čeV' Ijarske, sedlarske in tapetniške potrebščine ter pogonsko jermenje-
PRIPOROČA SE ZA UGODEN NAKUP1
TRGOVSKO PODJETJE
(bivši, ^Cebcrnc J SE PRI P O ROČ Al
B LA <3 O V N 0 CA TROMOSTOVJE
LJUBLJANA
nudi v veliki izbiri tekstilno blago, konfekcijo, obutev, perilo, plete' nine in vse otroške potrebščine v poslovalnici »Sneguljčica«
e festil-promet
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5
Vam nudi
veliko izbiro tekstilnega ter galanterijskega blaga, in to po zel* ugodnih cenah
GRADBENO PODJETJE
T E H MIKA
LJUBLJANA, Vošnjakova ul. 8a
hitro in solidno vse
izvršuje
vrste visokih in nizkih gradenj
Žimo, gradel, juto in tapetniške potrebščine, vrvi vseh dimenzij in ščetarske izdelke
Vam nudi specialna trgovina
Vrvarna
Trubarjeva c. 31
Uprava pekam
»STARI
VODMAT«
Ljubljana,
Sauvrtinstca 6, tel. 31-918
»NA POLJU«, Kavčičeva 63
»JARŠE«, Siruartiinska 182
»KODELJEVO«, »NA FRlSKOVCU«, Klunova 11 Bohoričeva 1
nudi potrošnikom dnevno svež kruh in pecivo
v poslovalnicah:
Preipričajte se o naši I postrežba in kvaliteti!
N4R*nn mimrNi iimrji v iumu/nj
OfRIMI J PAHM.VI UH\ikQM !
CHERRY BRANDY
Cvetne, da Cafe N/RTILLUS
CREMEdeCACAO
■AlMO« OtSIltfRIJA IN IOVAPV.V lmm.lt V UUtlJANA
I
TRGOVINA Z USNJEM
Jelleini
LJUBLJANA,
Trubarjeva 25 — telefon 30-022
ff
Htaniica
11
ss? v
otr°5\\ag°
Mestni trg 28 (bivši Samec)
*
Se priporočamo »Kranjica«, Mestni trg
h JUBUJANA
AMO/V' .MOŠKA /MODA" jDOJENČEK" .O KRAS'
NUDI VSEM ODJEMALCEM KVA LIT ETN E PLETENINE. PERILO. OPREMO ZA DOVENČKE IN VSAKOVRSTNI NAKIT
VELEBLAGOVNIC*
ZA JESEN IN iZIMO SO PRISPELI NOVI VZORCI VOLNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA, PERILA, ČEVLJEV ITD. VELIKA IZBIRA, NAJNI2JE CENE
LJUBLJANA
pAtETtC*