PoStnina platana v gotovini. Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se naprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VI. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1926. 20. številka Joja: Politična osamosvojitev drž. nameščencev. Kadar je sila največja, takrat je pameten svet najdražji. Državni uslužbenci sinu se že izčrpali v resolucijah, spomenicah, protestnih shodih, jadikovanju in obupnih klicih. To je spioh negativna stran boja, način bojevanja, ki ni vreden inteligentega človeka, ki daje svoje telesne in duševne moči na razpolago državi. S ponosom poudarjamo, da sta poštna organizacija in njeno glasilo, naš »Poštni glasnik« že davno opustila to pot negativnega in nevrednega, bi dejal sramotnega boja. Organizacija poštarjev že nekaj let več ne sestavlja resolucij in protestnih spomenic. Po čemu neki? Mar da oblastvom še bolj dokažemo svojo pasjo ponižnost in da svojo sramoto še bolj razgalimo? Nobenega protestnega shoda in sestanka več ne skličemo. Zakaj bi svoje ponižanje še drugim kazali? V naš list se ne vtihotapi nobeno cmeravo javkanje in nobeno solzivo tarnanje. Koliko tinte se je razlilo po stanovskih glasilih državnih nameščencev ob redukciji draginjskih doklad in ob drugih udarcih, ki so nas zadeli zadnje mesece. Naš list je pisal o vsem tem samo toliko, da je zavzel svoje stališče, vse drugo ogabno razkladanje pa je opustil. Saj vsak ve iz dnevnega časopisja in iz lastne plačilne liste, koliko mu je njegov gospodar dal in koliko mu je vzel. Nikoli nisem mogel gledati v uradniških glasilih tistih tabel, ki so prikazovale, po čem so bila jajca, mast, moka in druge potrebščine leta 1914 in po čem so danes. Nikoli nisem razumel, zakaj je tisto dobro in komu je namenjeno. Ali bravcem — drž. nameščencem, ki vse to že vemo in čutimo brez tabel in brez statistik? Ali mar vladi, ki tistega lista ne čita in ki sama ve, za koliko so se življenske potrebščine podražile? Resnično, če je državni uslužbenec neroden, je bolj neroden ko štirje drugi. Parola pa je danes samo ena: proč z javkanjem, stran tabele in statistike, .v koš s spomenicami in resolucijami, na kol jerobe vseh vrst! Postavimo se na lastne noge, osamosvojimo se stanovsko, strokovno in politično! Državni uslužbenec je preizkusil teh osem let po prevratu že vse vlade in vse politične stranke. Bridko preizkusil. Osel gre dvakrat na led, pravijo. Dobro, državni uslužbenec je šel dvanajstkrat in mislimo, da je to dovolj tudi za jugoslovanskega državnega uslužbenca, ki je model kulturnosti in patriotizma. Vsak od nas — razen političnih koritarjev — je moral v teh osmih letih do dna spoznati ogabno igro vseh političnih strank brez izjeme z državnimi uslužbenci. Ostudno tako, da je moral vsak uvideven človek spoznati, da je politika res vlačuga in da se državni uslužbenec, ki se s to vlačugo peča, umaže in onesnaži. Poudarjam: vse politične stranke brez izjeme. Zato se še najbolj pazi pred onimi strankami in onimi priganjači iz lastnih vrst, ki ti rišejo kako stranko, da je tista zaščit-nica uradniških interesov in da je nekako vzela patent na uradniške glasove. Pazi se, tam nemara najbolj smrdi. V teh Obupnih časih, ko stoji državno uslužbenstvo tik pred bankrotom, je odjeknil iz vrst drž. uslužbencev klic: vrzimo stran gada, ki ga redimo na lastnih prsih, otresimo se političnih strank in si ustanovimo lastno parlamentarno zastopstvo! Hvala Bogu, zadnji čas je bil. Še so med nami ljudje, ki imajo zdrave, nezastrupljene nazore. Vprašanje je sedaj le, koliko je med nami že tako zastrupljenih in s političnim blatom že tako obkida-nih, da ta klic ne bo prodrl do njih. V pravcu osamosvojitve državnih uslužbencev je storil prvi korak stan, katerega so njegovi od politike zaslepljeni voditelji najbolj globoko pogreznili v politično blato. To so jugoslovanski učitelji. Kakor ni noben greh tako velik, da bi ne bila milost božja še večja, tako se je ta stan, ki je bil od vseh stanov drž. uslužbencev najgloblje v gnojnici, najprej in najvišje dvignil. Seveda ne vsi in vseh pri nobenem pokretu treba ni. Drugi klic pa je izšel v člankih glasila O. Z. »Naš glas«, ki jih je spisal znani »—a«. Njegovi članki »Kakšen bodi naš protest« (»Naš glas« št. 21 od 31. julija 1926), »Lasten dnevnik« (1. c. štev. 22. od 10. avgusta 1926) in »Samo korak naprej« (1. c. štev. 26 od 20. septembra 1926) ne smejo ostati glas vpijočega v puščavi. Za organizacijo poštarjev lahko izjavim, da je ta parola njeno geslo in njen cilj. Da ne ostane samo pri besedah, je storila Zveza poštnih organizacij za Slovenijo prvi korak. Povabila je moralno in številčno najmočnejši slovenski organizaciji državnih nameščencev, to je Udruženje jtigoslovenskih narodnih železničarjev in Udruženje jugoslo-venskih učiteljev na skupni sestanek, da dado voditelji imenovanih treh udruženj, ki zastopajo dve tretjini drž. nameščencev v Sloveniji, pravec bodočemu udejstvovanju drž. uslužbencev in njihovih organizacij. Ker tako ne more in ne sme dalje iti, naj se vse staro in življenja nezmožno likvidira, pa ustvari nova fronta. Ali in kakšne sadove prinese ta akcija, pokaže najbližja bodočnost. Organizacijsko gibanje. Joško Čampa: POŠTNI KONGRES. (Konec.) 'Predsednik 010. v Sarajevu tov. Pavle M i Io-j e v i ć prinaša pozdrave iz ponosne Hercegovine in (Bosne, kjer je organiziranih 95 odstotkov poštnih nameščencev. Tudi sarajevska 00. namerava zidati svoj poštni dom ter je taka akcija že v teku. Vsi poštni nameščenci sarajevske direkcije od direktorja in direkcijskih funkcionarjev pa do poslednjega služitelja so podpisali kamne. Prispevki po 10 Din mesečno se jim odtegujejo od plače, in sicer skozi eno leto. — 00. v Sarajevu izreka predsedniku Saveza Tomi S. Jovanoviču neomajano zaupanje ter se zahvaljuje Savezu za njegov trud in delo. Podpredsednik OO. v Novem Sadu tov. V e-selinovič pozdravlja kongres v imenu novosadske 00. Tudi ta OO. namerava zidati svoj poštni dom in; ima tudi že nabranih dovolj denarnih sredstev za zgradbo. 00. bi bila že začela z zidanjem, da ni zašla z mestno občino v spor glede prostora in graditve. V imenu cetinjske 0(0. pozdravlja kongres tov. Cvetko Vukčevič. Organizacija v Crni gori se dobro drži, toda nima denarnih sredštev, O zidanju poštnega doma na Cetinju za enkrat ni govora. Nato očrta težnje ptt. osobja v Črni gori. Predsednik OO. v Skoplju tov. lAritonovič naroča delegatom, naj poneso pozdrave iz južne Srbije vsem bratom1 in sestram širom domovine Dasiravno je skopeljska organizacija najmlajša, vendar je dosegla od svojega postanka v I. 1923 zadovoljive uspehe. Daši je osnovana na temelju strokovnih organizacij, vendar je vršila na jugu naše države poleg stanovsko-strokovnega programa tudi veliko kulturno1 delo, kjer je imela lepe uspehe, O tem priča novo dograjeni njen dom in knjižnica, iz katere je vedno tri četrtine knjig med članstvom in narodom. V skopeljski 00. so organizirani vsi ptt. nameščenci skopelj-skc direkcije. Članarina se odteguje od mesečnih prejemkov slehernemu ptt., uslužbencu. Istotako prispevek za pbštni dom. V skopeljski OO. vlada med članstvom enodušnos.t in složnost, s katero mora računati službeno oblastvo, Savez in vse ostale OO. V skopeljski organizaciji ni razlike med višjimi in nižjimi, med juristi in nej.irnti in ne med maturanti in nematuramti. Predsednik skopeljske OO. je sicer sam maturant, vendar pa je enodušnost in disciplina v njegovi organizaciji tako trdna, da bi imelo tudi najmanjše poudarjanje razlik glede šolske izobrazbe ali pa službenega zvanja in položaja za posledica tr.kcjžnje izključenje iz organizacije in javen bojkot. Zato se čudi in ne more pojmovali razmer, ki jih s!.-kajo v tem pogledu predstavniki drugih 00., zlasti v prečanskih krajili. Samo složnost, disciplina, hu-bezen do stanu in organizacije ter smatrano deio more roditi uspehe. Na teh temeljih e zrastla in se okrepila v močno in zavedno falango >tt. uslužbencev skopeljska 0.0. Skopeljski poštni dom :e živa priča uspehov, ki jih je rodilo skupno rteio. Članstvo njegove organizacije je doprineslo ogromne materialne žrtve za svoj dom, vanj so položeni poslednji drhtljaji ptt. osobja iz,južne Srbije. Nato govori o težkočah svojega članstva. Toplo se zavzema zlasti za izboljšanje položaja zvaničnikov 'in služiteljev, ki morajo opravljati svojo službo v južni Srbiji pod neznosnimi razmerami. Priporoča Savezu, da pritisne na merodajnih mestih zlasti glede zidanja uradnih zgradb in prostorov. Kajti v sedanjih zgradbah, ki so na razpolago za pošte in službena oblastv.u, prop ida ptt. osobje zaradi nehigienskih razmer. Končino apelira na Savez, da tudi centrala začne s smo-trenim delom, pred vsem pa da stoji v stalnem kontaktu z OO. in da redno in točno odgovarja na vse vloge. 'Predsednik T. Jovanovič ugotavlja, da so podale svoj referat vse OO., manjka samo ena — splitska OO. Delovanje te organizacije je ustavila politična oblast na denunciacije njenih nasprotnikov. Politična oblast je pri tem postopala nepravilno in Savez smatra splitsko 00. še vedno za svojo pravnoveijavno in obstoječo članico. S.ivez je napravil glede tega pri g. ministru- za notranje zadeve potrebne korake, ki je obljubil, da bo opozoril splitskega velikega župana na niegev delokrog. (Prepričan je, da bo oblastvo uvidelo, da je nasedlo denunciantom ter ustavilo delovanje organizacije, ki je bila pri izvrševanju svojega socialnega programa sluga nacionalizma v Dalmaciji. — Iz kongresa je 'bil odposlan splitski 00. brzojavni pozdrav. Nato replicira predsednik T. Jovanovič na posamezne referate OO. Zlasti vehementna in nad eno uro trajajoča je bila njegova replika na referat predsednika ljubljanske 00., ki je zbudil na kongresu veliko pozornost in za katerega je žel preds. tov. Jakše •buren aplavz celokupnega Kongresa, zlasti ptt. osobja fz južne Srbije. Tov. Jak-šetu so po govoru čestitali celo funkcionarji Saveza in člani kongresnega predsedstva. Vendar pa tudi vehementna replika saveznega predsednika ni mogla zmanjšati vtisa, ki ga je naprav'1 na kongres referat predsednika ljubljanske 00. Po govoru predsednika T. Jovanoviča je bil izvoljen odbor za sestavo resolucije, ki se je podal takoj po izvolitvi na delo v čitalnico. Ljubljansko OO. je zastopal v tem odboru njen tajnik tov. Staat. Zahteva, da se čl. 234 uradniškega zakona ne podaljša za ptt. uslužbence. Savez utemeljuje to zahtevo s tem, da naša stroka in ptt. osobje nima toliko vpliva na politične odnošaje v naši državi kakor nekatere druge -stroke. Savez bo zastavil vse svoje sile, da dobimo tekom teh treh let ponovne nestalnosti specialni zakon; zato bi bilo -brezplodno, ako bi se kongres dlje časa bavil s to zahtevo, kajti ne moremo več popraviti tega, kar je sklenil parlament. Izprememba pravil Saveza ptt. uslužbencev. Do izpremembe pravil v smislu zahtev nekaterih OO. ni prišlo, marveč so se pravila Saveza izpre-menila samo toliko, da je dal kongres -Savezu pooblastilo, da se deveti im deseti kongres vršita skupaj. Po tem- sklepu se v letu 1927 ne bo- Vršil pravi kongres, ampak bo v Zagrebu na Petrov dan 1927 samo skupščina vseh OO. Ta svoj predlog je utemeljeval Savez s tem, da hoče proslaviti deseti kongres posebno svečano in ob tej priliki izdati obširno spomenico odnosno almanah, v katerem b-o podrobno očrtano vse delo in vsi boji Saveza tekom 10 let. Večje''izpremembe pravil v smislu zahtev OO. naj se prepuste bodoči upravi Saveza in OO. Nato pozdravi direktor sko-peliske direkcije g. Vašo Stojanovič kongres kot odposlanec v imenu ministrstva. Vse zahteve kongresa bo predložil g. -ministru. Veseli ga, da poteka kongres ta- ko lepo im vzvišeno, kakor se spodobi za kon- ’ gre-s državnih nameščencev. Celokupno ptt. osobje poziva, da vrši svoje službene dolžnosti, kakof mu to narekujejo predpisi in interesi države, a organizacija naj jim bo ognjišče, kjer naj se zbira osobje, da doprinese ptt. -stroki in njenemu napredku svoje moči in izkustva in da vrši v državni zajednici važno socialmo-poHtično in kulturno nalogo. Pozdravlja Nj. Vel. Kralja in gosp. ministra dr. Benj. Šuperino. Ob koncu prosi vse tov. delegate, da naj ponesejo pozdrave v svoje domove in da naj jim ostane v lepem spominu carsko Skoplje. Predsednik T. Jovanovič se zahvaljuje g. direktorju- za pozdrav, a zahvaljuje se mu tudi kot najmarljivejšemu in aktivnemu sodelavcu v organizaciji. Volitev upravnega in nadzornega odbora. Za predsednika je bil ponovna izvoljen Tomo S. Jovanovič. Tudi ostala uprava je ostala z malimi izjemami dosedanja. Po izvolitvi uprave je predsednik T. Jovanovič naglašal v kratkem nagovoru, da vodi ptt. osobje pri harmoničnem delu v strokovni organizaciji tudi- nacionalni ideal — ideal- carskega j Sk-oplja. Izgubljeno, a zopet osvobojeno carsko j Skoplje naj bo svetilnik ranam v našem srcu, v { našem državnem in nacionalnem telesu, naj bo neugasljiva luč naši boli — Zadru, Trstu, Gorici, Celovcu in vsem neosvobojenim krajem, da se bodo nekoč greli in solmčili v žaru našega Os-vobo-jenja in ujedinjenja. Sk-opeljski OO. pa se zahvaljuje za lepi in bratski sprejem. In ko znova stopa na osmem kongresu na čelo Saveza, kliče: naj živi osobje ptt. kraljevine1 Srbov, 'Hrvatov in Slovencev. Predlogi in vprašanja. Tov. Labovič ((Maribor) se zahvaljuje v imenu zvamičnikov in slu-žiteljev skopeljski OO. za lepi sprejem. Nato govori o težnjah nižjih poštnih uslužbencev. — Tov. Lieh te neke r (Brežice) govori v imenu poštnih' upravnikov, pozdravlja v njihovem imenu kongres in OO. v Skoplju, kateri želi v bodoče tako lepih uspehov, zlasti ji želi, da ohrani sedanjo enotnost. Zahteva, da se izpraznjena mesta razpišejo, kakor je bil pri nas preje običaj. Blagajniška služba ob nedeljah na! se ukine. Odpravi naj se naziv starešina in naj se uvede za vse predstojnike pošt naziv upravnik. Upravniki maj pridejo v glavne skupine, ne pa v pomožno. Uradniki naj dobe uniforme. Tov Gruden '(Ljubljana) govori glede službenih oblek zvamičnikov in služiteljev. G. direktor skopeljske direkcije sporoči kongresu. da je imel glede zahtev kongresa telefon- Ljubijanska pošta. Zgodovinski opis ob 30 letnici njene stavbe. Po raznih virih spisal Fr. Šemrov, tajnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Predgovor. Leta 1894, ko so dogradili palačo poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, pod katero oblast so spadale do prevrata kranjske pošte, je izšla v proslavo tega dogodka knjiga »Die Post in Triest und ihre historische Entwicklung« (Tržaška pošta in njen zgodovinski razvoj). Kot pisatelj je podpisan dr. Petrus Tomasi n. Knjigo omenjam zato, ker se je doteknil pisatelj tudi naše starejše poštne zgodovine iz Valvazorjeve dobe. Dve leti pozneje (1896) je bila zgrajena sedanja palača ljubljanske pošte in tudi za to priliko je izšla postalična knjiga z naslovom »Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtliche Entwicklung« (C. kr. pošta na Kranjskem in njen zgodovinski razvoj). Spisal jo je pokojni Peter pl. Radi c.s, ki se je rad bavil s pisanjem ljubljanske in 'kranjske zgodovine. Za raziskovalca in ljubitelja naše domače poštne zgodovine je njegova knjiga vsekakor važna. Vsakikrat pa sem obžaloval, kadar sem jo prijel v roke, da nimamo takih knjig v domačem jeziku. Pač se smemo pohvaliti, da je tudi med Slovenci nekaj mož s prav dobrim slovesom, ki so iskali po poštni zgodovini na naših tleh in priobčili o njej članke.. To sta pokojni profesor Ivan Vrhovec 'in sedajni dekan v Kranju, gospod Anton Koblar. Njune spise omenim spodaj. Iz njih je črpal tudi R a d i c s. Tretji Pa je naš mnogozaslužni zgodovinski pisatelj, gospod Ivan Vrhovnik, župnik v p. Opisal je «taro carinsko in poštno postajo Podpečjo pri Brdu (Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, VI. — 1896). , Minilo je 30 let, odkar je izšel na naših tleh zadnji poštno-zgodovinski spis. Ljubljanska pošta, ravnokar prenovljena, se je odela z novo obleko. Kakor nalašč ji pride prav, saj praznuje 30 letni jubilej, odkar se je vselila v lastno palačo. Zdi se mi, da se ozira po možu, ki bi ji dal za jubilejni dan novo spominsko knjigo v roko, kakor pred 30 leti, ko je prvič prestopila prag novega doma. Iz hvaležnosti ti jo poklonim jaz, ki si me imela pol mojega življenja pod svojim okriljem. Pri opisovanju so mi služili poleg uradnih pripomočkov še sledeči viri: Za občno poštno zgodovino: Schweige r-Lerchenfeld« Das neue Buch von der Weltpost«; za domačo poštno zgodovino: Ivan Vrhovec »Zgodovina pošte na Kranjskem« (Ljubljanski Zvon VIH-1888), A. Koblar: »Donesek k zgodovini pošte na Kranjskem« (Izvestja muzejskega društva za Kranjsko III-1893), P. von Radies: »Die k. k. Post in Krain 1896«, in univ. prof. dr. Kidrič »Andrej Smole« (»Jutro« št. 122 od 30. ski razgovor z gosp. generalnim direktorjem, ki se je zelo zanimal za potek kongresa in mu naročil, naj pozdravi v -njegoveme imenu vse /udeležence in delegate. Nato je po izčrpnem dnevnem redu zaključil predsednik T. Jovanovič kongres s prečitanjem resolucije, ki jo je kongres soglasno sprejel in ki smo jo objavili v »Poštnem glasniku« št. 16 od -15. avgusta t. 1. Po končanem kongresu je priredila skopelj-ska OO. v domu na čast gostom svečan banket, katerega se je udeležilo blizu 300 gostov. Na banketu je pozdravil goste metropolit skopeljski im v krasnem1 govoru slavil delo, ki ga vrše ptt. nameščenci na strokovnem, socialnem im kulturnem polju s tem, da posredujejo in vzdržujejo vezi v človeški zajednici, med ljudmi vsega sveta, vseh kontinentov, vseh narodov in veroizpovedanj p(> Kristovem nauku: ljubi svojega bližnjega. Komandant skopeljske armije, general Vukotič, je pozdravil poštarje kot vojake v civilu, kr stoje noč in dan v službi naroda in države. Zlasti toplo se je spominjal poštarjev-rezervnih častnikov, podčastnikov in ostalega moštva, ki se je borilo v svetovni vojni za osvobojenje bodisi v strelskih jarkih bodisi na telegraskih in telefonskih linijah. Nadalje je pozdravil ptt. osobje veliki župan skopeljske oblasti v svojem imenu in v imenu navzočega predsednika mestne občine skopeljske. Končno je govoril še zastopnik tiska in v imenu novinarjev pozdravil goste. Po ofiđelnem delu banketa se je razvila na pestro razsvetljenem vrtu pred domom in v vseh prostorih doma prava južnoslovanska ' in pobra-thmska zabava, ki je trajala pozno v noč. Naslednji dan pa se je odipeljala večina delegatov na slavno in osvobojeno Kosovo polje ter poselila spomenike, ki so večna'priča mučeništva polne, toda svetle in slavne prošlosti srbskega naroda. (Konec) ZAPISNIK seje širšega odbora Zveze od 23. septembra 1926. Sejo otvori predsednik, ugotovi sklepčnost (navzočih je 12 delegatov neuradniške in 7 delegatov uradniške sekcije) ter imenuje za zapisnikarja zaradi tajnikove odsotnosti II. podpredsednika tov. Čampo. Dnevni red: 1. nujni predlogi in vprašanja, 2. tretje branje novih, pravil. Naprej se prečita zapisnik zadne seje, h kateri poda predsednik sledeče opazke: Naše mnenje o potrebi demisije sedanjega vodstva Glavnega Saveza v Beogradu dele tudi predstavniki zagrebške in splitske poštne organizacije. Iz pisanja gla- maja 1926). Za ljubljanske hiše, v katerih je bila pošta, pa poleg P. Radicsa »Pbst in Krain« še: P. von Radies »Alte Häuser« in Nestor »Iz stare Ljubljane — Ljubljana leta 1802« (»Jutro« 1926). V Ljubljani, meseca oktobra 1926. Fr. Šemrov. I. Do 17. stoletja. i. Domneva se, da je bila ljubljanska pošta, ali s takratnim nazivom »poštna postaja«, ustanovljena 1. 14961, ko je cesar Maksimiljan I. uvedel prvo redno poštno zvezo od severa do juga države s sli-tekači. Služila je samo za državne potrebe. Po razpadu zahodno-rimskega cesarstva so prvi novi vladarji zaman skušali ohraniti napravo starorimske pošte »cursus publicus«. Zato so ostale evropske dežele ves čas tja do začetka novega veka brez one stalne prometne ustanove, katero imenujemo »pošta«. Vladarji srednjega veka so pač razpošiljali svoje ukaze, kadar je bilo treba, z robotnimi sli, niso pa se brigali, da bi organizirali promet občevanja, ki bi bil v prid splošnosti. Zato so segli deželni stanovi, mesta, samostani, univerze in trgovski stan po samopomoči in 1 To letnico imajo pri ljubljanski glavni pošti navedeno starejši letniki avstrijskega »Post-Almainach«. eila »Osrednje zveze« pa posnamem, da bodo posamezne pokrajinske oaganizacije državnih nameščencev skušale še vedno držati sedanje predsedstvo Glavnega Saveza, če tudi se je izkazalo, da to vodstvo ni kos sedanjemu težkemu položaju. Zlasti me začuđuje držanje ljubljanske O. Z., ki mora imeti že dovolj izkustva o pasivnosti tega odbora. V izvršitev odborovega sklepa zadnje seje je napravila Zveza dopis na Društvoi poštnih upravnikov glede zaostalega plačila članarine. — Glede službene obleke ženskim služiteljem je presednik interveniral pri direkciji, ki pa zastopa v tem vprašanju odklonilno stališče. Pravilnik o službeni obleki res ne govori samo o moških služiteljih in nima nikake izjeme za ženske služitelje, vendar če proučimo smisel tega pravilnika, moramo priznati, da je stališče direkcije pravilno. Že v samem uvodu pravilnika ministrstvo poudarja, da je namen službene obleke ta, da se nižji uslužbenci v svojem službenem poslovanju že na zunaj spoznajo. Zato tudi ne pritiče službena obleka zvaničnikom pri ministrstvu in pri direkcijah, ker le-ti ne pridejo v službeni stik s strankami, vsled česar ni potrebno, da bi se že na zunaj po obleki spoznali. Isto je z ženskimi služitelji, ki so nastavljeni kot snažilke uradnih prostorov ali kot pisarniške slu-žiteljice. Te siužiteljice ne pridejo v službenem poslovanju v stik s strankami in jim torej po smislu pravilnika ne pritiče službena obleka. Pa tudi ako bi prizadete siužiteljice vztrajale pri svoji zahtevi in ako bi jim ministrstvo službeno obleko po pravilniku dovolilo, bi bila ta ugodnost zanje brezpredmetna. Pravilnik namreč jasno določa, da morajo uslužbenci, ki dobe službeno obleko, to obleko v službi vedno nositi, da je ne smejo prena-rejati niti je ne smejo komu drugemu odstopili, niti ne smejo mešati posameznih delov službene obleke z deli civilne obleke. Skratka: ako bi ministrstvo' priznalo služiteljicam službeno obleko, bi jo morale nositi v službi täko, kakršna1 je, to se pravi, na glavi čepico, oblečene v hlače itd. Močno dvomimo, da bi bile naše siužiteljice po tej razlagi še navdušene za službeuo obleko. 1. Pri nujnih predlogih in vprašanjih poroča predsednik najprej glede nedeljskega počitka nižjih uslužbencev pri pošti Murska Sobota, Predsednik boi storil potrebne korake najprej pri uprav-mku te pošte, potem pa še pri direkciji, da se ta edina izjema v področju naše direkcije ukine. Glede letne obleke nižjih uslužbencev poroča, da je obleka izdelana in da je prišla že tudi na direkcijo, toda komisija, ki je obleko prevzela, je ugotovila razne nedostatke. Na poročilo te komisije je ministrstvo odredilo brzojavnim potom, da se obleka ne sme razdeliti, ker jo mora pregledati še strožje nova komisija. Pri ponovnem pregledu so bili glede izdelave in blaga ugotovljeni še večji nedostatki, radi čeear vodi ministrstvo sedaj preiskavo. Do' končnega rezultata ostane vsa zaloga obleke deponirana pri direkciji. — Tov. Gruden prosi predsednika, da naj intervenira pri g. generalnem direktorju, ki pride v nekaj dneh — ka-. kor se čuje — v Ljubljano glede dopustov zvanič-nikov in služiteljev. Stanje teh je ponekodi, zlasti pa pri pošti Ljubljaia 1, tako skrčeno, da nižji uslužbenci1 nikakor ne morejo dobiti dopustov. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev je napravilo' vlogo na direkcijo, da naj bi se pridelila pošti Ljubljana 1 še dva razdeljevalca in trije dostavljači. Društvo se je obrnilo tudi na razne oblasti in gospodarske korporacije, da bi to njihovo zahtevo podpirale, vendar pa je bilo vse to doslej brezuspešno. Tov. Cantpa predlaga, da naj stopj Zveza v stik z dvema najmočnejšima in najresnejšima organijacijama državnih nameščencev, to je z Udruženjem jugoslov. narodnih železničarjev in z Udruženjem jugoslov. učiteljev v svrho razgovorov, kako najti pota in načine, da bi se združile vse organizacije državnih nameščencev, zlasti večje, v Osrednji Zvezi javnih nameščencev oziroma da ee ugotovi, ali je mogoče ustvariti močno in enotno fronto vseh državnih nameščencev. Ta predlog opira na okolnost, da se opažajo slične tedence v vseh resnejših organizacijah državnih nameščencev in da splošno iščejo organizacije po zadnjih udarcih uspešnejših potov in izhodov iz sedanjega položaja. — Odbor se s predlogom strinja ter sklene po izvajanjih predsednika, da Zveza povabi UNJŽ in UJU na sestanek, na katerem naj bi te najmočnejše organizacije razmotrivale o načinu, kako bi vstopila ta tri udruženja v O. Z. oziroma ako bi se izkazala sedanja O. Z. nezmožna dati takega razmaha večje organizačne aktivnosti, bi skušale stvoriti novo O. Z. Namen temu sestanku bi tudi bil, razmišljati o najnovejšem projektu, da se postavi drž. nameščenstvo tudi na političnem polju na lastne noge in da postavi že za prihodnje državnozborske volitve svoje lastne uradniške kandidate, ki naj bi bili predhodniki našemu idealu — uradniški vladi. Na ta sestanek naji bi poslalo vsako udruženje tri delegate. Zvezo bodo zastopali predsednik Jakše, podpredsednik Čampa in blagajnik Martinšek. Blagajnik tov. Martinšek poroča, da znaša sedanje blagajniško stanje Zveze okrog 8000 Din, od katerega' zneska je naloženih 4059 Din pri Hranilnem in posojilnem konzorciju, 3475 Din pa pri Gospodarski zadrugi poštnih nameščencev. Odbor sklene, da se v bodoče presežki več ne nalagajo začeli sami vzdrževati občevalne zveze. V to svrho so se posluževali najetih slov. Zato govorimo, kadar razpravljamo o pošti v srednjem veku, le o slih, deželnih, mestnih, samostanskih, univerzitetnih in trgovskih ter mislimo pri tem na ljudi, katerih so se imenovane ustanove posluževale za raznašanje ukazov in poročil. Tako so menda tudi kranjski deželni stanovi rabili sle, ki so jih pošiljali po gradovih, kadar so bile sklicane seje. Ali so tudi naša mesta, samostani in trgovci imeli svoje sle, ni znano, vsekakor pa je verjetno, da so se naši pradedi, kakor drugod, posluževali za raznašanje vesti vsaj potujočih ljudi, kakršni so bili menihi, ki so v krušno malho vzeli radi tudi pisma, in prekupci. Preokret je nastal s prvo uvodoma imenovano redno poštno zVezo 1. 1496, zlasti pa 20 let pozneje, ko je začela rodovina T o r -riani de Tassi«, ali kakor se je pozneje zvala T h u r n - T a x i s, ustanavljati redne poštne zveze s stalnimi poštnimi postajami za splošni promet.2 Prvo točnejšo vest o pošti na našem ozemlju nam prinaša leto 1573. Tedaj se je nadvojvoda Karel, kj je dobil od cesarja Ferdinanda I. notranje avstrijske dežele, pogodil s kranjskimi stanovi, da se je osnovala prva peška pošta (selski tekač vsake 4 dni) iz Ljubljane do Gradca, in sicer tudi že za 2 Prva 1. 1516 od Dunaja do Bruslja. splošni promet. Stanovi so mu privolili prispevka 200 goldinarjev na leto. Pet let pozneje (1578) se pogodi Karel s koroškimi in kranjskimi stanovi za drugo poštno zvezo, ježno pošto iz Maribora8 v Ljubljano, za katero mu stanovi obljubijo 300 goldinarjev na leto. L. 1584 se zamenja peška pošta Gradec —Ljubljana z ježno pošto, zaeno pa se podaljša preko Hrušice do Gorice in od tam do Benetk. Pogajanja za prispevek k tej progi so trajala delj časa, ker so se deželni stanovi začeli upirati, a slednjič 1. 1588 privolijo vendar po 200 goldinarjev na leto. Zato jim dovoli Karel poštni-nsko prostost, ki je veljala za plemiče, njih uradnike in posle. Istega leta (1588) obišče Ljubljano generalni dedni poštar Ivan Krstnik baron Paar in se začne v imenu nadvojvode pogajati za novo izredno pošto (Extraordinari-Post), ki naj bi odpravljala samo uradne spise deželnih uradov in vicedoma, ne pa tudi zasebnih pisem. Zahteval je za njo prispevka 300 goldinarjev ali 200 tolarjev na leto. Do pogodbe pa menda ni prišlo. Pri te? priliki moram omeniti, da niso bili v vseh avstrijskih deželah gospodarji pošte T h u r n - T a x i s i, ker je po nekje, kakor bomo še slišali, prevladovala rodovina Paar. 3 A. Koblar: Doneski k zgodovini pošte na Kranjskem — »Izvestia muzejskega društva za Kranjsko« 1. 4893. Valvasor ne omenja te zveze več. v konzorcij, ampak do drugačnega sklepa v Gospodarsko zadrugo. Tov. Čampa opozarja na ustanovni občni zbor Poštnega doma, pri kateri akciji smo vsi ptt. nameščenci močno interesirani. Zato priporoča, da razmišlja članstvo o kandidatih, ki jih je treba poslati v to važno institucijo, ter da se udeleži razgovora o postavitvi kandidatne liste in občnega zbora samega. 2. Pri tretjem branju novih pravil predela odbor 13 členov osnutka novih pravil, ki se z nekaterimi izpremembami soglasno sprejmejo. Na prihodnji seji se bodo sprejeli še ostali členi, vsled česar se bo že na tisti seji določil tudi dan izredne glavne skupščine Zveze poštnih organizacij, ki bo ob enem ustanovna glavna skupščina Oblastne organizacije ptt. nameščencev v Ljubljani. Predsednik zaključi sejo ob 22.30. POROČILA IN NAZNANILA SEKCIJE PTC. CIN. Sestanek za Dolenjsko se zaradi ukinitve vlaka, ki je vozil iz Ljubljane ob 10.20, ne more vršiti več v Novem mestu, marveč se bo vršil istega dne, t. j. v nedeljo 17. oktobra t. L ob 15.30 (polštirih popoldne) v Trebnjem. Iz Ljubljane prihaja vlak v Trebnje ob 15.24 in se vrača proti Ljubljani ob 48.36, tako da se sestanka lahko udeleže vse pošte na progi • Ljubljana — Trebnje. Udeleže pa naj se ga tudi pošte na progi Črnomelj — Novo mesto —< Trebnje (pridejo v Trebnje z vlakom ob 12.30 in se vračajo ob 20.58). Zlasti ugodne zveze imajo tudi pošte na progi Št. Jamž — Trebnje. Pričakujemo, da bodo dolenjske pošte na tem sestanku številno in častno zastopane. Sestanek se bo vršil v gostilni pri (Pavlinu. Sekbija ptč. čin. Ustanovna skupščina Krajevne skupine Sekcije poštnih, telegraf-skih in telefonskih činovnikov v Celju se bo vršila v nedeljo, dne 7. novembra 1.1. v mali dvorani Celjsk. doma v Celju ob 15-30 uri. Dnevni red: L Otvoritev in nagovor zastopnika centralnega vodstva. 2. Volitev predsednika. 3. Volitev odbora. 4. Predlogi in vprašanja. Vabimo članstvo, da se ustanovne skupščine celjske krajevne skupine polnoštevilno udeleži. Sekcija ptč. čin. To in ono. Za predsednika »Poštnega doma« je bil izvoljen dne 10. oktobra t. i. na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani tov. Franc Martinšek, pod-uradnik pošte Ljubljana 2, predsednik Gospodarske zadruge poštnih nameščencev imi blagajnik Zveze poštnih organizacij. S tem, da se je izkazala priznanemu marljivemu delavcu in organizatorju' čast prvega predsednika Poštnega doma, bo tov. Martinšek zaradi prezaposlenosti najbrže prisiljen odložiti predsedstvo Gospodarske zadruge. — Za predsednika mariborske krajevne skupine Sekcije ptt. činovnikov pa je bil izbran dne 3. oktobra t. 1. na ustanovni skupščini v Mariboru tov. Tinko' Šetinc, uradnik pošte Maribor 2 in dosedanji agilni zaupnik Sekcije pri tej pošti. Umrl je tov. Anton Baue r, pogodbeni poštar v Fari pri Kočevju. Pokoj njegovi duši! V »Našem glasu« kmalu ne bomo več slišali našega glasu. Zadnje številke je že skoraj polovica natisnjena v srbohrvaščini. Želeli bi tudi, da bi citiral »Naš glas« naš list tako, kakor se imenuje, namreč »Poštni glasnik« in ne samo »P. G1.« ali »Pošt. Gl.«. Pomeknitev zvaničnikov v višje skupine. Nekaterim zvaničnikom niso ob prevedbi na novi zakon pravilno šteli službenih let. Ministrstvo ali državni svet jim je namreč naknadno priznal vojaška ali selska leta, tako 'da so imeli 1. septembra 1923 faktično več službenih let (nekateri kar 15—20 let več), kakor pa jim je bilo prizna- niti. Vsi trpe krivico, ker so bili uvrščeni v 2. ali 3. skupino mesto v 1. ali 2. skupino. Zvaničniki, katerim je bilo ob prevedbi pomotoma priznanih premalo službenih let in so bili zato uvrščeni v 2. skupino, naj vlože potom pristojne pošte in direkcije nekolkovano prošnjo na ministrstvo za po-meknitev v višjo skupino. V prošnji naj navedejo številko in datum dekreta prvotne prevedbe in številko in datum kesnejšega priznanja službenih list. Isto naj poizkusijo pripravniki zvaničniške kategorije, kateri so bili zato prevedeni med pripravnike, ker se jim- službena doba prvotno ni pravilno štela. V glavi vloge mora biti pripomba: »Po členu 128 uradniškega zakona kolka prosto«. Zahvala. V zadnjih dneh meseca septembra t. 1. je grozna katastroialna nesreča zadela precejšnji del prebivalstva Slovenije. iMed: temi nesrečniki so tudi nekateri poštni uslužbenci. Da se tem bednikom vsaj nekoliko olajša njih težki položaj, je ljubljansko poštno osobje nabralo lepo vsoto 2550 Din, katera se je enakomerno razdelila med prizadete tovariše, tako da so dobili: Marinko Fran Ljubljana 2, Mohorčič Pran Ljubljana 1, Snoj Anton Ljubljana 2, Svetlič Ivan Ljubljana 1 in Svetlič Jernej p. t. direkcija, vsak po 510' Din. Vsem1 darovalcem, ki so priskočili našim bednim tovarišem v tej skrajni sili na pomoč, izrekamo za njih požrtvovalnost najlepšo zahvalo. — »Društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani«. Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom. Gospodarstvo. Znižanje cen v čevljarni. Članstvu sporočamo, da smo znižali cene novim čevljem pri paru za cca. 10—15 odstotkov od 1. oktobra dalje. 'Na pritožbe nekaterih članov, da so naši čevljarski izdelki dražji ko v trgovinah s čevlji oziroma pri zunanjih čevljarskih mojstrih, opozarjamo članstvo. da se cena čevljev ravna po kakovosti blaga. Zadruga bi lahko postregla članstvu s cenejšimi čevlji, ki bi bili iz slabšega usnja. Toda vedeti moramo, da je cena slabšemu blagu za cca. 50 odstotkov nižja ko dobremu, kar se na zunaj sploh ne razlikuje. Načelstvo po stoji na stališču, da se ne bodo izdelovali v naši čevljarni čevlji iz slabega usnja, dokler ne bi tega zahtevala ve- suram. fegnEMEŠAvmE lamo Firmi čina članov. Star pregovor: »Kdor poceni kupi, drago plača« je tudi v tem slučaju popolnoma na mestu. Dobava premoga. Radi pomanjkanja vagonov ni mogla zadruga dostaviti članstvu pravočasno premoga. Kriza bo baje po izjavi Trboveljske pre-mogokopne družbe končala še ta mesec. Članstvo opozarjamo ponovno, da naroča novi premog vsaj 14 dni prej, preden izčrpa staro zalogo, ker le v takem slučaju bo zadrugi mogoče premog pravočasno dostaviti. KRILA za dame, moderno bde ana, — trpežno šport krilo Din 75 — enobarvni ševiot , KO’— modno-rižasto ali karo . 140'— tenis krilo . 190 — kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke raz oš Ija po zelo znižanih cenah veleti govina R. STERMECKI, Celje št. 67 Vzorci razne manufakture se pošljejo na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Proti potrdilu tudi na obroke. Za „Zvezo poštnih organizacii za Slovenijo v Ljubljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno' bran Jezeršek v Ljubljani. Modna manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA 3 Stritarjeva ulica 5. Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na ooroke potom Gospodarske zadruge postnih nameščencev. Cene zmerne. ^******®®*®®®*®®* Postrežba točna In solidna» Manufakturna veletrgovina FELIKS URB9HC, LSUBL39H9 Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zal'ogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. 24 Ljubljanska gradbena družba zu. Ljubljana, Slomškova ulica 19, telefon 527. Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo. ŠTEFAN ŠPELETIČ slikar in pleskar 4 L1UBLIANA. Rimska cesta 16. ROSIJA • FONSiER zavarovalna in poravnalna družba tl Beogradu Osnovni kapital 5.000.000 Din Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst: 1. Zavarovanje proti požaru. 2. Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod. 3. Zavarovanje proti škodi po toči. 4. Zavarovanje proti vlomu in tatvini. 5. Zavarovanje vseh transportov. 6. Zavarovanje jamstvene dolžnosti. 7. Vse vrste zavarovanj življenja jpod najugodnejšimi pogoji. 8. Zavarovanje stekla. Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Sodna ulica štev. 2/1. Družba „OLEUM** 6ull|iana Amerikanska vsakovrstna strojnomazilna. tehnična in avto olja - bencin — garo-lin — plinsko olje — petrolej. Telefon 910. Telefon 910, THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10 — Zagreb, Saimište 56 Telefon štev. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kop rnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroil na obroke. Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča tvrdka 50 M. TIČAR. Ljubljana. luan Jelačin-Ljubljann vtmtrpjiiia ipraljslie in knlonlialne robe Solidna In točna postrežba. Ustanovljeno 1.1888 Zobni atelje 3van ^Radovan se nahaja v £j ubijam * šelenburgova ulica štev. 4//. (IPoleg glavne pošte.) Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik Brzojav Hedžet Ljubljana Tc1^0'1 štev. 75 Fran Škafar, Ljubljana RIMSKA CESTA 16 27 Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerik. pisarniške rouleaux-oprave. Najcenejša kolesa iz prve francoske tovarne „A I G L O N“ Viktor Bohinec LJUBLJANA, Dunajska cesta 21