Priloga Mar. Lista 1 ž njim Novin. Nov. 8. Štev. 11. 3S& 3 CJD C(DC caoc jfmim 0g»<« NA ČAST DETETI MARIJIKI OA VREjOjE ZA NAŠO DEČ1CO KLEKL JOŽEF, VP. PLEB. / V ČRENSOVCIH. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin 1. dečinskoga dneva septembra 8. leta 1931. CENA NA SKOPNI NASLOV LETNO 4 D. Pišemo si. Rešitev vgank, štero smo objavili v 10. snopiči je sledeča: 1. Neje venec pa je li, neso rože pa so li. Ka je to? Rešitev : Rožnivenec. 2. Jelec Polde. Ka je te mož? Rešitev: Poledelec. 3. Vrbanov Jožek je šo v trgovino po sol. Mati so ga zgo-nili. Gda so njemi peneze dali, so njemi ostro zapovedali: 1. „Na peneze pazi, 2. z robca jih ne odvežiij, 3. po poti ne posedaj, 4. z decov se ne zmenjaj." Ka je Jožek mogo delati, ka je te štiri materne zapovedi verno spuno i li prineso sol? Rešitev: 1. Jožek je v robec zvezane peneze djao v žep, 2. z žepa jih ne jemao v6, 3. gda so ga pajdašje zvali, ka bi si pri njih dolseo i se zmenjao, ne jih ne bogao, nego paščo se je mimo njih, 4. i gda je prišo v trgovino, je peneze z rob-com vred dao trgovci, te si je peneze vzeo v kraj, v robec je pa zvezao Jožeki kiipleno sol. Pravilno rešo vse tri vganke: Škafar Franc, vučenec III. razreda osnovne šole (y Soboti. Za nagrado dobi v Soboti v starom Martinišči, Križova št. 4. lepo knigo „Čududelna svetinja". Naj pride sam po njo. Rešitev so poslale pa prvi dve v§anki rešile ne pa zadnio: Casar Štefanija, Bogojina hš, 14. Pišeš mi, da naj ti že ednok pošlem kaj za rešitev, posebno zdaj obečamo knigo od Marije. — Draga Štefanija, rad bi ti jo, ali vidiš, tretje vganke nesi rešila pravilno. Že si bluzi k nagradi, jo gotovo dosegneš, samo rešavli šče naprej vganke. Pozdravla te — Stric. — Vuk Gizela z D. Lendave, Cigan Angela z D. Lendave, Istenič Slava z D. Lendave. Ve tri bi skoro rešile vse. Prvi dve ste, tretja vam je vujšla. Drugič jo bole zgrabite, ka se vam ne zmota z rok. Bodite vse tri po-zdravlene. — Stric. Dragi Stric! Najlepše ste Vam zahvaliijem za nagrado, štera me je jako razveselila. Prosim, oprostite mi, da Vam nesam dugo odgovorila, ar sem se močno v prst vrezala. Lepo se Vam zahvaliijem za Marijikin Ograček, iz šteroga se dosta dobroga na-včim. Le večkrat pošlite kakšo vganko. Z veseljom jo sprejmem. Z odličnim poštuvanjom vučenka Korošec Gizela v Šiilincih, p. G. Petrovci, Slov. Krajina. Draga Gizika! Dvoja reč me jako veseli iz tvojega pisma. Veseli me, da se raduješ nagradi i da želno čakaš Ograček pa vganke. Ne veseli me pa, ka si se v prst vrezala, pa to celo močno, ka pa če bi si ga odrezala, ka bi pa te bilo? Deklica brez ednoga prsta! Ka si pa rezala? Lejko meso, ali pogače, ali kriihec, da bi si kem prle vtišala lakoto? Če tak, te te naj ta nesreča navči, ka boš vsikdar mirno jela i pila i boš mislila pri tom: O kak je lačen i žeden je bio Jezuš na križi za mene! Z lii-bezni do njega jaz tudi par minut zatrpim i samo potem si vrežem falaček kruha i gutnem požirek vode. To malo zatajiivanje pa darujem za trpeče duše v očiščilišči. — Če si se pa vrezala, ka si po nepotrebnom kaj zrezavala ali pa čerano pri potrebnom deli, vendar z nepazlivosti, te pa te nesreča opomina, ka vsako delo začneš z Bogom. »Marijika, pomagaj mi i čuvaj me!" Tak zdehni pred delom, pa te dober Bog reši nesreče. — Pozdravla te — Stric. Dragi nam stric! Z velikim veseljem vam pišem te vrstice. Najprle vas lepo pozdravim i vam želem najbolše. Ne zamerite mi, če -sam ne prišla na Malo Mešo v Črensovce, da je z Lipovec nišče ne šo ta, jaz pa ne vem. Na proščenje bi pa šla, pa me noga bolela, ka sam ne mogla iti. Zato vas lepo prosim, dajte mojo nagrado našemi širiteli, gda prido ta. Zdaj vas pa izročim v varstvo Marijino. Naj vas ona čuva v vsakom deli! Zaenkrat vas lepo pzdravi Olen Anica v Lipovcih. Zbogom do driigoga pisma. Prosim odgovor. Draga Anica! Nagrago smo ti obprvim po pošti poslali. Ne vem, kak se je mogla zgubiti. Zdaj driigoč smo jo poslali po nekoj osebi v Beltince, da ti jo širiteo odtec prinesejo. Si jo že dobila? Daj odgovor! Nogo si pa vrači, ka boš k leti na Malo Mešo že mogla v Črensovce priti. Bodi i ti po Mariji pozdravlena i obvarvana greha! — Stric. Posta. Vsem. Naročnino plačajte vsi do 8.' decembra! Vganke toga snopiča rešite i rešitev, pošlite do 15. decembra. VG ANKE. ~ I. „Kelko kapljic, telko let Bog nam daj na svet' živet." Tak popevajo veseli liidje na gostiivanji ali v krčmi. Vgonite, draga dečica, a) jeli to pesem Bog posliihne, to je, jeli što žive teliko let, keliko kaplic spije? b) Jeli so takše kaplice, štere dajo ešče dugše živlenje, kak keliko jih je? c) Ode se dobijo te kaplice? II. Zakaj dobi dete pri krsti Ime? III. Kakšega botro (kutno), kakšo botro si naj poišče dete pri sv. firmi, ka se Bogi najbole dopadne ? IV. Kakši dar naj žele dete od svoje firmanske botrine? V. " F Ki se glzdavo nosi, j> Kama se vozi? N VI. Žela po penezaj koga je vmorila? Koga pogObila? VII. 1 Što časti najlepše svojega krstnoga patrona? Ki reši vse vganke, dobi molitveno knigo, ki jih pa reši pet pravilno, dobi za nagrado sv. čislo. I. Letnik. riloga M. Lista i ž njim Novin. Cena na skupni naslov letno 4 Din. • Marijino darovanje. Gda je Marijika mala deklica bila, so jo njeni starišje v ;erkev odpelali i so jo za cerkveno službo dariivali. Mala Mari-ika se je v cerkvenoj šoli včila čteti, pisati, pobožne pesmi spevati, najbole pa sveto živeti, to je dobroga Boga iz celoga srca lubiti, bližnjega svojega pa kak samo sebe. Tu v cerkvenoj službi je iz Mz anje. Pravo ti je: „ Vidiš, kak lepo je pri meni P,idi v moj > službo. Na zemli boš meni sliižo do smrti, v nebesaj pa na veke. Pridi, želno te čakam". Čuo si ti glas. Potiho ti je gučao Jezuši-k v srci. Pos-liišao si ga i skleno, ka boš šo za niegnvm glasom. — Jezušek te čaka. Tak de veseli, či svoje živlenje njemi posvetiš. Eli si pa nej pozabo na njegov tihi glas v tvojoj diiši? Eli misliš na njega? Eli je beli cvet tvojega srca ne povehno? Eli si ne zablodo med trnje greha? Spominjaj se Jezušekovi reči i ne pozabi jih. Spuni njemi želo. Srečen boš na tom i na ovom sveti. Beli roži med rožami. V temi sobici sedita dva otroka. Velik šopek rož, samih belih krizantem imata na tleh. Starejša sestre plete vence, mlajši brat pa ji zbira in podaja posamezne cvetke. V preveliki vnemi so se jima vnela lica, da sta kakor dve roži med rožami. Stara ura na steni kratkomerno z grgajočim zvokom tiktaka in meri čas. Tiho je vse naokrog. Prazniški mir. Ljudje so pri maši. Saj je dan Vseh svetih in ceste so prazne. Jožek neprestano vprašuje Anico, ki je leto starejša in mnogo ve. »Rje pa je zdaj mama, Anica, ko je vmrla?" »V nebesih je med angelci". »Med angelci? Kakšni pa so angelci?" „Lepi so in peroti imajo". »Kakor golobi? — Potem tudi letajo lahko, ne?" »Seveda". „Pa kaj dela mama med angelci?" „Rože nabira in jih nosi ljubemu Bogu". »Kakšen pa je ljubi Bog, Anica?" „Zelo velik in dober, pa sivo brado ima," razlaga sestrica. Jožek premišljuje. Ne ve kako bi si predstavljaj ljubega Boga. Mogoče je tak, kakor sosedov dedek, ki ima tudi sivo brado. Nek strah ga je spreletel, ker je sosedovemu dedeku že večkrat nagajal. In kaj, če bi bil to sam ljubi Bog? »Anica, kako je to umreti? »Hudo. Ležeš, oči zapreš in ne vstaneš več". »Ali tudi boli?" »Nevem, mislim da tudi boli". »In kaj pa potem?" »Nič. Potem si mrtev". »Ali je mama tudi tako umrla?" »Tudi. Mislim, videla pa nisem". »In ne pride nikoli več k nam?" „Nikoli več . . šepne v solzah sestrica. Tiho je Jožek. Premišljuje o mami, ki je umrla in ne pride nikoli več nazaj. Nerazumljivo mu je vse to in ne ve si odgovora. Zamisli se, da celo pozabi podati rožo, veliko belo krizanteno, ki jo ima v roki. »Jaz bi tako rad imel mamo, Anica, zakaj je umrla? Vsak dan bi ji nosil rože, take lepe bele. Saj si rekla, da je imela bele najrajši." »Da bele ... Pa naju je imela še rajši". »Ali mama ve, da ji pleteva venec?" »Seveda ve, saj naju gleda iz nebes." Južek si n£ upa dvigniti pogleda. Misli z neko sladko grozo na to, kako ga mama gleda iz nebes. Vidi v duhu njene žalostne oči, ki ga gledajo, kakor bi ga hotele prositi odpuščanja za nekaj. Potem je nekaj zašumelo v veži. Oba se prestrašeno ozreta proti vratom. Zadrgnjeno tiktakanje ure ju straši in malih src se polašča nemir. Strahoma pogledujeta na okna, kakor v pričakovanju, da se tam nekaj prikaže, nekaj lepega, ali groznega, kdo bi to vedel. V veži so zaškripale podnice, kakor bi kdo narahlo stopil nanje. „Mogoče je pa prišla mama", zašepeta Jožek sestrici i ves trepeta od pričakovanja. Pa čakata zaman. Mati ne pride nikoli več. Otroci, ki nimajo matere, so oškodovani za nekaj, kar je najlepše na zemlji. Oškodovani so za materino ljubezen, ki je najlepša i" najmočnejša. So kakor izruvani i nikoli se prav ne znajdejo. Na Vseh svetih dan jih vidiš na pokopališču. Ob materinem grobu stoje in samo v očeh jim bereš tiho, nemo bol. Sveta Terezija Deteta Jezusa. Kako prav ima Wolpert, ko piše: »Ponižna karmelska redovnica Terezija nam kaže, kaj stori človeka resnično — velikega: ne velikost zunanjih dejanj in uspehov, temveč velikost zvestobe. In sicer predvsem zvestobe v malem, potem velikost vestnosti, s katero opravljamo svoje dolžnosti do najmanjših, velikost vdanosti, s katero smo pripravljeni sprejeti vse trpljenje in težave, ki nam jih Bog pošlje in velikost potrpežljivosti, s katero jih prenesemo. Sveti Avguštin je nekoč izgovoril lepo, modro, globoko besedo: „Velik hočeš postati? -- Tedaj prični z najmanjšim!" Benedikt XV. je 14. avgusta 1921 govoril o lastnostih duhovnega detinstva. »Duhovno detinstvo izključuje popolnoma vsako čustvo samodopadajenja, vsako samopovišanje, kakor da bi mogli s človeškimi sredstvi doseči nadnaravne cilje in varljivo zaupanje, da si v uri nevarnosti in skušnjave zadostujemo. Na drugi strani pa ima duhovno detinstvo živo vero v pričujočnost božjo, krepko časti njegovo Moč in Usmiljenje in zaupno išče pomoči pri Previdnosti Onega, ki nam podeli milost, da se moremo vsega hudega ogibati in vse dobro doseči. Tako so kreposti tega duhovnega detinstva — občudovanja vredne, bodisi da jih opazujemo z negativnega, bodisi s pozitivnega stališča. — Sedaj razumemo, zakaj jih je Jezus označil kot potrebni pogoj v dosego več lega življenja." S temi zadnjimi besedami opozarja sv. oče na Matejev evangelij v 18. poglavju. Tu beremo: „V tisti uri so stopili učenci k Jezusu in vprašali (rekli): Kdo je največji v nebeškem kraljestvu? Jezus pa je poklical otroka, ga postavil mednje in rekel: Resnično povem vam, če se ne izpreobrnete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor se poniža, kakor ta otrok, ta je največji v nebešKem kraljestvu". In ko so prinesli otročiče k Jezusu, da bi jih blagoslovil, je zopet rekel: »Resnično, povem vam, kdor ne sprejme kraljestva božjega kakor otrok, ne pojde v nebeško kraljestvo I" (Mark. 10. pogl.) O sveta Terezija Deteta Jezusa, uči nas bolj in bolj pot duhovnega detinstva, pot otroške popolne, ljubeče izročitve Ženinu naših duš, ki je duhovno — malim obljubil nebeško kraljestvo 1