Kako do Be Rezervat si oglejte peš. Hodite le po utrjenih učnih poteh ter se rt vpadnica Škocjanskega oška ne vzpenjajte na nasipe. Za vas smo na najbolj razgledna mesta Luka Koper zatoka? a VHOD zeleno srce kopra postavili opazovalnice, kjer pri opazovanju ne boste plašili ptic. Glavni vhod v Naravni rezervat Škocjanski Svojega pasjega ljubljenčka vodite na vrvici, saj tako ne boste a vpadnic Bertoki nsk zatok je na Bertoški vznemirjali ptic in drugih živali v rezervatu. Koper ok bonifiki. Hitro cesto Lj Ankara nski zat L j u b l j a n a - K o p e r vodnik po u Rastlin ne trgajte, nabirajte ali izkopavajte. Pomagajte nam jih blj ocja zapustite na odcepu an Šk Bertoki sk Naravnem rezervatu ohranjati s tem, da jih samo opazujete Bertoki/Bertocchi. Z Dobrodošli v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok – oazi na pragu Kopra! a c odcepa se usmerite po Na tem čudovitem koščku narave na meji kopnega in morja, poustvarjenem e Koper st Škocjanski zatok Smeti ne odlagajte v rezervatu; vse, kar prinesete s seboj, tudi bertoški vpadnici proti a posebej za sobivanje narave in človeka, vas čaka veliko lepih presenečenj. Železniška, Ljubljana- odnesite. bazi AMZS ter na prvem avtobusna HC Uživali boste v spoznavanju življenjskih okolij sredozemskega mokrišča ter v postaja odcepu levo zavijete v živo doživeli veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst, predvsem ptic. naravni rezervat, ki ga Ne povzročajte nepotrebnega hrupa; ta poleg ptic moti tudi druge Koper - Center že pred tem vidite na obiskovalce. svoji levi strani. KAZALO V naravi ne netite ognja. NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK ................ 5 BRAKIČNA ŽIVLJENJSKA OKOLJA .......................... 9 SLADKOVODNA ŽIVLJENJSKA OKOLJA ............... .. 19 Do živali bodite spoštljivi ter se jih ne dotikate oziroma jih ne odnašajte iz njihovega naravnega okolja. Comune di Staranzanozano RAJ ZA PTICE ..................................................... 39 Projekt Adriawet 2000 je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz ZANIMIVOSTI ..................................................... 55 sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Il Progetto Adriawet 2000 è finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia ADRIAWET 2000 ................................................. 59 Edinstveno okolje Škocjanskega zatoka doživljajte peš ter kolo 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. pustite ob vhodu v rezervat. PREK MEJA - Projektna območja v Italiji .................. 60 Ministero dell’Economia fotografija na naslovnici: mala bela čaplja ( Egretta garzetta), foto: Kajetan Kravos e delle Finanze S parkirišče centralna vlažni poloji opazovalnica travniki ZELENO SRCE KOPRA: vodnik po Naravnem rezervatu Škocjanski zatok CIP - Kataložni zapis o publikaciji 2. dopolnjena izdaja informacijski Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana plitvine center opazovalnica trstičje Izdajatelj: 502.2(497.4-751.3Škocjanski zatok)(036) Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije učna kolesarska gnezditveni globoke (DOPPS) pot steza otoček vode ZELENO srce Kopra : vodnik po naravnem rezervatu Škocjanski J Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana zatok / [avtorji besedil Borut Mozetič ... [et al.] ; avtorji besedil o Tel.: +386 (0)1 426 5875, Faks: +386 (0)1 425 1181 projektu Adriawet 2000 Federica Mancini ... [et al.] ; zbrali in uredili E-pošta: dopps@dopps.si Bojana Lipej ... et al.]. - 2. dopolnjena izd. - Ljubljana : Društvo za Spletna stran: www.ptice.si opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, 2014 Informacije: ISBN 978-961-6674-22-5 DOPPS – začasna informacijska pisarna NR Škocjanski zatok 1. Mozetič, Borut, 1964- 2. Lipej, Bojana, 1964- Staničev trg/Piazzetta Valentin Stanič 16, 6000 Koper/Capodistria 272221184 Tel.: +386 (0)5 626 0370, (0)51 680 442, Faks: +386 (0)5 626 0369 E-pošta: skocjanski@skocjanski-zatok.org Spletna stran: www.skocjanski-zatok.org Zbrali in uredili: Bojana Lipej, Borut Mozetič, Tadeja Oven, Bia Rakar, Nataša Šalaja / Avtorji besedil: Glavni vhod Matjaž Bedjanič, dr. Oskar Fritz, dr. Mitja Kaligarič, Bojana Lipej, dr. Lovrenc Lipej, Borut Mozetič, Bojan Marčeta, Nataša Šalaja, mag. Slavko Polak, Cristian Trani, Barbara Vidmar, Matej Župančič / Avtorji besedil o projektu Adriawet 2000: Federica Mancini, Fabio Perco, Massimiliano Pinat, Giulia Ruol, Federico Vianello / Strokovni pregled: Kajetan Kravos, Tomaž Mihelič, Borut Rubinić, Jana Kus Veenvliet, Paul Veenvliet, Eva Vukelič / Oblikovanje: Darja Šipec / Stampa: Schwarz Print d.o.o. / Naklada: 10.000 izvodov 2. dopolnjena izdaja – DOPPS, 2014 1. izdaja publikacije v 2010 je nastala s finančno pomočjo Zavarovalnice Triglav d.d. 2. dopolnjena izdaja publikacije v 2014 je nastala v sklopu projekta ADRIAWET 2000, sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Pričujoča publikacija je na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. V elektronski obliki je dostopna na spletni Parenzana strani http://skocjanski-zatok.org/. P Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije so odgovorni arenzana izključno avtorji. Naravni rezervat Škocjanski zatok; risba: STYLE HOUSE, Alfio Scarpa OSEBNA IZKAZNICA POVRŠINA REZERVATA: 122 hektarjev LASTNIŠTVO: Republika Slovenija RAZGLASITVE: naravni rezervat (Zakon o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok; Uradni list RS, št. 20/1998) ekološko pomembno območje – EPO (Uredba o ekološko pomembnih območjih; Uradni list RS, št. 48/2004 et al) posebno varstveno območje – območje Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih območjih; Uradni list RS, št. 49/2004 et al) naravna vrednota (geomorfološka, hidrološka, botanična, zoološka in ekosistemska; Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot; Uradni list RS, št. 111/2004 et al) UPRAVLJANJE: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Začasni informacijski center NR Škocjanski zatok Staničev trg/Piazzetta Valentin Stanič 16, 6000 Koper/Capodistria Spletna stran: www.skocjanski-zatok.org, www.ptice.si VARSTVO: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Piran Trg Etbina Kristana /Piazza Etbin Kristan 1, 6310 Izola/Isola Spletna stran: www.zrsvn.si 3 NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji. Leži med gričem Srmin, koprskim pristaniščem, starim mestnim jedrom Kopra ter avtocesto in železniško progo Koper-Kozina. Škocjanski zatok sestavljata dva dela: - brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš in - sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. KROŽNA UČNA POT Po obrobju sladkovodnega dela rezervata na Bertoški bonifiki je speljana nekaj več kot dva kilometra dolga krožna učna pot. Poteka od vhoda v rezervat med močvirnimi travniki in razbremenilnikom Ara na južnem delu rezervata in se nato na zahodnem delu ob nasipu med bonifiko in laguno približa brakičnemu delu rezervata. V nadaljevanju se učna pot vije med trstičjem in odprtimi vodnimi površinami na severnem delu rezervata nazaj proti vhodu. foto: Mirko Kastelic foto: Bojan Škerjanc 4 5 Na ključnih mestih se krožna učna pot razširi v urejena opazovališča z izobraževalnimi vsebinami o DOŽIVLJANJE NARAVE V rastlinskem in živalskem svetu Škocjanskega zatoka. Eno izmed opazovališč je dvojno, z njega pa je ŠKOCJANSKEM ZATOKU mogoče opazovati vodne habitate s trstičjem na obeh straneh učne poti, ki sta med seboj povezani z brvjo. Ob poti so urejene mlake različnih velikosti in oblik, ki so polne življenja in obiskovalcem Za vsakogar, ki bi rad doživel zakladnico rezervata omogočajo doživljanje narave iz neposredne bližine. biotske pestrosti sredozemskega mokrišča v malem, je obisk Naravnega Dostopi in sama učna pot so prilagojeni za obisk ljudi s posebnimi potrebami – slepih in slabovidnih rezervata Škocjanski zatok prava izbira. ter gibalno oviranih. Na sprehodu po urejeni učni poti foto: Bojana Lipej obiskovalci lahko spoznavajo bogat rastlinski in živalski svet rezervata z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami. Favnistično podobo območja dopolnjujejo še kamarški konji in istrsko podolsko govedo, ki s pašo skrbijo za vegetacijsko ravnovesje sladkovodnega dela naravnega rezervata. Ob obisku zavarovanih območij se moramo obiskovalci zavedati, da so v prvi vrsti dom različnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Zato je nujno, da svoje vedenje prilagodimo njihovim zahtevam. Prosimo vas, da ob obisku Škocjanskega zatoka upoštevate opozorila na informativnih tablah in v publikacijah, posebna obvestila upravljavca ter napotke zaposlenih. foto: Tomaž Mihelič Rezervat si oglejte peš. Držite se utrjenih učnih poti in se ne vzpenjajte na nasipe. Za vas smo na najboljša mesta postavili opazovalnice, kjer ob opazovanju ne boste plašili ptic. Tako boste tudi ostalim obiskovalcem omogočili, da uživajo v doživljanju živega sveta rezervata. 6 7 BRAKIČNA ŽIVLJENJSKA OKOLJA Polslana laguna z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, obsega skoraj tri četrtine Škocjanskega zatoka. Zanjo so značilni številni lagunski elementi, kot so osrednje območje z globoko vodo, mreža sekundarnih jarkov, plitvine in bibavične ravnice brez vegetacije ter otočki in slana muljasta tla z vegetacijo slanuš, ki usmerjajo vodne tokove, katere povzročata veter in plimovanje. Iz osrednjega območja z globoko vodo se dno lagune proti obali postopoma dviguje v sekundarne jarke in plitvine, ki segajo vse do območja bibavičnih ravnic, kjer preidejo v poloje z vegetacijo morskih obrežij. Lagunarni del rezervata se napaja tako z morsko kot sladko vodo. Z morskim kanalom, ki poteka skozi koprsko pristanišče, je laguna neposredno povezana z morjem, z vzhodne strani pa se vanjo po levem kraku, imenovanem tudi Ara, izliva reka Rižana. Morsko laguno oblikuje pester preplet vsaj petih habitatnih tipov, varovanih na evropskem nivoju v okviru omrežja Natura 2000. Celotno vodno telo lagune Škocjanskega zatoka je prioritetni habitatni tip obalne lagune (Natura 2000 koda 1150*), kot so opredeljena v Evropi zelo redka plitva območja z morsko vodo, ki so vsaj delno ločena od morja. foto: Borut Mozetič foto: Mirko Kastelic 8 9 OBMOČJA Z GLOBOKO VODO PLITVINE IN POLOJI Po osrednjem kanalu, ki deluje kot arterija, prihaja sveža morska voda globoko v notranjost lagune. Posebna zanimivost Škocjanskega zatoka so poloji, kjer so svoje rastišče našle rastline morskih Tako ne preseneča dejstvo, da je v laguni najti številne značilne predstavnike lagunske favne obrežij – slanuše, ki so prilagojene na rast na slani podlagi. Osrednji, najglobji del lagune navzven nevretenčarjev. Med njimi so zlasti pogoste školjke Cerastoderma glauca in Abra segmentum ter postopoma prehaja v bolj plitvo vodo vse do območja bibavičnega pasu, kjer vodna površina iz polži vrst Haminoea hydatis in Hydrobia sp. Med raki je značilna postranica Corophium orientale, plitvin in bibavičnih ravnic brez vegetacije preide v poloje s pionirsko vegetacijo slanuš enoletnic in ki ima zelo pomembno vlogo v prehranjevalnem spletu, saj je priljubljen plen nekaterih vrst ptic. naprej v višja polsuha slana muljasta tla s slanušami trajnicami v območju delovanja valov in pršca. Poleg značilnih lagunskih nevretenčarjev najdemo v območjih z globoko vodo tudi mnoge morske, Taka rastišča so v Sloveniji izjemno redka in posebnega pomena, saj jih najdemo le na naplavnih pa tudi sladkovodne nevretenčarje. V laguni živita tudi morski polž Cyclope neritea in morska rečnih ravnicah Piranskega, Strunjanskega in Koprskega zaliva ter v Škocjanskem zatoku. mokrica Sphaeroma hookeri, za katero je značilno, da se v nevarnosti zvije v kroglico. V zimskem času, ko je slanost običajno nižja, pa v laguni mrgoli ličink trzač (Chironomidae). Poloji, ki so lahko muljasti ali peščeni, so izredno pestro, bogato in nestanovitno življenjsko okolje. Izpostavljeni so valovanju ter bibavici, nenehnemu delovanju plime in oseke, s tem pa tudi velikim Območja z globoko vodo so primerno življenjsko okolje za nekatere tipične morske vrste rib, kot nihanjem temperature. so ciplji (Mugilidae) in glavački ( Pomatoschistus sp.), pa tudi za tiste, ki prenesejo širši razpon slanosti, kot je naprimer solinarka ( Aphanius fasciatus). Peščeno in blatno dno bibavičnih ravnic preraščajo alge in morske semenke, med katerimi je najbolj razširjena obmorska rupija ( Ruppia maritima). Ta prostor poseljujejo bentoški nevretenčarji Območja z globoko vodo privabljajo tudi številne vrste vodnih ptic, ki se prehranjujejo s potapljanjem (mnogoščetinci, raki, polži, školjke…) ter več vrst rib, ki skupaj z morskim rastlinjem predstavljajo ali prevračanjem. Med njimi so najbolj številčno zastopani predstavniki iz družine ponirkov lahko dostopno hrano za številne vrste močvirskih ptic, kot so čaplje (Ardeidae), tukalice (Rallidae) (Podicipedidae), kormoranov (Phalacrocoracidae) in plovcev (Anatidae). To velja zlasti za zimski in obvodne ptice iz skupine pobrežnikov (Charadriiformes). čas, saj vodna površina lagunskega dela rezervata zaradi brakičnosti in geografske lege večinoma ne zamrzne. zlati ciplji ( Liza aurata), foto: Mirko Kastelic mali ponirki, foto: Peter Buchner močvirski martinec in mali prodnik med prehranjevanjem, foto: Mirko Kastelic 10 11 MULJASTI POLOJI, KJER USPEVAJO SLANUŠE ENOLETNICE Beločeli deževnik je zelo ogrožena vrsta, ki v Sloveniji Rastišča slanuš enoletnic so ekstremna življenjska redno gnezdi le v Krajinskem parku Sečoveljske okolja, revna z mineralnimi snovmi in slabih kisikovih soline. Svoje »skromno« gnezdo obda s školjčnimi razmer, ki so stalno podvržena spreminjanju vodostaja. Na območju naravnega rezervata lupinicami, drobnimi kamenčki in algami. Na taki muljaste poloje večinoma prerašča pionirska vrsta gomilici samica znese od dve do štiri sivo-rjavo navadni osočnik ( Salicornia europea), kateremu gnezdo, foto: Iztok Škornik se pridružuje obrežna lobodka ( Suaeda maritima), lisasta jajca, ki se odlično stapljajo z barvo okolice. ki ravno tako dobro prenaša slanost in zalitost z Z varovalno barvo je narava obdarila tudi puhaste vodo. foto: Borut Mozetič mladiče beločelega deževnika, ki jim pravimo begavci. SLANA MULJASTO-PEŠČENA TLA, PORASLA S Zanje je značilno, da zelo hitro zapustijo gnezdo, saj SLANUŠAMI TRAJNICAMI so se sposobni sami prehranjevati že v nekaj urah po izvalitvi. Višje ležeči muljasto-peščeni poloji, porasli s slanušami trajnicami, sledijo pionirski vegetaciji begavec, foto: Iztok Škornik slanuš enoletnic. To je redko in ogroženo življenjsko okolje, ki ga večinoma gradijo navadni členkar ALI STE VEDELI, DA NA SLANIH TLEH ŠKOCJANSKEGA ZATOKA LAHKO USPEVAJO LE ali grmičasta členjača ( Sarcocornia fruticosa), SLANUŠE? ozkolistna mrežica ( Limonium angustifolium) in navadni lobodovec ali tolščakasta loboda ( Atriplex Rastline, ki rastejo na slanih tleh, se soočajo s problemom: kako do vode? portulacoides). Združbe halofitnih trajnic uspevajo foto: Borut Mozetič V slanih tleh se pojavlja velika koncentracija različnih raztopljenih snovi, npr. različnih soli. Ker je na polsuhih slanih tleh, ki zaradi višine oziroma koncentracija teh snovi v okolici rastline večja, kot pa v rastlinskih celicah, voda ne more pritekati v oddaljenosti od morja niso pod stalnim vplivom celice, ampak celice zapušča. Zato slana tla niso poseljena z rastlinami, oziroma so tam le posebne plimovanja. rastline, ki so se v dolgih obdobjih prilagodile na slana tla. To so slanuše ali halofiti. Ker višji predeli polojev v spomladanskih in poletnih Kako so se slanuše prilagodile na slana tla? mesecih večinoma niso poplavljeni, so zelo primerni za Večina se jih je prilagodila na podoben način kot puščavske rastline, ki trpijo sušo. Vodo lahko črpajo gnezditev ptic. V takšnem življenjskem okolju gnezdijo le takrat, ko se le-ta v tleh zaradi dežja dovolj razredči, da razlika v koncentraciji omogoči pritekanje navadna ( Sterna hirundo) in mala čigra ( Sternula vode v celice. Prav zato so te rastline razvile enake prilagoditve kot puščavske ali polpuščavske albifrons), polojnik ( Himantopus himantopus), rastline. Imajo mesnate liste in mesnata stebla, v katerih skladiščijo vodo. Listne površine takšnih rdečenogi martinec ( Tringa totanus) ter beločeli in rastlin so zmanjšane, ali pa listov sploh ni in fotosintezo opravlja steblo. Nekatere slanuše imajo celo mali deževnik ( Charadrius alexandrinus, C. dubius). beločeli deževnik, foto: Iztok Škornik posebne solne žleze, skozi katere izločajo sol. 12 13 NAJBOLJ ZNAČILNE Navadni členkar ali grmičasta SLANUŠE V členjača ( Sarcocornia fruticosa) ŠKOCJANSKEM ZATOKU V Škocjanskem zatoku je navadni členkar zelo pogosta vrsta. To je mesnata slanuša trajnica brez listov in Navadni osočnik ( Salicornia europea) z olesenelim spodnjim delom stebla. Osočnik je pionirska enoletnica brez listov Cvetovi so neznatni, njegova razrast in z mesnatim členastim steblom. Cvetovi so pa je polegla. neznatni in se razvijejo po trije na vsakem členku. V poznem poletju in jeseni se osočnik foto: Josip Otopal obarva v čudovito rdečo barvo, kar je posledica Navadni lobodovec ali tolščakasta foto: Borut Mozetič pomanjkanja dušika. Steblo osočnika so včasih loboda ( Atriplex portulacoides) uporabljali v prehrani zaradi njegove mehkobe in Navadni lobodovec je polegla sočnosti. rastlina, ki ima omesenele liste sivkasto-srebrne barve. Je značilen Obrežna lobodka ( Suaeda maritima) predstavnik bolj suhih tal, njegovi Obrežna lobodka je slanuša enoletnica, ki cvetovi pa so neznatni. Skupaj z kot pionirska rastlina porašča morju najbližja navadnim členkarjem, ozkolistno rastišča. Jeseni, ko se obarva v značilno mrežico in obmorskim pelinom gradi vijolično-rdečo barvo, proizvede tudi veliko redek in ogrožen habitat halofitnih foto: Barbara Dobrila drobnih črnih semen, ki naslednje leto dobro trajnic. kalijo. Obmorski loček ( Juncus maritimus) foto: Borut Mozetič Ozkolistna mrežica ( Limonium angustifolium) To je rastlina obmorskih močvirij, ki Ozkolistna mrežica je slanuša trajnica, ki za nima posebnih prilagoditev na slana tla. rast potrebuje vlažna, ilovnata in slana tla. Iz V okroglih poganjkih je zračno tkivo, trdih, trpežnih, le rahlo mesnatih listov listne ki rastlini omogoča vzgon, ko jo ob rozete požene več stebel z majhnimi cvetovi. plimovanju zalije voda. V Škocjanskem Ti cvetovi so vijoličaste barve in imajo venčne zatoku uspeva na bolj vlažnih tleh. liste suhe, pergamentaste, zato jih radi nabirajo foto: Iztok Škornik za suhe šopke, kar pa ni dovoljeno. Mrežica ima na spodnji strani listov solne žleze, ki so Slanuše v Škocjanskem zatoku sodijo med zavarovane rastline, ki so v slovenskem prostoru spremenjene listne reže. Ob suhem vremenu redke in ogrožene. Zato jih le opazujemo in vanje na noben način ne posegamo, jih ne trgamo, lahko opazujemo na listih kockaste kristalčke izkopavamo, lomimo ali na drugačen način poškodujemo ter ne odnašamo iz rezervata. foto: Borut Mozetič soli, ki jih izloča. 14 15 RIBE V ŠKOCJANSKEM ZATOKU Čeprav je bil Škocjanski zatok že od svojega nastanka podvržen velikim spremembam in preobrazbi, še posebej v zadnjih petih letih, najdemo danes v njem že prave lagunske elemente. Tipični vrsti lagunskih rib sta solinarka ( Aphanius fasciatus) in lagunski glavaček ( Knipowitschia caucasica). Druge vrste rib, kot sta naprimer kačje šilo ( Nerophis ophidion) in travni glavač ( Zosterissesor ophiocephalus), so tesno povezane s prisotnostjo morskih trav. Pričakovane vrste za tako okolje so tudi razne vrste cipljev (Mugilidae) in mali gavuni ( Atherina boyeri), ki se tu pojavljajo v velikem številu. Že sedaj so v laguni naravnega rezervata najbolj številčne ribe iz družine glavačev (Gobiidae), cipljev (Mugilidae) in gavunov (Atherinidae). Pogosta je tudi tujerodna vrsta gambuzija ( Gambusia holbrooki), še posebej v zahodnem delu lagune. solinarka, foto: Paul Veenvliet gambuzija, foto: Paul Veenvliet Solinarka ( Cyprinodon fasciatus) Riba solinarka se v zatoku pojavlja v osrednjem delu lagune, še posebej na območju med razbremenilnikom Aro in prehodom v morski kanal. Zraste do največ 6 cm. Spola se jasno razlikujeta po vzorcu, še posebej v času svatovanja. Hrani se z drobnimi nevretenčarji. Sodi med varovane vrste v Škocjanskem zatoku, za katere je opredeljeno posebno ohranitveno območje – območje Natura 2000. Gambuzija ( Gambusia holbrooki) Gambuzija je tujerodna vrsta živorodnih krapovcev, ki izvira iz atlantskega dela severne Amerike in Mehiškega zaliva. Samice so znatno večje kot samci in lahko zrastejo do 8 cm. Glede prehrane ni izbirčna. Vrsta je številčna tudi v sladkovodnem delu rezervata, zlasti v jarkih ob učni poti. Gambuzijo so z namenom zatiranja in nadzorovanja populacij komarjev po letu 1920 začeli naseljevali v Evropo. črni glavač ( Gobius niger), foto: Lovrenc Lipej Leta 1927 so jo naselili v Trstu, od koder se je hitro razširila tudi k nam. 16 17 SLADKOVODNA ŽIVLJENJSKA OKOLJA Sladkovodno močvirje na Bertoški bonifiki smo uredili kot nadomestilo za uničena močvirja, ki so se do leta 1990 razprostirala ob izlivu reke Badaševice v Škocjanski zatok. S prepletom različnih sladkovodnih življenjskih okolij, značilnih za izlivne dele rek v Jadransko morje, smo omogočili bivanje in razmnoževanje velikemu številu rastinskih in živalskih vrst. Izlivni del levega kraka Rižane gradi sladkovodno močvirje z vlažnimi in močvirnimi travniki, odprtimi vodnimi površinami, sestoji trstičja in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki, ki je polno najrazličnejše hrane. Obilje sladkovodnega življenja, od vodnih rastlin do majhnih vodnih organizmov – maločlenarjev, mehkužcev, rakov, ličink kačjih pastirjev in vodnih hroščev, paglavcev žab in majhnih rib – privablja velike jate pobrežnikov in čapelj. Te, večinoma dolgonoge in dolgokljune ptice, v mehki močvirni zemlji, jarkih in plitvinah najdejo obilico hrane. V času selitve in prezimovanja močvirni travniki in vodne površine sladkovodnega dela rezervata privabljajo tudi velike jate plovcev, predvsem gosi ( Anser sp.) in različnih vrst rac ( Anas sp.), ki se pretežno hranijo z rastlinsko hrano: listi vodnih rastlin, poganjki trav in trstičja ter koreninami. Nekatere vrste rac iz rodu rac potapljavk ( Aythya sp.) pa se pri iskanju majhnih vodnih živali tudi potapljajo. čapljica z bramorjem, foto: Bojan Škerjanc foto: Borut Mozetič 18 19 MOČVIRNI TRAVNIKI Močvirni travniki so občasno ali stalno poplavljeni z vodo. Raztezajo se na južnem delu sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki. Pticam nudijo primerno počivališče, zaradi obilja hrane, ki jo najdejo v mehki zemlji, pa predvsem pomembno prehranjevališče. Za nekatere vrste so šopi šašja in ločja tudi skrivališče pred plenilci. veliki škurhi, foto: Edi Koren Močvirni travniki so na selitveni poti dobrodošla postaja velikim škurhom ( Numenius arquata), kozicam ( Gallinago gallinago), togotnikom ( Philomachus pugnax), črnorepim kljunačem beločela gos, foto: Igor Brajnik ( Limosa limosa), različnim vrstam martincev ( Tringa Z degradacijo prostora so gosi v Slovenskem primorju izgubile večino primernih mest za spp.) in še mnogim drugim vrstam pobrežnikom. prezimovanje. Po obnovi Škocjanskega zatoka pa so se gosi tu ponovno začele pojavljati v večjem Na obrobju močvirnih travnikov najdejo obilo hrane in številu. Največje jate boste v rezervatu lahko v zimskih mesecih opazovali na Bertoški bonifiki. V zatočišče tudi majhni žužkojedi sesalci, kot so rovke prepletu vlažnih travnikov in vode najdejo dobra prehranjevališča in obenem varna prenočišča. ( Crocidura sp.), krt ( Talpa europaea) ali beloprsi jež ( Erinaceus concolor). V Škocjanskem zatoku živi tudi etruščanska rovka ( Suncus etruscus), najmanjši evropski sesalec, vendar je njen način življenja zelo skrit in jo zato težko opazimo. etruščanska rovka, foto: Lovrenc Lipej Tukaj najdemo tudi ozkega vrtenca ( Vertigo angustior), majhnega kopenskega polža s komaj 1,8 mm dolgo hišico. Od sorodnih vrst tega rodu se ozki vrtenec loči po levosučno zaviti hišici in po življenjskem prostoru. Najdemo ga v mahu in stelji na zamočvirjenih travnikih ter v pasu obrežne vegetacije. V Škocjanskem zatoku je vrsta pogosta in splošno razširjena ob sladkovodnih jarkih in na močvirnih travnikih. beločeli gosi, rdečevrata in mala gos, foto: Borut Mozetič ozki vrtenec, foto: Slavko Polak 20 21 Kako skrbimo, da se travniki ne zarastejo? Močvirne travnike vzdržujemo s košnjo in pašo. Kamarški konji in podolsko govedo se na njih pasejo vse leto, kosimo pa jih po zaključku gnezdilnega obdobja – konec avgusta in v septembru. foto: Mirko Kastelic foto: Mirko Kastelic Ali poznate staro podolsko govedo? Kaj pa kamarški konji? Staro istrsko oziroma podolsko govedo so k nam pred davnimi časi pripeljali Huni. Naši predniki Kamarški konji živijo prosto v naravi v močvirjih so jih uporabljali predvsem kot vprežne živali za prevoz in obdelavo polj ter vinogradov. Zaradi na izlivu reke Rone v Franciji. Pasma je zelo gospodarskega razvoja jih je pred desetletji nadomestil traktor, nekdaj prevladujoča pasma na stara in se je skozi naravno selekcijo prilagodila področju Istre pa je v Sloveniji izumrla. Stoletja pred pojavom strojne mehanizacije so preživljali na življenje v močvirju. Skotijo se črne ali družine, nepogrešljivi so bili pri delu na polju, v vinogradu in v gozdu. temno sive barve, ko odrastejo, pa postanejo beli. V začetku devetdesetih let prejšnjega Po dolgoletnih prizadevanjih smo v sodelovanju z Veterinarsko ambulanto Koper, lokalnimi društvi stoletja so jih iz Francije pripeljali v Deželni ter Mestno občino Koper poleti 2007, podolsko govedo povrnili v slovensko Istro. Naselili smo naravni rezervat na izlivu Soče v sosednji Italiji, jih tudi v Škocjanskem zatoku, kjer nam pomagajo ohranjati primerno vegetacijo, razveseljujejo katerega upravljavci so Naravnemu rezervatu obiskovalce in hkrati obujajo spomin na davne čase, ko so bili še življenjski vsakdan sožitja med Škocjanski zatok leta 2008 poklonili prvi dve človekom in živaljo. kobili. V 2013 smo v Franciji kupili še žrebca ter žrebičko in tako poskrbeli za gensko Podolsko govedo je delovno, odporno, vzdržljivo in vztrajno, vodljivo pri delu, skromno v prehrani, raznolikost začetne črede te pasme v Sloveniji. živahnega temperamenta in zelo navezano na človeka. Živijo do dvajset let in več, dosežejo do tisoč Ker se pasejo tudi na območjih z globoko kilogramov telesne teže, imajo čvrste parklje, njihov korak pa je dolg in počasen. Včasih so jim na vodo, so pri upravljanju sladkovodnega vrhove dolgih rogov privili medeninaste kroglice, da ne bi poškodovali ljudi ali drugih živali. močvirja nepogrešljivi. foto: Mirko Kastelic 22 23 SESTOJI TRSTIČJA V takšnem življenjskem okolju lahko opazimo tudi največjega glodalca v Škocjanskem zatoku – nutrijo ( Myocastor coypus). To je tujerodna vrsta, ki so jo včasih gojili zaradi krzna, danes pa Trstičje je rastlinska združba, v kateri prevladuje navadni trst ( Phragmites australis). Da trstičje nutrije živijo prosto v naravi. O njihovi navzočnosti se lahko prepričamo tudi po značilnih travnatih dobro uspeva, mora biti vedno v stiku z vodo. Najbolj značilne vrste ptic, ki so tukaj našle svoj toboganih, po katerih se spuščajo z vrhov nasipov v jarke. življenjski prostor, so rakar ( Acrocephalus arundinaceus), srpična trstnica ( Acrocephalus scirpaceus) in čapljica ( Ixobrychus minutus), ki rada oponaša trstičje s svojim navzgor obrnjenim dolgim kljunom. nutrija, foto: Mirko Kastelic Zaslajeno ali somorno trstičje se od sladkovodnega razlikuje po tem, da raste v slani vodi in se v rakar, foto: Mirko Kastelic njegovi podrasti pojavljajo slanuše ali halofiti. Takšno trstičje porašča obrobje lagune Škocjanskega Ali veste, da se v Škocjanskem zatoku pojavljata dva tipa trstičja? zatoka. Največ ga najdemo ravno na izlivnem delu Are. V zelo slanih razmerah zraste nekoliko Sladkovodno trstičje je v Škocjanskem zatoku dobro razvito in predstavlja pomembno življenjsko manjše, posebej nizko pa ostane na sušnejših tleh. V takšnem življenjskem okolju raste obmorska okolje za mnoge živali, saj jim nudi prostor za prehranjevanje in gnezditev ter odlično zavetje. triroglja ( Triglochin maritimum), redka halofitna trajnica z ozkimi »travastimi« listi in neznatnimi Največji sklenjeni sestoj sladkovodnega trstičja je na skrajnem severnem delu rezervata na Bertoški cvetovi v klasastem socvetju. V Škocjanskem zatoku je bila nazadnje opažena pred dvajsetimi leti, bonifiki ter ob jarkih južnega dela bonifike. kar so zadnja opažanja na ozemlju Slovenije. 24 25 razvojni krog brezrepih dvoživk: MLAKE IN JARKI 1 - parjenje in odlaganje mresta, 5 2 - 4 razvoj ličinke / paglavca, 5 - preobražen mlad osebek, Na sladkovodnem delu Škocjanskega zatoka najdemo številne luže in jarke, ki jih naseljujejo različne 6 6 - odrasel osebek; vrste nevretenčarjev, dvoživk in plazilcev. Za obiskovalce so posebej zanimivi jarki in mlake, ki se risba: Maja Cipot nizajo vzdolž krožne učne poti. V njih mrgolijo najrazličnejše živali, od kačjih pastirjev, ki so številčno najbolj bogato zastopani, do različnih vrst kač, pupkov in žab, katerih življenjski cikel poteka tako v vodnem kot tudi kopenskem življenjskem okolju. 4 foto: Edi Koren 1 3 2 foto: Bojana Lipej 26 27 Dvoživke ki kot hibridi zasedajo počasi tekoče in stoječe vode kot tudi Med trstičjem in ostalim vodnim vlažne in močvirne travnike. rastlinjem lahko pozoren Vse tri vrste so dobri pokazatelji obiskovalec najprej opazi žabo stanja kakovosti počasi tekočih in debeloglavko ( Pelophylax stoječih voda. ridibundus), najpogostejšo vrsto dvoživke v Škocjanskem zatoku. Veliki pupek ( Triturus carnifex) Poleg nje se v rezervatu pojavljajo je zelo občutljiv na spremembe še zelena krastača ( Bufo viridis), v okolju in ogrožen zaradi izgube navadna krastača ( Bufo bufo), življenjskih okolij, primernih za rosnica ( Rana dalmatina) in razmnoževanje in prezimovanje. V zelena rega ( Hyla arborea). času paritve veliki pupki naseljujejo stoječe vode. Po končani paritvi Debeloglavka ( Pelophylax se vrnejo v zaraščene predele, ridibundus) spada v skupino kjer se skrivajo pod kamni in debli. zelenih žab, za katere je značilno, debeloglavka, foto: Mirko Kastelic veliki pupek, foto: Paul Veenvliet Večinoma se izogibajo voda, v da vse življenje preživijo v vodi ali katerih so ribe. Prva opazovanja v v njeni neposredni bližini, kjer se letu 2012 kažejo, da so sanacijski razmnožujejo, prehranjujejo in in renaturacijski posegi v rezervatu prezimujejo. V obdobju parjenja pozitivno vplivali na njihovo se samci smejoče oglašajo s populacijo. Predvsem v jarkih pomočjo parnih zvočnih mehurjev, pogosto najdemo tudi navadne ki se izvihata ob kotičkih ust, in pupke ( Lissotriton vulgaris), ki tako privabljajo samice. se prav tako izogibajo območjem z ribami. V rezervatu lahko pričakujemo tudi pisano žabo ( Pelophylax Zelena krastača ( Bufo viridis) lessonae), vrsto iz skupine je termofilna in evrihalina vrsta, zelenih žab, ki je bolj vezana na kar pomeni, da sodi med vrste, vlažne in močvirne travnike. Vrsti ki se prilagajajo različni slanosti. se občasno križata, potomci Pojavlja se tako v sladkovodnih tega križanja so zelene žabe kot tudi brakičnih vodah ( Pelophylax klepton esculentus), Škocjanskega zatoka. zelena rega, foto: Mirko Kastelic zelena krastača, foto: Kajetan Kravos 28 29 Plazilci V Škocjanskem zatoku živi tudi želva močvirska sklednica V Škocjanskem zatoku živijo tri ( Emys orbicularis), katero vrste kač, od katerih nobena pa je zaradi skritega načina ni strupena. Najpogostejše so življenja zelo težko opaziti. kobranke ( Natrix tessellata), Živi v plitvih stoječih in počasi ki jih lahko opazimo predvsem tekočih vodah z veliko rastlinja, v razbremenilniku Ara in v jarkih zanjo pa so pomembni tudi sladkovodnega dela rezervata. suhi travniki v bližini odprtih Prehranjujejo se z ribami, ki jih vodnih površin. Na območju je v rezervatu in njegovih pritokih naravnega rezervata je, skupaj obilo. Pod vodno gladino se s tujerodnima rdečevratko lahko potopijo tudi za daljši čas. ( Trachemys scripta elegans) in rumenovratko ( Trachemys Manj pogoste so njihove scripta scripta), prisotna na najbližje sorodnice belouške območju Jezerca. V primerjavi ( Natrix natrix), ki večinoma kobranka, foto: Mirko Kastelic s tujerodnima vrstama je slabo močvirska sklednica, foto: Duša Vadnjal zasedajo vlažna okolja, najdemo konkurenčna in neprimerno pa jih tudi v gozdovih, mejicah bolj občutljiva na spremembe v in na travnikih. Pretežno se okolju. prehranjujejo z žabami in njihovimi razvojnimi stadiji. Ob sprehodu po krožni učni V Škocjanskem zatoku se poti lahko opazimo primorsko večinoma zadržujejo na kuščarico ( Podarcis siculus sladkovodnem delu in le campestris), ki je najpogostejša občasno zaidejo v brakični del kuščarica v rezervatu. Najdemo jo rezervata. povsod na odprtih, nezaraščenih predelih, v največjem številu pa V bolj suhih, z grmičevjem živi ob nasipu med Bertoško zaraslih predelih, pa lahko bonifiko in polslano laguno. dostikrat opazimo črnico ( Hierophis viridiflavus), izredno hitro kačo. belouška, foto: Paul Veenvliet primorska kuščarica, foto: Mirko Kastelic 30 31 Kačji pastirji znana s skupno okoli 20 območij na Krasu, Obali in v Vipavski dolini. Ta močno ogrožena vrsta je bila najdena tudi na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok, vendar zaenkrat le posamič. Škocjanski zatok je postal že nekaj let po ureditvi sladkovodnega življenjskega okolja na Bertoški Sredozemski kamenjak ( Sympetrum meridionale) je v Sloveniji opredeljen kot redka vrsta. V bonifiki dejansko najpomembnejše bivališče sladkovodnem delu Škocjanskega zatoka se uspešno razmnožuje, kar predstavlja trenutno edino kačjih pastirjev na slovenski Obali. Življenje območje s potrjenim razvojem te vrste v Sloveniji. Sredozemski kamenjak je z vidika ohranjanja teh barvitih žuželk je razpeto med vodo, v kačjih pastirjev eden najpomembnejših pokazateljev vrednosti in pomena Škocjanskega zatoka. kateri poteka razvoj ličink, in zrakom, katerega obvladujejo odrasli leteči dragulji. Na območju Poleg progastega kamenjaka ( Sympetrum striolatum) je črni ploščec ( Libellula fulva) eden naravnega rezervata je bilo doslej zabeleženo najpogostejših raznokrilih kačjih pastirjev na območju rezervata. Najdemo ga tako ob stoječih pojavljanje kar 38 vrst kačjih pastirjev, med njimi vodah, kot ob različnih kanalih, jarkih in potokih. V Škocjanskem zatoku je bila vrsta pogosta že je bila v letu 2012 tukaj fotografirana celo nova pred ureditvijo sladkovodnega močvirja na bonifiki. vrsta za slovensko favno – temni slaniščar ( Selysiothemis nigra). Žareče barve samčka opoldanskega škrlatca ( Crocothemis erythraea) nas bodo v Škocjanskem zatoku razveseljevale v vročih poletnih dneh. Prvi kačji pastir, ki ga lahko ob sončnih dneh opazujemo že februarja ali marca in je v Škocjanskem zatoku pogost, je prisojni zimnik ( Sympecma fusca) iz družine zverc. Med našimi kačjimi pastirji je nekaj prav posebnega, saj edini preživi obdobje mrzle zime kot odrasla žuželka. Modri kresničar ( Ischnura elegans) sodi med najpogostejše in najbolj prilagodljive vrste kačjih pastirjev pri nas. Tega drobnega enakokrilega kačjega pastirja iz družine škratcev srečujemo ob najrazličnejših vodnih življenjskih okoljih od nižin do gora, živi pa seveda tudi v Škocjanskem zatoku. Rdeči voščenec ( Ceriagrion tenellum) sodi v Sloveniji med najbolj ogrožene vrste kačjih pastirjev, saj so ga melioracije, regulacije in različni drugi človekovi posegi v mokrišča razvojni krog kačjega pastirja: 1 - parjenje, 2 - odlaganje jajčec, 3 - 6 razvoj ličinke, privedli skorajda na prag izumrtja. Danes je vrsta modri kresničar, foto: Slavko Polak opoldanski škrlatec, foto: Slavko Polak 7 - zadnja levitev oz. preobrazba, 8 - odrasel osebek; risba: Matjaž Bedjanič 32 33 Metulji Cinobrasti medvedek ( Tyria jacobaeae) je postal v Sloveniji Pri raziskavah favne metuljev skrajno redek. Območje Škocjanskega zatoka smo doslej Škocjanskega zatoka je vrsta zabeležili 300 vrst metuljev, od naselila šele leta 2010. Odrasli katerih jih le 45 uvrščamo med osebki cinobrastega medvedka tako imenovane dnevne metulje, so dejavni podnevi in letajo od vse ostale vrste pa štejemo med maja do julija. Oranžne in črno nočno ali pretežno nočno dejavne pisane gosenice te vrste se hranijo metulje. Zlasti med nočnimi na šentjakobovem grintu, ki je v metulji so številne vrste vezane na Škocjanskem zatoku pogost. cinobrasti medvedek, foto: Slavko Polak močvirne habitate, trstišča, šašja ter brakična okolja in zato redke ter Trstični lesovrt ( Phragmataecia ogrožene. castaneae) je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta nočnega metulja iz Jadralca ( Iphiclides podalirius) majhne skupine lesovrtov. Njihove lahko v Škocjanskem zatoku jadralec, foto: Slavko Polak gosenice se razvijajo v olesenelem opazujemo od konca aprila do spodnjem delu navadnega trsta, septembra, saj se pojavlja v dveh kjer se tudi zabubijo. Z obnovo generacijah. Gosenice te vrste se Škocjanskega zatoka so postala razvijajo predvsem na črnem trnu, tukajšnja obsežna trstišča eno redkeje tudi na sadnem drevju. najpomembnejših nahajališč te vrste v Sloveniji. trstični lesovrt, foto: Slavko Polak Rdeči pisanček ( Melitaea didyma) je od sorodnih vrst Obmorski pedic ( Scopula emutaria) pisančkov najživahneje rdeče- je majhna vrsta pedica, ki živi v oranžno obarvan. Na nasipih obalnih območjih zahodne in južne Bertoške bonifike ima vrsta že Evrope ter severne Afrike. Gosenice lepo razvito in močno lokalno se hranijo z listi slanoljubnih rastlin populacijo. Gosenice se razvijajo in listi divje pese. V Sloveniji je zlasti na trpotcih. Na Primorskem vrsta ogrožena zaradi pozidav vrsta nastopa v dveh generacijah, naravnega okolja. Obmorski pedic in sicer junija ter od sredine avgusta je v Škocjanskem zatoku pogosta in do sredine septembra. značilna vrsta pedica. rdeči pisanček, foto: Slavko Polak obmorski pedic, foto: Slavko Polak 34 35 Hrošči hrošča. Pogostejši je le v mrtvicah Mure in kot smo ugotovili pri raziskavah, tudi v Škocjanskem zatoku. V Škocjanskem zatoku smo do leta 2012 zabeležili in določili več kot 300 vrst hroščev, številni Goveji skarabej ( Onthophagus vacca) je ena od 13 vrst skarabejev, ki so postali na slovenski zbrani primerki pa zaradi izjemne vrstne pestrosti te skupine še niso vrstno opredeljeni. Med Obali pogostejši šele z uvedbo paše konj in goveda v Škocjanskem zatoku. Ličinke govejega ugotovljenimi vrstami je vsaj 5 vrst novih za slovensko favno, za številne ostale pa je Škocjanski skarabeja se razvijajo zlasti v svežih govejih iztrebkih. zatok drugo ali tretje znano nahajališče v državi. Zlasti bogata se je izkazala favna vodnih hroščev, kot so kozaki in potapniki ter favna hroščev krešičev, med katerimi so tudi številne vrste, vezane na Obalni bleščeči rogin ( Nacerdes melanura) živi izključno v priobalnih brakičnih okoljih, kjer ga vodna, močvirska in halofilna okolja. najdemo pod gnijočim in razpadajočim lesom. Vrsta je v Sloveniji znana le iz Škocjanskega zatoka in drugih brakičnih okolij v okolici Kopra. Trstični krešič ( Zuphium olens) je bil doslej najden le v Škocjanskem zatoku, zato v Sloveniji velja za izjemno redko in ogroženo vrsto krešiča. Živi in razvija se v močvirnem drobirju razpadajočega trsja. Harlekinska polonica ( Harmonia axyridis) je tujerodna in invazivna vrsta polonice, po izvoru iz Kitajske, ki se je po Evropi bliskovito razširila šele v zadnjem desetletju. Sodi med večje polonice Škofovska kapa ( Cybister lateralimarginalis) je eden naših največjih vodnih hroščev. Najdemo ga v in je tako habitatni kot prehranski generalist. V Škocjanskem zatoku je harlekinska polonica zelo čistih ter z rastlinjem bogatih ribnikih in kanalih. V Sloveniji je škofovska kapa redka in zavarovana vrsta pogosta. škofovska kapa, foto: Slavko Polak goveji skarabej, foto: Slavko Polak obalni bleščeči rogin, foto: Slavko Polak harlekinska polonica, foto: Slavko Polak 36 37 RAJ ZA PTICE Škocjanski zatok je zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij raj za številne živalske in rastlinske vrste, s tem pa tudi za vse, ki jih radi opazujemo in doživljamo naravo. Območje je posebej pomembno zaradi velike pestrosti ptic. Ornitologi smo jih med letoma 2001 in 2013 na komaj 122 hektarjev velikem zavarovanem območju Škocjanskega zatoka našteli kar 244 različnih vrst, kar predstavlja več kot 60% v Sloveniji opaženih vrst. Da rezervat predstavlja največjo koncentracijo vrstnega bogastva na slovenski Obali, vas bo prepričal že kratek obisk. 59 vrst velika bela čaplja in pritlikava kormorana, foto: Mirko Kastelic Seveda se različne vrste ptic v rezervatu pojavljajo na različne načine in ob različnem času. Nekatere tukaj gnezdijo, druge prezimujejo, nekatere pa se le za kratek čas ustavijo in počivajo na selitvi. Glede na pojavljanje zato ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok delimo v nekaj osnovnih skupin. GNEZDILKE 62 vrst Na območju Škocjanskega zatoka redno gnezdi 41 različnih vrst ptic, sedem vrst smo uvrstili med verjetne gnezdilke, štirinajst vrst pa gnezdi v neposredni bližini ter se na območju naravnega rezervata foto: Mirko Kastelic v času gnezditve redno pojavljajo – prehranjujejo ali počivajo. 38 39 ZIMSKI GOSTI 43 vrst PRELETNI GOSTI 85 vrst V to skupino sodijo negnezdeče So negnezdeče vrste, ki na vrste, ki se v naravnem rezervatu obravnavanem območju prezimujejo najštevilčneje pojavljajo v zimskem le izjemoma ali v manjšem številu. V času (od sredine novembra do veliko večjem številu se pojavljajo sredine februarja). To so predvsem v času spomladanske (od sredine vrste, ki praviloma gnezdijo severno februarja do sredine maja) in od naših krajev. jesenske selitve (od sredine julija do sredine novembra). Spomladi Žvižgavka ( Anas penelope) se ptice iz južnih krajev, kjer Žvižgavka je gnezdilka odprte gole so prezimovale, vračajo v svoja krajine evropskega severa. Prezimuje gnezdišča, jeseni, po končani v nižinah in v obmorskih mokriščih, gnezditvi, pa se ponovno vračajo predvsem ob morjih s plitvo vodo proti jugu. in dovolj kritja ter dovolj velikim žvižgavka, foto: Kajetan Kravos močvirski martinec, foto: Kajetan Kravos številom polojev in bibavičnega Močvirski martinec ( Tringa glareola) blata. Žvižgavka raje kot območja s slanimi vodami izbira sladke vode in lagune z brakično vodo, Močvirski martinec je najštevilčnejša vrsta pobrežnika, ki se na selitvi ustavlja v Sloveniji. Največ še posebej če so v bližini travnate površine, na katerih se ta vrsta race hrani. V zatoku se čez dan jih lahko opazujemo spomladi, ko se v mešanih jatah z drugimi pobrežniki, predvsem togotniki in zadržujejo v plitvinah severnega dela lagune, v jutranjih urah pa manjše skupine žvižgavk lahko zelenonogimi martinci, pojavljajo na poplavnih travnikih, obmorskih mokriščih, v plitvih sladkovodnih opazujemo tudi na travnikih Bertoške bonifike. lagunah in na obalah jezer. 120 Na območju Škocjanskega zatoka se 120 Nekaj jih pri nas ostane vse leto, vendar žvižgavke v največjem številu pojavljajo tu ne gnezdijo. Večina se odpravi na pozimi. Prve priletijo že v oktobru; to so gnezdenje v tajge in tundre evropskega večinoma odrasli osebki, ki prvi zapustijo 80 80 severa. Ponovno se v nekoliko večjem gnezdišča na severu celine. Številčnejše številu pojavijo po končani gnezditvi in selitvi postanejo v decembru in januarju, največ Series1 Serie na s1 jug pozno poleti. V Škocjanskem zatoku pa jih na območju rezervata prezimuje v 40 40 se močvirski martinec zadržuje predvsem na februarju. Spomladi njihovo število ponovno polojih severnega dela lagune in na izlivnih upade. Vrsta se na območju rezervata delih obeh rek. zadržuje do začetka maja, ko se z vrnitvijo v 0 tundro zaključi njihova selitev. 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Povprečno število opazovanih žvižgavk v Škocjanskem zatoku po mesecih. Povprečno število opazovanih močvirskih martincev v Škocjanskem zatoku po mesecih. 40 41 CELOLETNI GOSTI 22 vrst Izjemni gosti 32 vrst So negnezdeče vrste, ki se na območju Med izjemne goste uvrščamo tiste vrste ptic, ki na območju rezervata niso bile opažene več kot naravnega rezervata zadržujejo vse leto. petkrat. V Škocjanskem zatoku namreč srečamo tudi v Sloveniji zelo redko opažene vrste, kot so plamenec ( Phoenicopterus ruber), zalivski galeb ( Chroicocephalus genei) in mala droplja ( Tetrax Mala bela čaplja ( Egretta garzetta) tetrax). Med izjemne goste naravnega rezervata uvrščamo tudi tatarsko žvižgavko ( Netta rufina), Med številnimi vrstami, ki so z ureditvijo kaspijsko čigro ( Hydroprogne caspia) in plevico ( Plegadis falcinellus), vrste, ki se v majhnem Naravnega rezervata Škocjanski zatok veliko številu v Sloveniji sicer redno pojavljajo. pridobile, je nedvomno tudi mala bela čaplja. To je danes najštevilčnejša čaplja v rezervatu, V to skupino smo uvrstili tudi tujerodne vrste, ki jih je k nam zanesel človek. Spomladi leta 2007 so opazujemo pa jo lahko skozi vse leto. Če si se na območju rezervata zadrževali trije primerki črnega laboda ( Cygnus atratus). hočemo male bele čaplje ogledati v zares velikem številu, se v zatok odpravimo konec poletja, ko jih lahko opazujemo po vsem rezervatu. Najbolj zanimivo je njihovo zbiranje pred spanjem, ko se čaplje iz vsega rezervata in okolice zberejo na drevesih sredi bonifike, kjer so čez noč najbolj varne pred kopenskimi plenilci. Zaenkrat v Škocjanskem zatoku mala bela čaplja ne gnezdi. Kljub temu v prihodnosti njeno gnezditev v rezervatu pričakujemo, saj gnezdi v številnih mokriščih severnega Jadrana. 200 160 120 mala bela čaplja, foto: Mirko Kastelic 80 Series1 40 0 Povprečno število opazovanih malih belih jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec čapelj v Škocjanskem zatoku po mesecih. mala droplja, foto: Borut Mozetič plevica, foto: Duša Vadnjal 42 43 GNEZDITEV Z vegetacijo morskih obrežij preraščeni poloji, sestoji trstičja, šopi šašja, bičevja in ločja ter toploljubna grmišča pticam nudijo primerno zavetje in skrivališče pred plenilci ter idealne pogoje za gnezdenje. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok gnezdi največ pevcev (Passeriformes), ki svoja gnezda večinoma gradijo na vejah dreves, kot grilček ( Serinus serinus) in lišček ( Carduelis carduelis) ali v drevesnih duplih, kot velika sinica ( Parus major) in škorec ( Sturnus vulgaris). V grmovju gnezdita kos ( Turdus merula) in kratkoperuti vrtnik ( Hippolais polyglotta), v robidovju najdemo malega slavca ( Luscinia megarhynchos) in svilnico ( Cettia cetti), brškinka ( Cisticola juncidis) pa svoje gnezdo zgradi v šopih trave. Trstnice, kot sta rakar ( Acrocephalus arundinaceus) in srpična trstnica ( Acrocephalus scirpaceus), svoje beločeli deževnik, foto: Iztok Škornik mali deževnik, foto: Kajetan Kravos čašasto gnezdo spletejo nad vodo, med steblikami gostega trstičja. Nekatere vrste iz te skupine svoja gnezda zgradijo tudi na tleh, skrita pod rastlinjem, koreninami ali drugim kritjem, kot npr. čopasti škrjanec Za razliko od malega deževnika in rdečenogega martinca, ki gnezdita posamič, je za čigre značilno ( Galerida cristata) in rumena pastirica ( Motacilla flava). gnezdenje v večjih ali manjših skupinah – kolonijah. Prve navadne čigre začno na skromno poraščenih blatnih otočkih osrednjega dela lagune posedati že v začetku maja. V juniju že oblikujejo srednje velike kolonije, ki štejejo več kot deset gnezdečih parov. Gnezdijo blizu vode, na golih muljastih tleh, postlanih z nekaj stebli rastlin, včasih pa si za gnezdo izberejo kar polegle grmičke slanuš, nastlane z algami. Tudi polojnik gnezdi večinoma kolonijsko. Na brakičnem delu rezervata gnezdi v manjših skupinah, ki štejejo od tri do največ deset parov. Polojniki svoja kupčasta gnezda zgradijo v neposredni bližini vode, na manjših muljasto-peščenih otočkih sredi halofitne vegetacije. Na območju močvirnih travnikov polojniki gnezdijo posamič, kar sredi plitve vode, na manjših »grmadicah« odmrlega rastlinskega materiala, ki jih oblikujejo v dvignjeno gnezdo. Tako kot mnoge druge kolonijske vrste, tudi polojnik in navadna čigra z razburjenim kroženjem, hrupnim oglašanjem in vratolomnimi napadi v skupini zagreto branita svoja gnezdišča pred vsiljivci in možnimi plenilci. polojnik, foto: Mirko Kastelic navadna čigra, foto: Iztok Škornik čopasti škrjanec, foto: Kajetan Kravos srpična trstnica, foto: Bojan Marčeta rumena pastirica, foto: Mirko Kastelic Takoj za pticami pevkami so po številu gnezdečih vrst najštevilčneje zastopani pobrežniki. To nikakor ne preseneča, saj se predstavniki te široke in raznolike skupine ptic tudi v času gnezditve zadržujejo pretežno na vodnatem, mokrotnem svetu morskih in sladkovodnih mokrišč. Mali deževnik ( Charadrius dubius) občasno gnezdi v manjših suhih vdolbinicah višjih predelov močvirnih travnikov in travnatih otočkov sladkovodnega dela rezervata, veliko raje pa svoje gnezdo umesti v plitvo kotanjico slanih muljastih tal, med grmičke slanuš. V zavetju slanoljubnega rastja brakičnega dela rezervata, skupaj z malimi deževniki, polojniki ( Himantopus himantopus) in navadnimi čigrami ( Sterna hirundo) od leta 2011 redno gnezdi tudi rdečenogi martinec ( Tringa totanus). 44 45 Naravni rezervat je tudi eno od pomembnejših gnezdišč čapljice ( Ixobrychus minutus) v Sloveniji, ki je zaradi svoje ogroženosti v preteklosti postala simbol Škocjanskega zatoka. Najmanjša med evropskimi čapljami si za gnezditveno prebivališče, podobno kot rakar in srpična trstnica, izbere preplete vodnih jarkov, obraščene z gostim trstičjem, rogozom in posameznimi nizkoraslimi grmovnicami, ali vodna okna in zajede v strnjenih sestojih trstičja, kjer najde primerno zavetje in kritje. Na odprtem jo zelo redko vidimo, saj večino časa polojnika, foto: Mirko Kastelic preživi skrita v obrežnem rastlinju, na preži za vodnimi žuželkami, dvoživkami in ribami, ki so Drugačen tip gnezda srečamo pri malem njena glavna hrana. Največkrat zgradi gnezdo ponirku ( Tachybaptus ruficollis), edinem na poležanih ostankih trsja, nad ali v neposredni gnezdečem predstavniku iz skupine ponirkov bližini vode. Plitvo gnezdo lahko postavi tudi med (Podicipediformes). Mali ponirek je odličen rogovile manjših grmov. potapljač, ki nenadoma izgine pod vodno površino, kjer lovi manjše ribe, mehkužce in ličinke žuželk. Gnezdi na vodi, kjer si iz rastlinja naredi plavajoče PREZIMOVANJE čapljica, foto: Kajetan Kravos gnezdo, ki ga pritrdi na obrežno vegetacijo. Starša začneta valiti takoj, ko samica znese prvo jajce. Zato Prve večje jate vodnih ptic se začnejo na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok pojavljati se mladiči ne izvalijo hkrati, ampak drug za drugim, v že sredi novembra. V decembru, ko večina večjih vodnih površin v severni Evropi in celinski Sloveniji mali ponirek, foto: Igor Brajnik presledku nekaj dni. Medtem ko eden od staršev še začne zmrzovati, se njihova številčnost iz dneva v dan povečuje do začetka februarja, ko število vali, drugi že hrani prve izvaljene mladiče. prezimovajočih vodnih ptic doseže svoj višek. Potem začne njihovo število postopno upadati, saj se prve jate zimskih gostov že selijo na svoja severna gnezdišča. Med gnezdilkami naravnega rezervata velja omeniti tudi zelenonogo tukalico ( Gallinula chloropus) Na vodni površini brakičnega dela rezervata se nam bo pogled najprej ustavil na več stoglavi, in lisko ( Fulica atra). Obe omenjeni vrsti tukalic strnjeni jati lisk ( Fulica atra), ki se v zimskih mesecih večinoma zadržujejo na izlivu Are in osrednjem gnezdita v obrežni vegetaciji ob Ari in odprtih vodnih delu lagune, manjše jate pa lahko opazujemo tudi na sladkovodnem delu rezervata. V bolj površinah sladkovodnega dela rezervata. Svoja razpršenih skupinah se na globjih predelih lagune potapljajo mali ( Tachybaptus ruficollis), črnovrati gnezda iz listov in stebel, skrbno znesena nad ( Podiceps nigricollis) in čopasti ponirki ( P. cristatus). Med jatami ponirkov boste zlahka prepoznali vodno površino v obliki kupčka, največkrat zgradijo tudi posamične osebke sivk ( Aythya ferina), čopastih črnic ( A. fuligula) in zvoncev ( Bucephala na robu poplavljenih sestojev trstičja. zelenonoga tukalica, foto: Kajetan Kravos clangula) ter manjše, do deset osebkov velike skupine kormoranov ( Phalacrocorax carbo). 46 47 kreheljc, foto: Iztok Škornik liske, foto: Kajetan Kravos Plitvine in poloje večinoma zasedajo pobrežniki in čaplje. Po številu so na območju rezervata v času prezimovanja na prvem mestu rumenonogi ( Larus michahelis), rečni galebi ( Chroicocephalus ridibundus) ter sivi galebi ( Larus canus). Med pobrežniki velja omeniti še desetine velikih škurhov ( Numenius arquata), zelenonogih martincev ( Tringa nebularia) in malih martincev ( Actitis hypoleucos), ki družno s številnimi sivimi ( Ardea cinerea), malimi ( Egretta garzetta) in velikimi belimi čapljami ( Egretta alba) brodijo po plitvinah ali počivajo na muljastih otokih. črnorepi kljunači, foto: Kajetan Kravos SELITEV Tudi race, ki se prehranjujejo pretežno z rastlinami, se v zimskem času zadržujejo v plitvejših delih lagune ter na močvirnih travnikih sladkovodnega dela rezervata. Najštevilčnejše jate na V času spomladanske in jesenske selitve Naravni rezervat Škocjanski zatok gosti največ različnih prezimovanju tvorijo mlakarice ( Anas platyrhynchos), kreheljci ( A. crecca), race žličarice ( A. vrst ptic. Močvirni travniki, plitvine in poloji so na selitveni poti dobrodošla postojanka za številne clypeata) in žvižgavke ( A. penelope). Močvirni travniki vsako zimo privabijo tudi večje jate sivih vrste pobrežnikov. Spomladi in jeseni po številu prednjačijo močvirski in pikasti martinci ( Tringa ( Anser anser), beločelih ( A. albifrons) in njivskih gosi ( A. fabalis), velikih in glasnih vodnih ptic. Z glareola in T. ochropus), v nekoliko manjših jatah pa se v plitvinah, na polojih in močvirnih travnikih malo potrpežljivosti boste tukaj srečali tudi sloke ( Scolopax rusticola) in večje jate kozic ( Gallinago zadržujejo rdečenogi ( T. totanus) ter črni martinci ( T. erythropus) in mali škurhi ( Numenius gallinago), ki v skupinah redno prezimujejo samo na obalnih mokriščih. Reden zimski gost je tudi phaeopus). V večjih jatah se pojavljajo tudi togotniki ( Philomachus pugnax) in črnorepi kljunači pritlikavi kormoran ( Phalacrocorax pygmeus), iz gostih sestojev trstičja pa vas lahko preseneti ( Limosa limosa) ter več vrst prodnikov, med katerimi po številu osebkov izstopata spremenljivi bobnarica ( Botaurus stellaris) ali manjše skupine brkatih sinic ( Panurus biarmicus). ( Calidris alpina) in srpokljuni prodnik ( Calidris ferruginea). 48 49 V času selitve lahko v svojo ornitološko beležnico vpišete vse v Sloveniji živeče vrste čapelj, belo KDAJ SE V ŠKOCJANSKI ZATOK ODPRAVIMO NA ORNITOLOŠKI IZLET? in črno štorkljo ( Ciconia ciconia in C. nigra), z malo sreče pa tudi žličarko ( Platalea leucorodia). Posebej zanimive so v zadnjih letih redno prisotne kravje čaplje ( Bubulcus ibis), ki pred gobci Naravni rezervat Škocjanski zatok je s stališča pestrosti ptičjega sveta vse leto izjemno območje. pašnih živali pobirajo različne žuželke, posedajo na njihovih hrbtih in z njih obirajo zajedalce. Obiskovalci boste ob vsakem obisku srečali pestro druščino ptic. V kolikor želite uživati ob opazovanju tisočglavih jat vodnih ptic, boste Škocjanski zatok obiskali v zimskih mesecih. To je tudi najboljši čas za učenje prepoznavanja različnih vrst ponirkov, rac in gosi, ki se v družbi lisk in velikih škurhov prehranjujejo na vodnih površinah brakičnega in sladkovodnega dela rezervata. V času spomladanske in jesenske selitve številčnost populacij nekoliko upade, se pa v tem obdobju zelo poveča vrstna pestrost ptic, predvsem zaradi številnih pobrežnikov in selečih se ptic pevk. V času selitve lahko v enem samem dnevu naštejete tudi do več kot 70 različnih vrst ptic! V avgustu in septembru pa vas bodo presenetile stoglave jate velikih, malih belih in sivih čapelj, ki ob večerih posedajo na tamariskah. Že v aprilu se od vsepovsod v rezervatu razlega ptičje petje, ki naznanja začetek gnezditvenega obdobja. V času gnezditve lahko izpopolnite svoje znanje prepoznavanja petja ptic. Z nekaj osnovnega znanja boste v grmovju ob krožni učni poti po petju zlahka prepoznali slavca, črnoglavko in svilnico; iz trstičja pa neumorno petje rakarja in srpične trstnice. Na otočkih lagunskega dela žličarka, foto: Kajetan Kravos rjava čaplja, foto: Mirko Kastelic 1200 rezervata vas bosta razveselili koloniji gnezdečih polo 200 jnikov in navadnih čiger. Seveda pa v zatoku dan ni enak dnevu. Prepričani 180 smo, da boste nad obiskom rezervata navdušeni, 1000 ptice pa bodo poskrbele za to, da se boste sem z v 160 eseljem vračali. 1200 200 140 800 180 120 1000 160 600 100 140 800 število osebkov 120 80 število vrst 400 600 100 60 število osebkov 80 število vrst 400 60 40 200 Povprečno dnevno število osebkov opazovanih 40 200 20 vodnih in močvirskih ptic v posameznem mesecu 20 ter število vseh opaženih vrst ptic v posameznem 0 0 0 0 mesecu za obdobje od avgusta 2001 do kravja čaplja, foto: Mirko Kastelic jan feb mar j a anprfeb maj mar ju ap n r ma ju j ljun avg jul se avg psepokt okt nnov ov de dec c decembra 2012. 50 51 OPAZUJMO PTICE! V Škocjanskem zatoku si ptice in druge živalske vrste ogledujemo s posebnih opazovališč, kjer jih Zakaj? skriti za zastiralnimi stenami ne motimo s svojo prisotnostjo in nam zato lahko pridejo zelo blizu, tako Z opazovanjem ptic spoznavamo nove vrste, naučimo se naravnih zakonitosti in se seznanimo z da si jih kdaj pa kdaj lahko dobro ogledamo tudi s prostim očesom. Opazovališča so umeščena marsikaterim problemom, ki se pojavlja v naravi, saj so ptice zelo dober pokazatelj sprememb v tako, da se z njih ponujajo pogledi v vsa življenjska okolja rezervata. Skozi večje line kvadratne okolju. Nenazadnje pa je opazovanje ptic v naravi tudi velik užitek in sprostitev. oblike lahko obiskovalci živali in življenjska okolja rezervata tudi fotografirajo. Vzpenjanje na nasipe tako ni niti potrebno, niti primerno, saj bi tako splašili ves živelj daleč naokrog in poleg motenj za Kdaj? živali tudi ostalim obiskovalcem onemogočili nemoteno uživanje v opazovanju biserov narave. Večina ptic je najbolj aktivnih zjutraj, pred sončnim vzhodom, in potem še dve do tri ure ter zvečer, ob sončnem zahodu. V tem času se tudi najbolj intenzivno oglašajo. Čez dan, predvsem v največji Kako? vročini, pa so manj aktivne. Najpomembnejši pripomoček za opazovanje ptic je daljnogled s sedem do desetkratno povečavo. Za opazovanje vodnih ptic, pobrežnikov in ptic, ki letijo na večji oddaljenosti ali višini, je priporočljiv Nekatere ptice lahko opazujemo le v določenih delih dneva. Take so različne nočne ptice, kot so tudi spektiv z večjo povečavo (med 20-krat in 30-krat). naprimer sloka ( Scolopax rusticola), podhujka ( Caprimulgus europaeus) in različne sove, ki jih pri dnevnih obiskih največkrat niti ne opazimo. Te ptice opazujemo in poslušamo predvsem ponoči, Pomemben pripomoček pri opazovanju ptic je tudi slikovni priročnik za prepoznavanje ptic. Teh največkrat v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah. priročnikov je danes na trgu precej, tako v tujih kot v slovenskem jeziku. Večina ptic je najbolj občutljiva na motnje v času gnezditve, še posebej pa od aprila do avgusta, Pri opazovanju ptic v naravi je priporočljiva nevpadljiva obleka, da živali čim manj motimo in saj se v tem času skoraj izključno posvečajo varovanju in vzreji mladičev. Nekatere ptice gnezdijo vznemirjamo. S tem namenom pri opazovanju ptic poskrbimo tudi za to, da bomo ustvarjali čim v kolonijah, pri drugih pa si par izbere gnezditveno območje, ki ga brani pred vsiljivci. Zlasti samci manj hrupa s hojo in govorjenjem. pogosto označujejo meje svojega teritorija s petjem in razkazovanjem, kar nam je v pomoč pri foto: Eva Vukelič ocenjevanju števila gnezdečih ptic na nekem območju. Ptice selivke se spomladi in jeseni pojavljajo v večjih ali manjših jatah, ki se lahko med selitvijo večkrat ustavijo, da se spočijejo in nahranijo. Škocjanski zatok je eno izmed takšnih območij, kjer lahko v času selitve opazujemo velike jate pevcev, močvirnih in vodnih ptic. Zlasti v deževnem in oblačnem vremenu lahko srečamo veliko zanimivih vrst ptic, ki jih slabo vreme ustavi na njihovi poti do končnega cilja. Kje? Največ ptic lahko opazujemo v bližini voda (morsko obrežje, soline, jezera, večje mlake in reke), za kar je v večini primerov potreben teleskop. V gozdu bolj kot z očmi, za pticami oprezamo z ušesi, saj jih je v krošnjah dreves težje videti kot slišati. Na travnikih pa sta glavna pripomočka za opazovanje ptic daljnogled in teleskop. 52 53 ZANIMIVOSTI KAJ SO MOKRIŠČA? Mokrišča združujejo značilnosti tako vodnih kot kopenskih ekosistemov ter so stalno ali občasno pod vodo. Z naravovarstvenega vidika so zelo pomembna območja, kjer živijo posebej prilagojene rastline in živali. Pomembna so tako z ekološkega in kulturnega kot tudi gospodarskega vidika. Kot življenjska okolja so dom mnogih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem ptic in dvoživk, naravni vodni zbiralniki in viri pitne vode, pomembno vlogo pa imajo tudi pri presnovi in zadrževanju hranilnih snovi, pri zadrževanju visokih voda in zmanjšanju vpliva poplavnega vala ter delujejo kot naravne čistilne naprave. Mokrišča so zaradi človekovega delovanja zelo ogrožena. Človek jih v največji meri ogroža z gradnjo cest in naselij, z izsuševanjem in pridobivanjem kmetijskih zemljišč, s spremembami ali regulacijami strug rek ter v novejšem času zaradi podnebnih sprememb. V preteklosti je bilo največ mokrišč izgubljenih zaradi izsuševanja v kmetijske namene. Samo v Sloveniji je bilo od 18. stoletja do danes izsušenih več kot 100.000 hektarjev mokrišč! Tudi v današnjem času ogrožanje mokrišč ni nič manjše kot v preteklosti, samo vzroki so drugačni. Za zaščito in varovanje mokrišč je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o varovanju mokrišč mednarodnega pomena, predvsem kot prebivališča vodnih ptic, t.i. Ramsarska konvencija. Ramsarska konvencija o varstvu mokrišč pravi, da so mokrišča »območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo, ki je lahko sladka, brakična ali slana, vključno z območji morske vode, katere globina pri oseki ne preseže šestih metrov«. foto: Mirko Kastelic foto: Igor Brajnik 54 55 NASTANEK VODENI OBISKI REZERVATA ŠKOCJANSKEGA Vodenje po Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ZATOKA za katerega je pooblaščen upravljavec rezervata, je obvezno za vse skupine obiskovalcev, ki štejejo več kot Škocjanski zatok je ostanek nekdaj deset oseb. Poleg tega pa po dogovoru organiziramo obsežnega morskega zaliva, ki so tudi individualna vodenja za obiskovalce s posebnim ga naravni procesi in človekova interesom in zahtevami. Izobraževalnim ustanovam dejavnost preoblikovali v zadnjih in skupinam (osnovnim, srednjim ter višjim in visokim stoletjih. Človek se je že v mlajši šolam) kot tudi ostalim obiskovalcem trenutno ponujamo kameni dobi naselil na rečnem otoku več različnih oblik vodenj, ki so prilagojena starosti, Srminu, ki je bil privlačen tudi zaradi željam in zahtevnosti posameznih skupin: prometne lege in sladke vode. Na bližnjem morskem otoku je pozneje Osnovno vodenje po rezervatu: nastalo mesto z mnogimi imeni Panorama mesta Koper okoli leta 1930, vir: Pokrajinski muzej Koper Obiskovalcem v približno enournem vodenju (Aegida, Caprae, Justinopolis, Caput predstavimo Naravni rezervat Škocjanski zatok, Histriae), danes Koper/Capodistria, kar kaže na bogato in burno zgodovino. Kot plitvo morje tako da jih popeljemo po krožni učni poti in na foto: Igor Brajnik z obilnim dotokom sladke vode, tudi po južnem rokavu Rižane, je bil za lokalno prebivalstvo opremljenih opazovališčih ob učnih oziroma pomemben kot ribolovno in solinarsko območje. Po intenzivno obdelanih pobočjih, tik ob zalivu, interpretacijskih tablah razložimo najpomembnejše je potekala rimska cesta (Via Flavia) iz Trsta v Istro. Trgovina s soljo, ki jo je v beneškem času teme. Obiskovalci na ogledu dobijo osnovne obvladovalo koprsko mesto, je potekala po isti poti tudi proti notranjosti. Kratek čas je cesti sledila informacije o rezervatu, o življenjskih okoljih ter ozkotirna železnica iz Trsta, danes kolesarska steza Parenzana. rastlinskem in živalskem svetu Škocjanskega zatoka. Strokovno vodenje po rezervatu: Z opustitvijo solin v začetku 20. stoletja, so del površin ob zatoku namenili kmetijstvu, v letih od Pred uvodno informativno tablo obiskovalcem 1932 do 1939 pa jih je tedanja italijanska oblast izsušila. Leta 1957 so ob samem mestu Koper, v predstavimo Naravni rezervat Škocjanski zatok smeri proti Ankaranu začeli graditi ogromen nasip, na katerem je svoje mesto našlo novo koprsko s poudarkom na vlogi rezervata kot mokrišča in pristanišče. Otoško mesto je tako vse bolj izgubljalo svojo prvobitnost, Škocjanski zaliv pa je zavarovanega območja. Seznanimo jih tudi z postajal čedalje bolj zaprt - postal je zatok. vplivom človeka na naravo ter posledicami Grafični prikaz nastanka Škocjanskega zatoka, risbe: Manca Plazar naših dejanj in aktivnosti (tako pozitivnih kot negativnih). Sledi terenski obhod po krožni učni poti, kjer obiskovalci s pomočjo optičnih pripomočkov (daljnogledi in teleskopi) spoznavajo njegov rastlinski in živalski svet kot tudi življenjska okolja. Strokovno vodenje traja približno dve uri. foto: Andrej Medved 56 57 Naravoslovni dan (samo za izobraževalne skupine nad 15 oseb) sestavljata dva sklopa, in PROJEKT ADRIAWET 2000 sicer: - predavanje, na katerem učence seznanimo z nastankom Škocjanskega zatoka in zgodovino mesta Koper, vlogo in pomenom mokrišč ter jim predstavimo pestrost rastlinskih, živalskih Adriawet 2000: narava nima meja vrst kot tudi njihovih življenjskih prostorov na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok: - terenski pouk, ko učenci spoznavajo rastlinstvo in živalstvo Škocjanskega zatoka Čezmejno območje Slovenija-Italija je z vidika biotske pestrosti med najbogatejšimi in (s poudarkom na pticah in njihovem varstvu), se seznanijo z osnovami raziskovalnega dela, najbolje ohranjenimi v Evropi. Na tem območju živijo številne živalske in rastlinske vrste, pravilnega beleženja zbranih podatkov in njihove obdelave ter pri tem izpolnjujejo učne liste. ki sestavljajo in ustvarjajo naravno bogastvo izjemne vrednosti. Italija in Slovenija sta za Učni listi so prilagojeni starosti in predznanju učencev. varstvo tega skupnega bogastva združili svoja prizadevanja, saj se zavedata, da narava ne pozna meja. V okvir tega sodelovanja sodi tudi projekt Adriawet 2000. Osnovna pravila za vodene obiske izobraževalnih skupin: - v eni skupini je za en razred otrok (okvirno od 25 do 30 učencev; v primeru večjega števila Pri projektu Adriawet 2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000 – sodelujejo učencev jih razdelimo na dve ali več skupin); italijanski in slovenski partnerji. Iz Furlanije-Julijske krajine sta Občina Staranzano/ - učenci morajo imeti primerno obutev in oblačila; Štarancan, vodilni partner in organ upravljanja Deželnega naravnega rezervata na - vodenje oz. naravoslovni dnevi potekajo v spremstvu učiteljev in/ali vzgojiteljev, ki so odgovorni izlivu Soče ter Konzorcij Socialnih zadrug Mosaico, upravljavec deželnega naravnega za upoštevanje kodeksa vedenja v rezervatu. rezervata od leta 2002 do 2012, iz Benečije regionalno podjetje Veneto Agricoltura, ki upravlja Naravni rezervat Bosco Nordio, Varstveno območje Oasi di Ca’Mello in Informacije in rezervacije: Varstveno območje Vallevecchia, iz Slovenije pa Društvo za opazovanje in proučevanje Vodeni ogledi so možni po predhodnem dogovoru in rezervaciji termina. Za več informacij ptic Slovenije (DOPPS), upravljavec Naravnega rezervata Škocjanski zatok. in rezervacijo pokličite začasno informacijsko pisarno Naravnega rezervata Škocjanski zatok na telefonsko številko: 05/626 0370 in 051/680-442 ali nam pišite na elektronsko pošto: Cilj projekta, ki poteka od novembra 2011 do oktobra 2014, je razvoj celostnega skocjanski@skocjanski-zatok.org. upravljanja projektnih območij, s katerim bi varstvo biotske pestrosti nadgradili v element foto: Bojana Lipej privlačnosti projektnih območij in temelj trajnostnega razvoja. Projekt se osredotoča na razvoj inovativnih programov celostnega upravljanja območij z uporabo najsodobnejših spoznanj na evropskem nivoju. Temelji na ustvarjanju modelov lokalnega sodelovanja, ki bodo omogočali vključevanje novih akterjev, spodbujali ukrepe za trajnostni razvoj in prinašali konkretne rezultate, vključno z ustvarjanjem pogojev za zaposlovanje na območjih Natura 2000. Pri načrtovanju projekta nismo pozabili na skupno načrtovanje vsebin in aktivnosti za okoljsko vzgojo in izobraževanje, ozaveščanje in kulturno animacijo, pri čemer so se projektni partnerji v preteklosti že izkazali. Ne nazadnje je cilj projekta Adriawet 2000 tudi organizacija in oblikovanje čezmejnega omrežja za zbiranje, izmenjavo in upravljanje znanstvenih podatkov in spoznanj o biotski pestrosti, z namenom, da bi slednjo prepoznali kot dejavnik privlačnosti projektnih območij. 58 59 PREK MEJA VARSTVENO OBMOČJE CA’MELLO – GOZD DONZELLA Projektna območja v italiji Upravljavec: Veneto Agricoltura foto: Jacopo Richard Lokacija: Sacca di Scardovari, Porto Tolle (Benečija) NARAVNI REZERVAT BOSCO NORDIO Površina: 150 ha Upravljavec: Veneto Agricoltura O območju Lokacija: pri kraju Sant’Anna di Chioggia Varstveno območje Ca’Mello in bližnje območje - gozd Donzella, v občini Porto Tolle, je (Benečija) varstveno območje, ki ga upravlja podjetje Veneto Agricoltura. Omenjeni območji sta Površina: 113 ha pomembni zatočišči ptic na njihovi selitveni poti in pomembni območji gnezdenja, zlasti za manjše vrste pobrežnikov. Celotno območje se razteza na 150 hektarjih, vključeno je v O območju omrežje Natura 2000 in v Deželni regijski park na izlivu reke Pad (Parco Regionale Veneto Naravni rezervat se razprostira na 113 del Delta del Po). Najobsežnejši so mešani listnati gozdovi. hektarjih. Območje je bilo leta 1970 razglašeno za naravni rezervat. Večji del rezervata je vključenega v omrežje Natura Kako do tja? 2000 in prispeva k ohranjanju različnih habitatnih tipov. Pomembni so sestoji hrasta Lokalno cesto Romea (strada statale Romea) zapustite na izvozu Porto Tolle-Ariano gradna, številne mlake med sipinami ter območja, kjer so prisotne dvoživke in plazilci. Polesine in sledite oznakam za Porto Tolle SP 38, nato pa oznakam za Varstveno Rezervat si lahko ogledate le z vodenim ogledom. območje Ca’Mello/Oasi di Ca’ Mello. Kako do tja? Kontakt Rezervat se nahaja vzdolž lokalne ceste Romea (Strada Statale Romea), v bližini kraja Veneto Agricoltura Unita Complessa Riserve e Aree Naturali Protette Sant’Anna di Chioggia. Tel.: +39 049 8293761 foto: Fabio Perco Za vodene oglede, izlete in Kontakt delavnice kontaktirajte: Aqua Srl. Veneto Agricoltura Unita Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel.: +39 0426 662304 Tel.: +39 049 8293761 Faks: +39 041 5384743 Faks: +39 041 497567 E-pošta: info@aqua-deltadelpo.com E-pošta: bosconordio@venetoagricoltura.org www.aqua-deltadelpo.com Za vodene oglede, izlete in delavnice kontaktirajte: Hyla s.c.a.r.l. Naturalisti Associati E-pošta: info@hylacoop.it www.hylacoop.it 60 61 VARSTVENO OBMOČJE VALLEVECCHIA DEŽELNI NARAVNI REZERVAT NA IZLIVU SOČE Upravljavec: Veneto Agricoltura Vodja upravljanja: Občina Staranzano/Štarancan Lokacija: Vallevecchia Caorle (Benečija) Upravljavec: projektni partner »Il Mosaico« (od leta 2002 do 2012), Družba Rogos Površina: 950 ha (od leta 2013 dalje) Lokacija: območje izliva reke Soče z infrastrukturo za obisk na otoku Cona O območju (Furlanija Julijska krajina, Italija) Posebno varstveno območje (SPA) Vallevecchia v občini Caorle v Benečiji je otok, Površina: 2.338 ha ki obsega 950 hektarjev veliko območje. Območje je hkrati eno najpomembnejših poskusnih gospodarskih posestev (Azienda Agricola Pilota), ki ga upravlja Veneto O območju Agricoltura. Kot del omrežja Natura 2000 ohranja številne pomembne habitatne tipe. Rezervat se razprostira na 2.338 hektarjih, vzdolž zadnjih 15 kilometrov toka reke Soče. Izliv predstavljata dva glavna rokava, ki obdajata območje imenovano otok Cona - Isola Dolga peščena plaža vsako leto privabi okoli 270 tisoč obiskovalcev. Okoljski muzej della Cona – ki je «srce« naravnega rezervata. V rezervatu in njegovi neposredni okolici je (Museo Ambientale) Vallevecchia je namenjen izobraževanju in obiskovalcem omogoča bilo opaženih 323 različnih vrst ptic. Prisotna so različna mokrišča, tako sladkovodna kot spoznavanje zgodovine in biotske pestrosti tega območja. brakična; manjše zaplate nižinskih gozdov in gozdov poplavnih ravnic, trstičja, plitvine in poloji ter peščene sipine, ki se razprostirajo ob morju. Kako do tja? Avtocesto zapustite na izvozu Caorle, najprej sledite oznakam za naselje Lugugnana, Kako do tja? nato za naselje Castello di Brussa, od koder nadaljujete pot v smeri morja, do mostu, ki Avtocesto zapustite na izvozu Sredipolje/Redipuglia in nadaljujete po regionalni cesti, kjer sledite vodi v območje Vallevecchia. smerokazom za Gradež/Grado. V primeru prihoda iz smeri Gradež, sledite smerokazom za Tržič/ Monfalcone - Trst/Trieste. Kontakt foto: Matteo de Luca Veneto Agricoltura Unita Complessa Po prečkanju mostu čez reko Sočo/Isonzo nadaljujte še en kilometer do krožišča, kjer Riserve ed Aree Naturali Protette zavijete proti vzhodu, na cesto ob Tel.: +39 049 8293761 jarku »via del Brancolo«. foto: Nicoletta Perco Za vodene oglede, izlete in delavnice kontaktirajte: Cooperativa Limosa Kontakt Tel.: +39 041 932003 Deželni naravni rezervat na izlivu Soče, Faks: +39 041 5384743 Isola della Cona, 34070 Staranzano/ E-pošta: limosa@limosa.it Štarancan www.limosa.it Tel. +39 333 405 6800 E-pošta: inforogos@gmail.com www.riservafoceisonzo.it 62 63 ÖSTERREICH Celovec/Klagenfurt Tarvisio Tolmezzo Kranjska Gora Bovec ITALIA SLOVENIJA Videm/Udine LJUBLJANA Pordenone Nova Gorica Portogruaro Tržič/Monfalcone Senožeče Treviso Deželni naravni rezervat na Trst/Trieste izlivu Soče foto: Borut Mozetič Riserva Naturale Regionale Koper/Capodistria Foce dell’Isonzo Varstveno območje DOPPS – UPRAVLJAVEC NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK Vallevecchia Piran/Pirano Naravni rezervat Oasi naturalistica di Škocjanski zatok Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je ena najstarejših nevladnih Vallevecchia Umag Riserva Naturale naravovarstvenih organizacij v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1979 in danes šteje več kot 1000 Benetke/Venezia Val Stagnon članov, ljubiteljev ptic in narave iz vse Slovenije. DOPPS deluje tako v javnem interesu na področju ohranjanja narave, kot tudi na področju varstva okolja in raziskovanja. Pazin Naravni rezervat Namen delovanja DOPPS je varovanje ptic in njihovih življenjskih okolij, kar uresničujemo z Bosco Nordio Riserva Naturale Integrale naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, izdajateljsko dejavnostjo, popularizacijo Bosco Nordio HRVATSKA in sodelovanjem z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami in vladnimi službami. DOPPS je polnopravni partner svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife International, ki samo v Evropi združuje več kot dva milijona ljudi. Varstveno območje Ca'Mello Oasi Ca’ Mello Pula ORNITOLOŠKI KODEKS Vsak ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: • zastopa interese varstva narave in ptic; • pri svojem delu in tudi sicer po nepotrebnem ne vznemirja ptic in jim ne škoduje; prav tako ne ogroža drugih živih bitij in narave; 64 65 • ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu; • bo pri fotografiranju ptic in narave obziren – ogroženih vrst naj ne slika na gnezdu; • vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da podatki v ornitološki beležnici ne zastarajo ter • sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre odnose z njimi. POSTANI ČLAN! Z včlanitvijo v DOPPS nam pomagate pri ohranjanju narave v Sloveniji in neposredno prispevate k povečanju družbene veljave varstva ptic in narave. Kot član boste dobro obveščeni o ohranjanju ptic, aktivno boste lahko sodelovali pri vseh društvenih projektih in akcijah ter obiskovali članska predavanja in ornitološke izlete. Poleg tega lahko prejemate poljudnoznanstveno revijo Svet Ptic in strokovno revijo Acrocephalus ter uživate v prijetnih srečanjih in druženjih z drugimi ljubitelji narave in ptic. Pristopno izjavo najdete na spletni strani www. ptice.si, ali pa pokličete v pisarno društva. NEKAJ PREDLOGOV ZA DODATNO BRANJE Garms, H. & Borm, L. (1981): Živalstvo Evrope, Priročnik za določanje živalskih vrst (prevod I. Geister et. al.). Mladinska knjiga, Ljubljana, 549 str. Geister, I. (1980): Slovenske ptice, Priročnik za opazovanje in proučevanje ptic. Mladinska knjiga, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1999): Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji. Modrijan, Ljubljana. Kryštufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 294 str. Sket, B. et. al. (2003): Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Svensson, L. et. al. (2009): Bird Guide 2nd edition. Harper Collins Publishers, London. Tome, S. (1996): Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, Ser. Hist. Nat., letn. VI., št. 9: 217-229. Ukmar, J. (1951): Slanoljubne rastline v Koprskem okraju. Proteus 14: 56-58. Veenvliet, P. & Veenvliet, J. K. (2003): Dvoživke Slovenije, Priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Ljubljana, 74 str. Vrezec, A., D. Tome & D. Denac (2006): Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. Ujma, št. 20, str. 125-136. Wraber, T. & Skoberne, P. (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 1-311. 66