Št. 2. / 2014
IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning
Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti
Spatial Placement of the Drava Cycling Path med Dravogradom in Središčem ob Dravi
Between Dravograd and Središče ob Dravi
EDITORIAL ČLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA
avtorauthor
Uroš Rozman
ŠTUDIJSKI PRoGRAM STuDY PROGRAM
Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje
tip zaključnega DELA TYPE OF THESIS Magistrsko delo
mentor MENTOR
doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek
NATEČAJ
leto YEAR 2014
institucija institution
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
I GRADIVo PRIPRAVIL MATERIALS PREPARED BY I Uroš Rozman, mag. prost. načrt., dipl. inž grad. (UN)
coBISS Slovene Co-operative Online Bibliographic System and Services: Rozman, U. 2014. Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi. Magistrsko delo, Ljubljana,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba U. Rozman): 140 f. [coBISS.SI-ID 6531681]
130
IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning
No. 2. / 2014
. WMOinO
L .bitKU-
V
HRVAŠKA
Slika 1: Predlog poteka Dravske kolesarske poti (vir: lasten).
VSEBINA
V magistrskem delu je obravnavno načrtovanje daljinskih kolesarskih povezav v Sloveniji, podrobneje kolesarsko pot ob reki Dravi, med Dravogradom in Središčem ob Dravi. V uvodu smo podali opis daljinske kolesarske poti ter ugotovili, da enotna definicija še ne obstaja. Opisali smo značilnosti in potrebe daljinskih kolesarjev ter njihove pozitivne posledice na turistični razvoj regije. Ker je daljinsko kolesarjenje t.i. turistično kolesarjenje, so bližina narave, atraktivnost ter turistična ponudba (ob kvalitetni in od ostalega prometa odmaknjeni infrastrukturi) najpomembnejši dejavniki, ki zagotavljajo uspeh kolesarske poti kot turistične ponudbe. Daljinski kolesarji so tudi odličen potrošnik, saj je količina prtljage zelo omejena, poveča pa se tudi uporaba javnega prometa, saj za vračanje na začetno točko praviloma uporabljajo vlak ali avtobus.
Zaradi pomanjkanja daljinskih kolesarskih poti v Sloveniji smo dobre primere rečnih daljinskih kolesarskih poti morali poiskati v sosednji Avstriji (Dravska kolesarska pot, Kolesarska pot ob reki Muri) ter jih primerjali s krajšimi odseki urejenih kolesarskih poti po Sloveniji (Porečanka, Kolesarska pot Treh dežel - Kranjska Gora). Ugotovili smo, da je kolesarska infrastruktura v Avstriji celovitejša in omogoča večdnevno kolesarjenje po ločenih kolesarskih poteh, medtem ko imamo v Sloveniji le manjše število krajših, nepovezani kolesarskih poti, ki ne omogočajo večdnevnega kolesarjenja, ki proizvaja nočitve. Razlike so tako tudi pri obliki infrastrukture, saj imamo v Sloveniji v celoti asfaltirane in popolnoma opremljene kolesarske poti, medtem ko je v Avstriji polovica kolesarskih poti makadamskih (umeščenih po javnih, poljskih in gozdnih poteh), s čimer so zmanjšali stroške začetne investicije (makadamske kolesarske poti sedaj postopoma asfaltirajo).
Analizirali smo širše območje ob Dravi ter naredili popis obstoječe kolesarske infrastrukture. Reka Drava nudi neizmerno doživetje narave, tako v Dravski dolini na Koroškem kot v obliki Stare struge na Dravsko - Ptujskem polju. Atraktivnost pa dopolnjujejo krajinski parki ter umetna jezera. Ugotovili smo, da je potek obstoječe Dravske kolesarske povezave v veliki meri nesprejemljiv, zato smo predvideli nove možne koridorje kolesarskih poti. Obiskali smo občine ob Dravi, kjer so nam predstavili njihove obstoječe projekte oz. želje, povezane z načrtovanjem daljinskih kolesarskih povezav. Interes lokalnih skupnosti je bil velik.
131
Št 2./2014
IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITT GAME -
Ob upoštevanju obstoječih projektov, želja občin ter terenskega ogleda smo predlagali več možnih variant, ki smo jih nato vrednotili glede na izbrane kriterije. Izpostavili smo predvsem prostorski vidik (bližino narave, reke Drave, atraktivnost, turistična ponudba, usklajenost s predlogi občin, lastniška struktura), saj je le ta ključen za kasnejši uspeh kolesarske poti ter njeno izvedbo. Na končno oceno pa je najmanj vplival varstveni vidik, saj imajo lahko zavarovana območja tako negativen (težje pridobivanje soglasij oz. dodatni pogoji pri umeščanju) kot tudi pozitiven
132
- Theory and Practice of Spatial Planning
vpliv (turistična ponudba, neokrnjena narava, atraktivnost). V končnem predlogu smo tako združili najboljše možne variante na posameznih odsekih glede na dane možnosti v prostoru.
V delu smo dokazali, da lahko večje infrastrukturne projekte uspešno umeščamo le s celovitim načrtovanjem. Ker seje Direkcija RS za ceste v preteklosti pokazala kot neuspešna pri načrtovanju daljinskih kolesarskih poti, predlagamo vzpostavi-
Slika 5: Prikaz umestitve Dravske kolesarske poti - Ptuj (vir: lasten).
IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning
No. 2. / 2014
tev pokrajin, ki bi reševala tovrstno problematiko, saj bi le-te bile dovolj velike, da bi imele pristojnosti za vzpostavitev tovrstnih regionalnih projektov, obenem pa bi bolje poznale regionalno problematiko. Le-te bi skrbele tako za načrtovanje, izvedbo, kasnejše primerno vzdrževanje ter trženje Dravske kolesarske poti v celoti. Le s pravilnim pristopom in sodelovanjem se bo v prihodnosti lahko tudi Slovenija približala kolesarsko razvitim evropskim državam.
ABSTRACT
Drava bicycle path in Slovenia as a tourist offer already exists, but is placed on more or less busy roads and is not comparable to similar riverside cycling paths in the more developed European environments.. using the criteria and norms of the practical characteristics of placement, the analysis area along the river Drava and talks with stakeholders in the area, we are able to determine the possible variants. It was evaluated on spatial, functional and nature aspects. With comprehensive planning and utilization of existing infrastructure and public, forest and field paths, we show a more effective, faster and financially cheaper way of placing long-distance cycling routes.

133