1 Leto XIV. 1 štev. 59	TELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 poštni Čekovni račun 11.400	Maribor, torek 12. marca 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena I din !•- |
Pogajanja v Moskvi v odločilnem stadiju
Finska delegacija je poslala kurirja po nova pooblastila — Poga anja so komplicirana Ni se ne nanašajo samo na meje — Poročila iz najrazličnejših virov
LONDON, 12. marca. Reuter. Po poročilih iz Moskve so se sovjetsko-flnska pogajanja za mir včeraj nadaljevala. Pogajanja se vrše v Kremlju In zastopajo Pri njih Sovjetsko zvezo Stalin, Molotov in Vorošilov. O poteku pogajanj ni mogoče ničesar izvedeti, pač pa daje slutiti dejstvo, da je včeraj poseben finski kurir odletel iz Moskve v Helsinke, da potrebuje finska delegacija nove instrukcije finske vlade, odnosno parlamenta. Ta odlet kurirja je povzročil trenuten zastoj in še ni zato mogoče pričakovati nobenih odločitev, dokler se kurir ne vrne. Vesti, ki so se razširile zaradi odleta kurirja in so trdile, da so pogajanja razbita in da se je finska delegacija že vrnila v Helsinke, niso resnične. Prav tako tudi niso resnične vesti, da je finska delegacija sovjetske mirovne pogoje že sprejela.
zavezniške čete. Anglija in Francija bosta v tem primeru zahtevali od Švedske
OMILJENI SOVJETSKI POGOJI?
HELSINKI, 12. marca. Exchange Te-legraph. Tu vlada velika napetost z ozirom na mirovna pogajanja v Moskvi. Kakor izgleda, so sovjeti svoje prvotne pogoje omilili. Baje ne zahtevajo več cele Karelske ožine in bi mesto Viipuri še dalje ostalo Finski. Prav tako so tudi opustili zahtevo po celotnem obrežju La-doškega jezera in po Petsamu na severu. Še dalje pa zahtevajo vse otoke, ki so jih doslej sovjeti zasedli in še nekatere, ki so še v finski posesti. Glede polotoka Hankoa si vesti nasprotujejo. Dočim se z ene strani zatrjuje, da sovjeti tega polotoka ne zahtevajo več, se z druge trdi, da ga zahtevajo v najem za določeno število, let proti primerni priznavalnini. Kakšno stališče zavzema finska vlada, ni znano.
HELSINKI, 12. marca. Reuter. Naj-delikatnejše vprašanje v sovjetsko-finsklh Dogajanjih je zadeva železnice, ki vodi Iz Vlipurlja do sovjetske meje na severovzhodu. Sporna zadeva je dalje vprašanje bodočega režima na Finskem in status quo Hankoa. List »Helsinki Sammo-mat«, ki je nekako glasilo vladnih krogov, piše: »V zvezi s finsko-sovjetskim zapletom se morajo zahodne sile odločiti o svojem stališču. Razumeti morajo potrebo časa z ozirom na možnost nove orientacije vojnega poprišča.«
PARIZ, 12. marca. Reuter. Po zanesljivih vesteh je sovjetska vlada precej izpremenila svoje pogoje, prvotno predložene Finski. Popustila je v odstopitvi Viipurija in Petsama ter izpraznitvi dela Mannerheimove črte.
POGAJANJA SO ZAPLETENA
HELSINKI, 12. marca. Havas. Po vesteh, ki so sinoči prispele sem, finska delegacija še ni zapustila Moskve. Na uradnem mestu izjavljajo, da so vesti o značaju • sovjetskih pogojev, ki so se pojavile v tujem tisku, brez podlage. Treba je upoštevati, da sovjeti niso sprejeli ni-kakega premirja in da je ves kompleks vprašanj tesno povezan tudi z zahodnimi sosedami Finske, zavezniki in Nemčijo in da vse to presega okvir navadnih pogajanj za spremembo inej. Zato se je sinoči računalo z možnostjo prekinitve pogajanj. da dobi delegacija nova navodila. Politični krogi v Helsinkih živahno komentirajo Chamberlainovo izjavo v parlamentu, da bodo zavezniki v primeru neuspeha pogajanj prožili Finski direktno' Pomoč.
HELSINKI, 12. marca. Reuter. V prvih Posvetovanjih v Moskvi je bila predložena splošna osnova za mirovna pogajanja. Zdaj razpravljajo o posameznih detajlih. Finska vlada in parlament sta stalno obveščena o poteku pogajanj.
SAMO ČASTEN MIR
STOCKHOLM, 12. marca. LRP. Usoda Pogajanj med Finsko in Sovjetsko zvezo ni znana, vendar so Finci po poročilih iz Helsinkov pripravljeni skleniti le Časten mir. Ako tak mir ne bi bi! mogoč, bodo boj nadaljevali in zaprosili zaveznike formalno za pomoč. Anglija in Fran rija sta bajo že dali flns!:! vlacM zago-jovllo, da bo taka prošnja takoj sprejeta ‘n bodo Finski poslane na pomoč tudi
in Norveške prehod za svoje čete na podlagi določil Zveze narodov. Take zahteve Švedska in Norveška ne bi mogli odbiti
STOCKHOLM, 12. marca. Havas. Finsko poslaništvo v Stockholmu demantira vesti ki so se razširile v tujem tisku, da je finska delegacija v Moskvi že sprejela sovjetske mirovne pogoje.
SOVJETSKI RADIO DALJE NAPADA
HELSINKI, 12. marca. Reuter. Vse polno glasov se širi o finskih pogajanijh v Moskvi. Nekateri vedo celo povedati, da so Finci že sprejeli sovjetske predloge. Kakor je dopisnik izvedel na odgovornem mestu, finski delegati še niso sprejeli sovjetskih predlogov, kar je potrdil tudi finski zunanji minister Tanner. Med pogajanji pa moskovske radijske postaje prav nič ne moti, da napada z najhujšimi besedami svoje goste — seveda v finšči-ni, ker v ruščini nima vesti. Prav tako tudi sovjetski listi prav nič ne poročajo o finski vojni in pogajanjih, temveč se zadovoljujejo s proslavami Molotove petdesetletnice.
ITALIJANSKE INFORMACIJE
STOCKHOLM, 12. marca. Posebni poročevalec agencije Stefani javlja o pogajanjih v Moskvi: »Finska vlada in maršal Mannerheim so podrobno obveščeni o sovjetskih pogojih za mir, kar se vidi že iz tega, da so se finski delegati takoj po predaji pogojev napotili v Helsinke. Tuji predstavniki ki so se sestali s finskimi delegati v Moskvi, gledajo optimistično na izid pogajanj. Videti je, da so sovjeti odnehali od prvotnih zahtev glede Hankoa, zadovoljujoč se z oporišči na manjših otokih med Hankoom In Aland-skim otočjem. Ruski pogoji so kategorični in ne uudijo nikakih diskusij v tem pogledu. Finci morajo pogoje sprejeti ali pa odbiti, odgovoriti pa nanje po nekaterih poročilih v 30 urah. Iz zanesljivega vira se tudi izve, da je bil maršal Mannerheim spočetka nasproten vsakršnim pogajanjem s sovjeti, toda je končno pristal z ozirom na uradno sporočilo, ki ga je finska vlada sprejela od Francije in Anglije. Zahodni velesili sta javili, da moreta nuditi efektno pomoč Fincem šele po preteku šestih mesecev. Zahodni demokraciji sta obrazložili finski vladi, zakaj je trenutna pomoč preko Petsama nemogoča. Po poročilih iz Moskve je sovjetsko letalstvo bombardiralo včeraj petkrat postajo in luko v Helsinkih. V prestolnici Finske je opaziti veliko. nezadovoljstvo proti Franciji in Angliji, ker obtožujeta Švedsko, da je ona kriva kočljivega položaja, v katerega je zašla Finska.
ANGLEŠKE INFORMACIJE
LONDON, 12. marca. Reuter. Neka
uradna finska osebnost v Londonu ie dopisniku Reuterja izjavila, da so se stiki Fincev s sovjeti začeli minilo sredo, ko je finska delegacija z Ritijem na čelu odpotovala v Moskvo. Stiki finske In sov* jetske vlade datirajo od približno 20. februarja, ko je Majski prvič sporočil angleški vladi sovjetske pogoje za mir. Finski uradnik ni mogel zagotoviti, če so bili ti predlogi osnova za nadaljnja pogajanja finske vlade. Na vprašanja, če je finska vlada privatno dostavila angleški vladi svoje želje za polno pomoč zaveznikov, je finski politik dejal, da je zdaj stvar proučavanja obeh strank, sovjetov in Finske, če se da najti pravična osnova za mir. V Stockholmu so prišli sovjetski predstavniki prvič skupaj s finskimi.
AMERIKA NE POSREDUJE
WASHINGTON, 12. marca. Havas. Zunanji minister HulI je izjavil novinarjem, da ameriški poslanik v Moskvi, Steinhardt, ne prisostvuje pogajanjem za mir. Po svoji dolžnosti sprejema samo poročila o poteku.
NORVEŠKO STALIŠČE
OSLO, 12. marca. Havas. Norveška javnost sprejema vesti, ki prihajajo iz Moskve, z največjim zanimanjem. Tisk soglasno priznava, da ima Finska pravico, po junaškem odporu sama odločati o svoji usodi. Listi pobijajo vesti, razširjene v tujini, da sta Norveška in Švedska pritiskali na Finsko. Glasilo socialistične stranke je optimistično na izid pogajanj ter poziva narod, naj se ne da zapeljati in naj se pripravi na čimbolj efektno pomoč Finski.
Konec Rlbbenlropove misije v Rimu
Zakaj Je bil nemški zunanji minister tudi pri kralju — Za nemiko diplomatsko aktivnostjo
stoji nemški generalni štab	k
RIM, 12. marca. LRP. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je bil včeraj ob 10.50 sprejet v avdienco pri papežu. Avdienca je trajala celo uro. Papež in Ribbentrop sta se pogovarjala v nemščini brez tolmača. Baje je izročil nemški zunanji minister ob tej priliki papežu tudi osebno Hitlerjevo pismo. Prav tako je bil proti vsemu pričakovanju von Ribbentrop sprejet tudi v avdienco pri italijanskem kralju, kjer je ostal 40 minut. Popoldne ob 16.30 je von Ribbentrop znova obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ob 17. uri pa ministrskega predsednika Mussolinija. Ob 21.30 se Je von Ribbentrop odpeljal s posebnim vlakom iz Rima nazaj proti Berlinu.	*	.
VZROK AVDIENCE PRI KRALJU
LONDON, 12. marca. Ass. Press. Po zaupnih informacijah iz Rima je bila avdienca nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa pri italijanskem kralju sklenjena šele naknadno tekom posvetovanj s Ciancm in Mussolinijem, in sicer zato, da se nemški zunanji minister prepriča osebno tudf o razpoloženju krone, ki je popolnoma soglasno s stališčem vlade, da Italija v sedanjem trenutku ne more spremeniti svojega stališča z ozirom na vojno med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani. Stališče krone pa je zopet popolnoma Identično s stališčem italijanske generalitete in vlada med obema popolna soglasnost v vseh zadevnih vprašanjih. Končno je pa treba upoštevati, da tudi med dvorom in Vatikanom ni zadevnih diferenc.
ANGLEŠKE INFORMACIJE
LONDON, 12. marca. Exchange Tele-graph. Vojaški sotrudnik »Yorkshire post« pravi, da obstaja med nemškim vojnim in zunanjim ministrstvom tesna zveza z ozirom na kompleks mirovnih prizadevanj na severu in ponovnega zbliževanja z Italijo In da je dejansko generalni štab tista sila, Id stoji za sedanjo aktivnostjo nemške vlade. Zunanje mini-
strstvo Je dobilo nalog preprečiti konflikt s skandinavskimi državami in omejiti stike s Sovjetsko zvezo samo na gospodarske odnošaje. Potegnitev Sovjetske zveze v vojno bi po berlinskem mnenju samo škodovalo nemškim interesom, dočim bi izločitev pripravila Italijo, da bi postala zopet bolj zaupljiva in pripravljena skupaj s Španijo uresničiti nemške cilje na zahodu in jugovzhodu. Načrt generala Keitla je ustvariti politično konstelacijo, ki bi obkrožila Francijo s treh
strani in ji tako onemogočila pomagati Angliji na Bližnjem vzhodu. Pisec pa pravi, da ni nobenega upanja, da bi se ta načrt uresničil, ker nista niti Italija nki Španija pripravljeni stopiti v vojno za nemške interese. Misija von Ribbentropa zato ne more doseči kakih vidnejših uspehov, razen podpore za mir med Finci in Sovjetsko zvezo.
URADNI KOMUNIKE RIM, 12. marca. Stefani. Uradni komunike javlja: »V navzočnosti grofa Ciana in nemškega poslanika Mackenscna je Mussolini sprejel v palači Venezia nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Razgovor, ki je potekel v prisrčnem tonu, je trajal poldrugo uro. Posvetovanja so se nanašala na proučavanje mednarodnega položaja. Razgovori so bili v duhu in v okviru pakta o zvezi in obstoječih sporazumov med Italijo in Nemčijo.
Senzacionalna diamberlainova izjava
LONDON, 12. marca. Reuter. Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice je ministrski predsednik Chamberlain izjavil na zadevne interpelacije, da je dne 22. februarja obiskal sovjetski veleposlanik Majski zunanjega podtajnika Butlerja in mu izročil mirovne pogoje za Finsko. Ti pogoji so bili takega značaja, tla Je Anglija odklonila posredovanje in jih finski vladi uradno sploh ni izročila. Isti pogoji so bili pozneje izročeni švedski vladi, ki je pa prevzela posredovanje. Glede pomoči
Finski je izjavil, da vlada v Helsinkih doslej ni prosila za zavezniško pomoč uradno, ako bi pa to storila, bi nuditi zavezniki Finski vso pomoč, ki jim je mogoča. To bodo tudi storili, ako se sedanja pogajanja v Moskvi razbijejo. Glede napovedi vojne Sovjetški zvezi je pa izjavil, da stvar še ni dospela tako daleč. Končno je pa izjavil tudi zadovoljstvo zanadi sporazuma z Italijo v premogovni aferi, ki bo ugodno vplival na nadaljnji razvoj odnošajev.
Maribor, 12. marca.
Te dni je bila v madžarskem parlamentu zanimiva debata o vprašanju obnovitve Češkoslovaške, katero je sprožila interpelacija poslanca Horvatha. Na njo je odgovoril v imenu vlade zunanji minister grof Istvan Csaky, ki je uvodoma dejal, da vlada češke propagande, posebno prezidenta dr. Beneša, ne precenjuje, pa tudi ne podcenjuje. Opisoval je Beneševo propagando v Ameriki pred vojno in v Franciji ter Angliji sedaj, za časa vojne. Dne 2. oktobra lani se je dr. Benešu posrečilo skleniti sporazum s francoskim ministrskim predsednikom Daladlerjem o ustanovitvi češko-slovaške vojske v zavezniških državah in če-ško-slovaškega narodnega sveta, dne 22. decembra je pa bil sklenjen podoben dogovor tudi z angleško vlado.
V	nadaljnjih izvajanjih pa je dejal grof Csaky dobesedno: »Kakor je moj poslanski tovariš zelo pravilno omenil, se Češkoslovaški narodni odbor trudi, prikazati obnovitev Češkoslovaške v kakršni koli obliki kot evropsko potrebo. Jaz pa si usojam na podlagi izkušenj, ki sem si jih mogel pridobiti osebno po drugi poti, trditi, da če obstaja kak evropski interes, je v tem, da se to državno skrpucalo češkoslovaška) nikoli več ne obnovi.« Nato je govoril podrobno o ustanavljanju češko-slovaške vojske v zavezniških državah in motiviral to na sledeči način: »Da so Francija, Anglija in morda še katera druga država pripravljene poleg svojih sinov poslati v boj še kake druge tuje legionarje, je čisto razumljivo. Ako se potem zbiralni organ imenuje Češkoslovaški narodni odbor ali Tujski urad f»Bureau des Etrangers«), je čisto vseeno. Dosti važnejše je, da se j g nam, in morda tudi prav na našo iniciativo našim mogočnim prijateljem posrečilo dokazati zaveznikom, da se podajo na zelo nevaren teren, ako dajo v tej stvari kake preuranjene obljube. Kajti ako nastane zopet kaka prezgodaj rojena država, bo sledila iz tega tudi prezgodaj izzvana vojna.«
»Naša vlada,« je nadaljeval grof Csa-ky, »zasleduje pri vseh v poštev prihajajočih velesilah z vso pažnjo delovanje češko-slovaške propagande in poseže vmes povsod, kjer se ji zdi potrebno. Toda ako imajo Čehi veselje vstopati v kako vojsko Bližnjega vzhoda in tam umreti, bi bilo pretirano, ako bi kdo terjal od nas, da tudi proti temu interveniramo, kajti s tem niso madžarski interesi prav nič ogroženi. Kakor sem pa že omenil, nimamo nobenjh indicev za to, da bi bili zahodni velesili šli že tako daleč, kakor v bivši svetovni vojni, da bi bili dali kakemu češkoslovaškemu odboru kako zadevno obvezno zagotovilo. Upam tudi, da se bosta takih obljub tako v bližnji kakor v daljnji bodočnosti za gotovo vzdržali.«
»Kar pa nas bridko prizadeva,« je nadaljeval grof Cs£ky, »so vesti, da so v emigraciji živeči Poljaki stopili v tesne stike s Čeho-Slovaki. Dr. Beneš in predsednik poljske vlade v Angersu, general Sikorski, sta se ponovno sešla in meseca novembra lani je bilo med njima sklenjeno, da bosta obe akciji, poljska in če-ško-slovaška, trajno skupno delovali in se pri bodočih mirovnih pogajanjih tudi medsebojno podpirali In to je tisto, kar me je napotilo do tega, da češko-slovaške propagande ne podcenjujem. Ne morda zato, ker bi še bal, da bo pri velesilah morda posebno dosti zalegla, ampak zato, ker bi mogla najti v zagrenjenem poljskem narodu zagovornike in pomočnike, kar bi pri mirovnih pogajanjih moralo neizogibno voditi do stopnjevanih nevšečnosti. Toda Madžarska ne bo ničesar opustila, kar ji narekujejo njeni interesi proti tem naklepom.«
Navedli smo izvajanja grofa Csakyja malo bolj podrobno in v vseh važnejših točkah dobesedno, ker so naši listi objavili njegov govor le v zelo kratkem izvlečku, a so prav podrobnosti zelo važne. Predvsem je važno priznanje, da je madžarska diplomacija povsod, kjer je le potrebnno in mogoče, neutrudljivo na delu proti vsaki akciji za obnovitev Češkoslovaške in da je za ta svoja prizadevanja angažirala tudi »svoje mogočne prijatelje«, ki so, prav tako kakor Madžari, sami intervenirali v Parizu in Londonu proti akciji Češkoslovaškega narodnega odbora, in kakor pravi grof C&žkgt tudi dosegli, da angleška in iran
Važna pogajanja med Rusi in japonci
TOKIO, 12. marca. Havas. Kakor je bilo mogoče izvedeti, se vodijo istočasno v Toki ju in Moskvi pogajanja za skienitev nenapadalnega pakta med japonsko in Sovjetsko zvezo, in sicer na sovjetsko iniciativo. japonci sovjetskega predloga še niso sprejeli, pač pa so stavili uvodne zahteve, med katerimi je najvažnejša ta, da sovjeti ne smejo več podpirati maršala čangkajška in da priznajo Mandžurijo.
Pač pa bi bili Japonci pripravljeni priznati kitajski Turkestan kot sovjetsko vplivno področje. Sovjeti zahtevajo nasprotno tudi priznanje Zunanje Mongolije in demilitarizacijo severnozahodnega dela Mandžurije. Istočasno so v teku gospodarska pogajanja. Končno zahtevajo sovjeti oo Japoncev, da priznajo tudi razdelitev Poljske. Kakšni so izgledi za končni sporazum, zaenkrat še ni mogoče izvedeti.
V Rimu je bil izdelan mirovni načrt?
KODANJ, 12. marca. »Berlingsike Ti-dende« poročajo iz Rima, da so von Ribbentrop, Mussolini in Ciano Izdelali mirovni načrt, ki bo predložen Sumnerju Wel-lesu, ko se bo iz Londona vrnil v Rim.
\VASH1NGT0N, 12. marca. United Press. Senator Prttman ie izdelal načrt za 30dnevno premirje v Evropi, toda v senatu menijo, da je taka akcija za enkirat še preuranjena. Treba bo počakati, da se najde trdnejši temelj za posredovanje Ze-
dinjenih držav. Senator Lundreon je izjavil s tem v zvezi, da bi vsako posredovanje v sedanjem trenutku bilo praktično nemogoče in nesmiselno. Vojskujoči se stranki ne bosta prekinili vojne, dokler ne doseže ena ali druga svoj cilj ali ne izikrvavl. Senator Solbloom se je pa zavzel za posredovanje samo v primeru, ako bi zanj zaprosile vojskujoče se države same.
Zavezniška pogajanja v Ankari
LONDON, 12. marca. Exchange Tele-graph. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Ankare, da so pogajanja, ki se sedaj vodijo tam, velikega pomena. Uradni značaj pogajanj označuje že dejstvo, da so zastopniki Anglije in Francije prispeli v Ankaro v svojih vojaških uniformah. Pogajanja med angleškimi in francoskimi vojaškimi dostojanstveniki in tur-
škimi predstavniki vojske so se razširila tudi na pogajanja z zunanjim ministrstvom in predsednikom vlade ter predsednikom republike. Pri tem vlada ozračje največjega prijateljstva. Istočasno je poklicala turška vlada v Ankaro več svojih poslanikov, tako iz Rima, Bukarešte, Sofije itd.
Misija princa Bourbon-Parma
AMSTERDAM, 13. marca. Na potu v Helsinke je dospel sem princ Renč Bour. bon-Parinski, ki je bil dva meseca kot prostovoljec na finski fronti. Maršal Man. nerheim mu je poveril zaupno misijo v prestolnicah Ital.je, Francije in Anglije. Zastopnikom holandskega lista »Telegrafa« je odklonil podrobne podatke o svoji nalogi. Dodal je le, da nudi Francija naj-
efektnejšo pomoč Fincem. Anglija je tudi storila vse, kar je mogla. Francoski narod je globoko pretresen od usode Finske in se nadeja, da bo z nadaljnjo pomočjo mnogo pomagal napadenemu narodu. S princem potuje princ Valdemar, sin princa Agea, ki je nedavno umrl kot član francoske tujske legije v Maroku.
Sumner We.les v Londonu
LONDON, 12. marca. Havas. Včeraj do poldne je imel Sumner Welles konferenco z angleškim zunanjim ministrom Halifa-xom, nakar je bil v avdienci pri kralju, potem pa na razgovoru pri Chamberlainu Danes se njegovi razgovori nadaljujejo. Po dosedanjih dispozicijah bo Sumner Welles zapustil London šele jutri zvečer ali v četrtek zjutraj. Odpotoval bo preko Pariza v Rim, od koder se vrne v Ameriko.
Pomorske izgube nevtralcev
PARIZ, 12. marca. Havas. V petih mesecih vojne so nevtralne dražve izgubile 141 trgovinskih ladij, 430.000 ton, kar predstavlja 0.7“/» svetovne tonaže. Največ je utrpela norveška mornarica, ker je izgubila 47 parnikov z nosilnostjo 130 tisoč ton. V pogledu odstotnega razmerja je pa največja škoda pomorske vojne prizadejala Grško, ki je izgubila 17 parni kov, 4.2°/» svoje trgovinske mornarice.
Stollsoči letakov
LONDON, 12. marca. Reuter. V noči od nedelje na ponedeljek je več letal zopet preletelo Avtsrijo in češko, Letala so kro žila zlasti nad Dunajem in nad Prago in zmetala na obe mesti na stotisoče letakov.
NEMŠKI MORNARJI S »HANNOVRA«
LONDON, 12. marca. Havas. V San Do mingo je prispelo 47 nemških mornarjev s parnika »Hannovra«, ki so ga Nemci sami potopili, da ga ne bi zaplenila angleška križarka. Kapitan je izjavil, da so Angleži najbrže zajeli 55 njihovih tovarišev.
SEJA VOJNEGA KABINETA V PARIZU
PARIZ, 12. marca. Havas. Včeraj po. poldne je bila seja vojnega odbora ministrov. Predsedoval ji je prezident Lebrun.
SPORAZUM SOVJETOV Z IRANOM
MOSKVA, 12. marca. DNB. V nedeljo je bil v Moskvi parafiran trgovinski m plovitveni sporazum med Sovjetsko zvezo in Iranom. Dokončno bo v kratkem podpisan v Teheranu.
NESREČA ANGLEŠKEGA PARNIKA
MANILA, 12. marca. Reuter. Angleški potniški parnik »Ariadne Moler« se je blizu kitajske obale potopil, in sicer severno od otoka Formoze. Na parniku je bilo 200 potnikov, ki so menda večinoma rešeni.
ANGLEŠKA SKRB ZA NEZAPOSLENE
LONDON, 12. marca. Havas. Minister za delo je izdal tekom lanskega leta kot podporo nezaposlenim delavcem 54 milijonov 222.033 funtov šterlingov, t. j. 18 tisoč funtov več kakor predlansko leto.
NOVA ZIMA V TURČIJI
ANKARA, 12. marca. Havas. Iz raznih delov Turčije poročajo o novem snegu i poostrenem mrazu. Na višinah Ulude je sneg visok skoraj 4 metre. V čukarski pokrajini je pa narasla reka Džigan in je povodenj povzročila precejšnjo škodo.
Borza. C u r i h, 12. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 9.73, London 17.18, Newyork 446, Milan 22.52, Berlin 178.75, Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 79 X, Bukarešta 3.40.
Mariborska napoved. Malo oblačno in toplejše vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 6.4, danes najnižja —1.8, opoldne pa 10.0.
coska vlada nista še dali v tem oziru obveznih zagotovil. Kdo bi utegnili biti ti »mogočni prijatelji«, ni težko uganiti. Drugo, kar spoznamo iz Csakyjevih besed, je razočaranje nad Poljaki zaradi njihovega zavezništva s Ceho-Slovaki, kar je razumljivo, saj so do vojne veljali Poljaki za prijatelje in zaveznike Madžarov proti Ceho-Slovakom. Končno pa
je pomembno tudi to, da grof Csiky niti z besedo ni omenil avtentičnih izjav angleških in francoskih odgovornih državnikov, v katerih so postavili obnovitev Češkoslovaške poleg Poljske kot enega temeljnih pogojev za sklenitev miru. Na to so sedaj opozorile Csžkyja tudi londonske »Times«.	-r.
Domail zamski
O banovini S.ovenlji
»Hrvatski dnevnik« polemizira z »Ju-trovim« uvodnikom o samostojni banovini Sloveniji in pravi med drugim: »Slovenci so grešili, ker so vprašanje formiranja svoje banovine povezali s formiranjem banovine Srbije in njenimi kompeteucanu ter iažji problem vezali s težjim. Po našem mišljenju bi moraii Slovenci podpreti Hrvate, da se čimprej izgradi banovina Hrvatska, nato pa slovenska z istimi, če treba, kompetencami in finančno neodvisnostjo. Interesi slovenskega in hrvatskega naroda so zdaj identični. Hrvati smo bili mornarji dolge plovbe, Slovenci so se bavili s obalno plovbo, da se tako izrazimo. Smeli hrvatski podvig je bil koristen tudi za Slovence. Res je, po zaslugi slovenskih politikov je bil včasi pritisk na Hrvate ublažen, kar lojalno likvidiramo. Slovenija ne bo imela svoje samostojnosti, če je ne dobi Hrvatska.«
Reorganizacija SOS v Šibeniku
Včeraj je bila v Šibeniku konferenca veljakov SDS. Akcijski odbor 10 mož s predsednikom dr. Štambukom za mesto in dr. Milošem Jelaskom za srez Šibenik bo izvedel reorganizacijo stranke. Na velikonočni ponedeljek bo širša konferenca SDS, na katero bo prišlo tudi vodstvo iz Zagreba.
»Novosti” monja|o gospodarja
Kakor nam poročajo, bo zagrebško no-vinsko podjetje Jugoslovenska štampa« kjer se tiskajo »Novosti« in drugi listi, v začetku aprila prešlo v nove roke pod kontrolo bana banovine Hrvatske. »Novosti« bodo še dalje ostale informativen organ z nalogo, da zberejo okrog sebe vse konstruktivne sile v smeri hrvatsko-srbskega sodelovanja in sloge.
Dvanajstine, novi preračun
Na zadnji seji vlade so razpravljali o novem preračunu. Da bo nov sistem državne finančne uprave v zvezi s finančno samostojnostjo banovine Hrvatske mogoče v redu izvesti, bodo za prve tri mesece novega preračuna uvedene dvanajstine. Novi preračun bo imel nekatere zanimive posebnosti, ki jih doslej ni bilo.
Dve „PravdiM v Sarajevu
Državno tožilstvo v Sarajevu je prejelo prijavo dveh »Pravd«. En tednik izdaja dr. Šefkija Behmen, drugega pa minister dr. Kulenovič. »Pravda« je bila nekdaj glasilo Jugoslovanske muslimanske organizacije.
Kaj je s "Preganjanjem” Srbov v banovini Hrvatski?
»Jutamji List« prinaša pregled o premeščanjih in odpuščanju nameščencev v zvezi z gonjo o zapostavljanju Srbov ih ugotavlja: »Odkar obstaja banovina Hr-vatska, je bilo v njej stavljeno na raz* položenje 374 oseb, od teh 250 Srbov« 124 Slovencev in Hrvatov. Mnogi od teh so sami zaprosili za odpust, druge ie stavilo na razpoloženje ministrstvo, ker niso imeli zadostne kvalifikacije. Premeščenih je bilo v istem času 226 Srbov ih 979 ostalih. Če se vzame v poštev, da ima banovina blizu štiri milijone prebivalcev in odgovarjajoče število uradni-štva, tedaj je res pokvarjenost hujskačev, če zaradi premestitve desetin Srbov raz-pihavajo strasti in rušijo hrvatsko-srbsk sporazum.«
"Vse za kmeta”
Pod tem naslovom polemizira tednik »Slovenska zemlja« s pisanjem »Slovenca« in »Jutra«, ki da sta naenkrat poln® skrbi za krnela in zaključuješ »Kmetu se danes slabše godi, kakor se mu je pred 50 leti. Posojilnice, ki jih je skrbna spoda ustanovila, da bi ga rešila iz r0* oderuhov, niso bile nič bolj človekoljubne. Po mestih mrgoli zdravnikov — kme* umira na peči brez pomoči. Zivinozdrav-nlkov je čim dalje več, živina slovenskega kmeta je čim dalje bolj zanikrna-Za tujce so v deželi avtomobilske ceste !n hoteli, slovenski kmet hodi po stezah in ne najde prostora niti v bolnišnic,-Gospoda vije roke zaradi bele kugo* kmetski otroci pa ne dobe dela v tovar* nah, ker jih je premalo.«
llfoir?ee
Zadnje dni so znova poskočile cene nekaterim nujnim življenjskim potrebščinam. Kljub temu, da spadajo življenjske potrebščine, ki jih rabi človek neobhodno za življenje, pod kontrolo, se cene dvigajo. Blagovne borze notirajo, da je pšenica v zadnjih dneh ponovno prekoračila ceno 200 din za 100 kg.
Z dviganjem cene pšenici se vzporedno dvigajo cene moki. Tako je v poslednjem času narasla cena pšenični moki za 20 para pri kg, v dobi od 1. januarja do 1. marca pa od 60 para do 76 para pri kg. Tudi drugim artiklom, kakor mesu, kavi, raznim testeninam, siru, olju itd. so cen; poskočile.
Gena pšenici narašča, ker je tržišče za pšenico že izčrpano po dosedanjih nakupih raznih družb, posebno pa Prizada. Sedaj jo prodajajo menda samo še oni producenti, ki so v jeseni, ko se je kupovalo po nižjih cenah ohranili svoja skladišča nedotaknjena. Ker pa Prizad rabi za izvoz ogromne količine pšenice in dobi blago le pri onih, ki so do sedaj svoje blago hranili, mora plačevati ceno. kakršno zahtevajo producenti.
Gotovo je vzrok naraščanju cen žitu tudi lanska slaba letina in ker smo več pšenice izvozili, kakor bi je imeli. A tudi nakupi za rezervno hrano so dvignili ceno.
Imamo odbor za pobijanje draginje, uredbe, o trgovskih in posredniških dobičkih, ki pa niso ustavile dviga cen, ki bo imel velike socialne posledice. Treba bo tudi, da se maksimirajo dobički »go-
; Zoper razširjanje lažnih vesti
i Uprava mesta Beograda je objavila, da se zadnje čase širijo vznemirljive vesti, ki so popolnoma izmišljene. Te vesti , .se tičejo političnih razmer v naši državi, tovih« producentov, ki so s svojo špeku-j be pa mora prenašati na svojih ramah Ker je namen razsirjevalcev takih vesti
Cene še vedno naraščalo, a plače -?
lacijo povzročili dvig cene pšenici. To je i iti utrpeti pri odtrganju od ust naš urad-ena izmed glavnih napak naredbe o po- j nik, ki ima še vedno iste plače, knkOr ta-
bijanju draginje, ker ne poseže do temeljev, do Izvora povišanju cen, anvpak skuša le pristriči dobičke v drugem razdobju njihovega razvoja, dočint uživajo »gotovi« producenti pri tem povečane
dobičke.	'	.......
Vse take špekulacije in zakulisne bor-
krat, ko so se začele dvigati cene raznim .življenjskim artiklom, ki sb se že podražili za okrog 30%, ter naš delavec v raznih obratih, kateremu pa so vsaj nekoliko izboljšati položaj. Ali bo tudi letošnji prvi april razočaral utadništvo?
zanesti nemir med ljudstvo in ga zavajati v zmoto, se bo proti razširjeval.cem z vso strogostjo postopalo po zakonu.
Prosvetno-organizatorični tečaj
Ptujsko okrožje Društev kmetskih ian-tov in deklet in istoimenska društva ljutomerskega okraja so priredila preteklo nedeljo v Ljutomeru prosvetno-organiza-toričen tečaj. Tečaja, ki je bil predvsem namenjen organizirani in tudi trenutno še neorganizirani mladini kmetsko-mladin-skega gibanja v ijutomerskem okraju, se je udeležilo 52 tečajnic in tečajnikov, od teh 33 iz ljutomerskega okraja.
Tečaj je otvoril predsednik ptujskega okrožja g. Jožko Tomažič, ki je pozdravil predsednika in tajnika Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane gg. Ivana Kronovška in Ivana Nemca, tečajnikom pa izrazil dobrodošlico v znamenju misli, ki jih zastopa mladinsko gibanje.
Otvoritvi so sledila celodnevna predavanja, ki so jth imeli gg. Ivan Kronovšek, Ivan Nemec in Vladimir Kreft.
Po končanih predavanjih so si tečajniki ogledali zabaven film v Sokolskem
c Umrln je v Prešernovi ulici 74 letna gospodinja Apolonija Wiesmayer.
c Nesreča. 35 letni dninar Anton Pit-stoslemšck iz Tera pri Ljubnem je v božjasti padel in si zlomil roko.
c Napad. 20 letnega dninarja Vranca Nagliča iz Ljubečno pri Celju je napadel prekupčevalec z živino Franc Šeligo Iz Griž in ga z nožem zabodel v desno ramo. e krajevni odbor Jadranske straže in , .	,	.	j	.	,,,	TPZ „Putnik“ v Celju priredita v sred«,
kinu, po luno predstavi pa so se vinih 13t ,.m-) ob 2o. v kinu „Mctropol“ širina slovesen zaključek tečaia v dvorano j optično predavanje „0 Ilrvatskem Primor-
ju“ s posebnim ozirom na stare umetniške, arhitektonske, kiparske in slikarske spomenike ter s predvajanjem zvočnega filma „Od Zagreba do ' Rabft“.
g. Zavratnika.
Tečaj je zaključil g. Tomažič, zahvaljujoč se predvsem gg. Kronovšku iti Nemcu za iznešene besede na njunih predavanjih, katere so bile pri tečajnikih s priznanjem sprejete, in želeč udeležen-
Zvišanje poštnih pristojbin
S i. aprilom je poštni minister predpisal nove poštne pristojbine. Prodajna cena poštnih vrednotnic se spremeni za denarne nakaznice od 0.25 din na 0.50 din, odkupne spremnice za doma in za tujino z 0.25 na 0.50 din, carinske deklaracije z 0.10 na 0.50 din in ovitki za denarna pisma z 0.50 na 1 din in z 0.75 na 1.50 din. Na poštnih vrednotnicah bo treba razliko nadoknaditi z znamkami. Pristojbina za tiskane posetnice v odprtih ovitkih s čestitkami, sožaljem, zahva-
lo itd. z največ petimi besedami ali pa petimi običajnimi črkami se zviša od 0.25 na 0.50 din, odškodnina za izgubo priporočene pošiljke v notranjem prometu se zviša od 50 na 200 din. Zviša se tudi pristojbina za priporočene pošiljke v krajevnem prometu od 2 na 3 din, v medkrajevnem pa od 3 na 4 din. V mednarodnem prometu je zvišana pristojbina za priporočene pošiljke za Grčijo. Romunijo in Turčijo od 3 na 4 din. za vse ostale države pa od 4 na 5 din.
USPEŠNO POSREDOVANJE PRIZAD-a
Posredovanja PRIZAD-a pri nakupovanju vina in žganja je pokazalo pozitivne rezultate. 2e v nekaj dneh je to posredovanje povzročilo dvig cen vinu in žganju, kar bo gotovo zmanjšalo špekulacijo. Pričakovati je še nadaljnjih uspehov v tem pravcu.
Ljubljana
a Počastitev spomina dr. Oražnu. V ponedeljek ob 19 letnici smrti človekoljuba, rodoljuba in velikega dobrotnika dijakov, dr. Ivana Oražna je -bil zjulrai v Frančiškanski cerkvi spominski obrea, po službi božji pa se je na dvorišču Oražnovega doma v Woll'ovi ulici zbralo mnogo cli-jaštva, kj je pred spominsko ploščo počastilo spomin svojega dobrotnika.
a Stavbena stroka kot merilo gospodarskega položaja je bila vsestransko orisana v poročilih, ki so bila podana na občnem zboru. Združenja pooblaščenih graditeljev. V nemirnih časih ima stavbeno podjetništvo mnogo neizogibnih težav, so pa tudi ovire, ki bi se dale preprečiti z odločnimi, smotrnimi ukrepi oblastev ter z večjo vzajemnostjo podjetnikov. V stro: ki je nezdrava konkurenca, ker nekateri podjetniki ne znajo pra,v kalkulirali, ali pa hočejo po vsaki ceni priti do gotovine. Javna dela naj se razpisujejo na podlagi cen gradiva, delavskih mezd ter solidne izvedbe v upoštevanju, da imamo doma dovolj sposobnih moči in gradiva. Država naj zatira špekulacijo ter podpira pocenitev kredita.
a Vzgojeslovna predavanja za starše so uvedena na državni poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Pivo tako predavanje Je bilo v ponedeljek ob 20. in ob tej uri bodo do konca tedna kot predavatelji nastopali znani pedagogi. Predavanja so važna tudi za starše, ki imajo svoje otroke v srednjih Šolah.
a Obiske bolnikov v splošni bolnišnici
nameravajo baje reducirati na dvakrat na teden. Zaradi prenatrpanosti bolnišnice je ta namen seveda razumljiv, a baš zaradi žnanega slabega položaja je tudi razumljiva želja bolnikov po čestem obisku svojcev.
a Obnova važne lavne knjižnice. Simon Gregorčičeva knjižnica, ki je morala preti teti zaradi pomanjkanja prostorov uslaviti svoje ^poslovanje, bo v kratkem spel odprta. Pod streho jo vzame Sokol I v pa-
viljonu svojega doma na Taboru. Tako bo dobil šentpetvski okoliš spel svojo priljubljeno javno knjižnico, ki bo temeljito preurejena in izpopolnjena.
NAHODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama:
Torek, 12. marca: ,,Strahopetec“. Red A. Sreda, 13. marca: .,Kupčija s smrtjo". Red B.
'Opera:
Torek, 12. marca: Zaprlo.
Sreda, 13. marca: „Lumpacius Vagabun-dus“. Red Sreda.
o Zvončki in škorci so že tul Dasi pokriva prirodo še debela snežna in ledena ,	.	,	,,v	„	,	____plast, so se že vrnili škorci, prvi ozna-
kam in udeležencem tečaja, da ponesejo. njevaici pomladi. Na prisojnih strminah, sprejete misli v domačo vas med svoje, kjer jc radi sankanja otrok sneg že skop-prijateljice in prijatelje. V imenu prire-;nel, pa kipijo iz tal beli zvončki ter se diteljev tečaia je tudi spregovoril Kreft nemirno pozibavajo v hladnem vetru I>o-Vladimir i, Sv. Jurij. * ŠCavAI. to -j žajoe trdno vero, da bo današnn tečaj; čke v šolo.
rodil le dobre posledice in bo pomemben j o Ljutomer. Prireditelji prosvetno orgu-
mejnik v razvoju kmetsko-mladinskega i nizaloričnega tečaja kmelsko-mladinskega
srihania	v	liutomerskem	okraiu S	oes-	«lbanJ? se najjepše zahvaljujejo vsem Lju-
gipanja	v	ljutomerskem	oiuau. c>	pes | lomorčanom, ki so s prostovoljnimi pri-
mijo »Hej Slovani« je nato bil tečaj za-. spevki pomagali h kritju stroškov. tečaia;
ključen.	V enaki meri sc zahvaljujejo upravniku
Četudi je bil tečai enodneven, je poka- 'Sokolskega kina g. Pušenjaku, ki je s svojo
vat da	ie	hil notrchpn	in ir tudi	vse-	uvidevnostjo omogočil udeležencem tečaja
zal, da	je	bil potreben	in je tudi	vse-	prisoslvovanjc pri kinu podstavi, enaku
stransko dobro uspel.	zahvala p«, tudi g. restavratorju Zavrat-
niku Lojzetu, ki je dal na razpolago svojo dvorano.
o Tragična smrt družinskega očeta. Ob
novi pohorski cesti na HoČkem Pohorju se je ubil 37 letni cestar Rudolf Zidar Da bi prišel preje proti domu, je skrajšal pot po strmi bližnjici. Na strmini pa mu je. spodrsnilo, padel je z glavo v prepad ter si razbil lobanjo. Očeta štirih otrok, so našli zjutraj mrtvega.
o Protituberluilozna zveza v Ljubljani ie založila za velikonočne praznike posebno ............................~
naš
Gaspari. Gena je 1’— din. Ker je namenjen za podporo siromašnih jetičnih bolnikov, naj javnost ne zamudi te prilike za velikonočna voščila in s tem dokaže svoje zanimanje za nrotiietični pokret.
o: Gasilska župa v Murski Soboti ima občni zbor prihodnjo soboto v Grajskem kinu.
o Staro železo se bo lahko uvažalo bre/ uvozne carine, enako odpadki bele jekleno pločevine. V veljavi pa še ostaja zmanjšana carina 0.50 din pri uvozu sivega livniškega železa.
Ptuj
p 178 razstavljenih vin. Preteklo nedeljo je bila v Ptuju ob prisotnosti številnega občinstva otvorjena velika vinska, zgodovinska in." tujskoprometna razstava. Pomen takih razstav, posebej še v sredi-
ščih vinorodnih krajev, so podčrtavali vsi govorniki. Ob otvoritvi so govorili župnik pri Sv. Barbari v Halozah in preds. Vinarske zadruge Groblar, mestni župan dr. Remec, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik in gostilničar Jožko Rcrlič. Razstavljenih jc bilo 173 vrst vin.
p Nesreča na smučih. Kazimar Koželj trg. pomočnik si je pri smučanju na Panorami dvakrat prelomil nogo.
* Slavko Lukman. Kralj tenorjev bel-kantistov nastopi v torek, 12. marca, ob 20. uri v dvorani Glasbene Matice. Poznamo ga iz prejšnjih nastopov, med tem časom je Lukman doživel veliki sloves in priznanje tildi izven naše države. Na sporedu So pesmi arije. Imeli bomo priliko slišati prleške pesmi kakor tudi original v španskem jeziku prelepo ,Princesi tp“. Pri koncertu sodeluje odlični član ljubljanske drame Milan Skrbinšek ,im klavirju spremlja gdč. M. Kabajeva.
Celje
c Obrtniški sestanek bo v sredo ob 20. v hotelu „13eli vol‘‘.
c Obrtniški praznik bo v Celju na Jožefovo 19. marca. Ob 8. zjutraj bo v opatijski cerkvi maša, nato pa pri „Bolem volu" obrtniško zborovanje.
c Borza dela. 10. t. m. je bilo v evidenci 10(58 brezposelnih iu sicer 912 moških in 156 žensk. 29. februarja pa jc bilo v evidenci skupaj 1293 brezposelnih, moških je bilo 1106, žensk pa 187. — Delo je na razpolago 1 hlapcem, 2 krojačema, 1 mizarju, 6 deklam, 10 kuharicam, 4 sobaricam, 6 glužkinjam, 1 poslrežnici in 1 natakarici.
n Podražitev kruha v Splitu. Te dni
so splitski peki podražili kruh za 25 par Dvig cen utemeljujejo s podražitvijo moke in kvasa.
n Dubrovnik jc po statistiki najdražje mesto na Hrvatskem. Najceneje mesto pa je Diakovo.
n Drva za angleške surovine. Jugoslovanska lesna industrija razmišlja o po večanem izvozu drv in lesa v Anglijo, ki bi v kompenzacijo pošiljala surovine.
n Privilegirana agrarna banka v Beogradu je imela glasom zaključne bilanoe lani 18.2 milijona din čistega dobička.
n Dve novi železniški progi so pričeli gradili, in sicer progo Rihač-progo Karlovac—-Bihač.
-Knin ter
Problem ptujskega javnega kopališča
V	listih se znova objavljajo notice o nekih investicijah, in proračunih za razširjenje in popravilo, .našega javnega kopališča. Menda je bilo ponovno tudi na občinskih sejah govora o tem. Da ni bilo do sedaj še nič, objavljeno iz vrst onih slojev, ki imajo na prepotrebni preureditvi javnega kopališča največ interesa, je temu krivo le znano dejstvo, kako težko pride v Ptuju do- uresničenja raznih načrtov. Na ponovno pobudo iz vrst obiskovalcev, javnega kopališča objavljamo sedaj par vrstic k zadevi, ki je, kakor se zdi, spet postala , »aktualna«,,
Znano je, da v Ptuju nimamo niti vodovoda niti večjega števila stanovanj, ki bi bila opremljena s higieničnimi kopalnicami. Naj služi starinski značaj mesta kolikor hoče recimo tujsko prometni propagandi, je pa vendar za splošne Življenjske in zdravstvene, pogoje prebivalstva pomanjkanje., kopališča in vodovoda velik minus. Revnejši", sloji pa, ki tudi po drugod ne morejo prebivati v stanovanjih z moderno urejenimi kopalnicami, so tu še toliko na slabšem. Neki znani
javni delavec, zdravnik, se je ob priliki j štatek pa je, da sta prha v prednjem pro-protituberkuloznega zborovanja izjavil: j štoru parne kopeli in kad pripojena na
Kaj nam pomaga ves boj proti jetiki, če pa nimamo v mestu zdrave pitne vode.
Javno mestno kopališče ima menda 4—5 kadi, s prho v posebnem prostoru in parni oddelek tudi v posebnem dvojnem prostoru s slačilnico, ki ima samo 3 prostore, parni kotiček za par ljudi, 1 prho in 1 kad. To je javno kopališče za ptujsko prebivalstvo. Letnega kopališča se namenoma ne dotikamo, ker je vprašanje zase. Ureditev notranjega kopališča je tudi zelo zanemarjena, vsi prostori so tesni in samo zadnje tri dni v tednu odprti. kadi so obložene s keramičnimi ploščicami, vse ostalo notranje zidovje je obeljeno le z apnom, ki se lušči, plesni' in odpada, tako, da se kljub trudu službujočega osebja ne da čistiti, kakor bi to zahtevalo najskromnejše upoštevanje higieničnih predpisov. V parnem oddelku je tako tesno, da začne že po nekaj urah, če se koplje, več oseb, naravnost smrdeti po znoju in izparinah. Največji nedo-
eno samo dovodno cev, tako da mora že takrat, kadar sta v parni kopeli dva obiskovalca, čakati eden na prho, ko drugi uporablja kad in obratno.
Zato bi bilo treba razširiti vse prostore in montirati novi kotel; ali pa napraviti vsaj najnujnejše: razdeliti dovod vode: en dovod za prhe, drugega za kad: dalje ločiti slačilnico za ženske od moške slačilnice, če je kopalni prostor isti; nadalje montirati še eno kad v parnem prostoru in oljnato »pleskati zidove. Potreben prostor bi se dal razširiti na račun prh, ki bi se jih združilo v istem prostoru. Tako bi imeli najnujnejše za potrebo vsaj desetine kopalcev, ki bi lahko šli skupaj v paro in pod prhe. Za čiščenje in oskrbo vseh prostorov in naprav kopeli je treba več osebja. Tudi cene bi naj ne bile take, da bi bik) kopališče lahko dostopno najrevnejšim slojem. To velja zlasti za prhe in paro, če so že kadne kopeli — luksus.
Socialni problemi v sodobnem slovenskem romanu
Iz predavanja docenta dr. najmanj pa predmestja. Predstavniki no-
Antona Ocvirka o socialnih problemih v sodobnem slovenskem romanu Vsaka literarna struja je izrazito časoven pojav ter se izražajo v njej težnje kolektiva. Za ekspresionističnim načinom izražanja se je tudi pri nas pojavilo prizadevanje po čim predmetnejšem, in stvarnem podajanju predmetov, in dočim se je ekspresionizem oddaljil od stvarnosti, se je novi realizem, mlajši rod (Miško Kranjec, Ingolič in Prežihov Voranc) povezal v svojih delili s problemi sedanjosti ter se dokopal do socialne strani. In prav roman je sredstvo, v katerem je največ možnosti zajeti življenje v vsej širini in globini ter ga pokazati v vseh odtenkih. Socialni " roman pa spada med idejno zasnovana dela ter prikazuje društvena trenja, borbo celote in posameznika. Prve klice socialnega romana je prinesel realizem (Zola, Germinal), v Rusiji pa so bila ustvarjena mojstrska dela evropskega slovesa. Mi smo se tako pozno dokopali do romana zaradi odmaknjenosti od življenja. Prvi početkl romana so pri nas močno shematični ter niso zrasli močno iz življenja. Tako je Finžgar v romanu »Iz modernega sveta« vse preveč shematičen ter prikazuje vse preveč v belo-črni tehniki. Jože Pahor prikazuje v »Medvladju« tipiko dveh nasprotnih smeri, njegovi junaki pa so premalo psihološko motivirani. Bolj kakor Seliškar, Jarc in Magajna sta se približala romanu Kozak in Bevk. Prvi je napisal družinski roman nastajajočega meščanstva v vsej širini, dočim pri Bevku prevladuje težnja po zunanji podobi življenja.
Socialni roman je ustvarila šele generacija po 1. 1930., ki je začela zavestno proučevati kmeta, nialomeščana in delavca. Najbolj je uspel# slikanje vasi,
vega realizma so se oklenili sodobnejših kompozicijskih vidikov. S kolektivistično tehniko v romanu so lahko zajeli široko problematiko plasti, ki jo raziskujejo, risati so začeli celoto, kolektiv v njegovih razgibih, slikanje'pa je zraslo iz določenega kraja, vasi, dočim se je svoječasni individualizem oklepal samo posameznosti. Tak način podajanja ima v sebi dinamiko celote. Individualna fabula je odpadla, v celoti pa je podana živost in dinamika okolja. Tako razgiblje Ingoliče-vo. celoto gibanje podeželskih plasti ob problemu agrarne reforme, v tem pogledu pa je tudi zanimiva »Požganica« Prežihovega Voranca. Tako je Ingoličevo delo (Lukarji) skoraj brez osrednjega junaka, enako je pri Krajncu in Prežihovem Vorancu. Dela teh romanopiscev so zasidrana na gotovem okolju, povezana s socialnimi prilikami in zvesta v opisovanju dejstev, kar je vse posledica avtorjevega pogleda na svet in družbo. Gibalo romana so socialni problemi, ki jih rešuje pisatelj v svojih delih.
Socialni roman so pri nas pisali Slavko Savinšek, kateri pa ne prepričuje ter je preveč apriorističen, Rožmane, ki je preveč odmaknjen od realnosti, Cerkve-
nik, Ivan Molek, ki je že prepričljivejši po dokumentaričnosti, . Tone Seliškar (Roke Andreja Podlipnika)., ki je ■ spretnejši, dočim je Javornikovo pripovedovanje v »Črnem bregu« dolgovezno me ditiranje in bravec čuti vedno bolj, da pisatelj ni odkritosrčen. Nasprotno pa je Prežihov Voranc v »Požganiči« stvamej-ši in prikazuje brez nabreklosti delavstvo ter skuša na realnih osnovah dokazati, kako je slovenska narodna ideja morala propasti Opis je plastičen in psihološko poglobljen.
Tone Seliškar je v Nasedlem brodu globlje pesegel v meščansko življenje, Miško Kranjec pa je napisal velik sociološki tekst o prekmurskem kmetu ter prikazal v delih temeljne važnosti vaškega okolja, Ingolič pa je obdelal problem agrarne reforme in napisal najobsežnejšo in temeljito studijo vaškega življenja.
Predavatelj je končal svoje predavanje z besedami: »Po šbčialttih problemih in idejnih izsledkih, po zasnovi in izvedbi, po pripovedni razgibanosti in življenjski pristnosti, dame in gospodje, razodeva sodobni slovenski socialni roman uspešno zakoreninjenost v sedanjosti, a obenem zrcali plodne razglede v bodočnost.«
Zahteve in želje krojaških pomočnikov
Na naš članek z naslovom »Eksistenčni boj krojačev in šivilj« nam je poslal brezposelni krojaški pomočnik naslednji dopis: »Velika'noč se bliža. Krojači in šivilje imajo polne roke dela, zato morajo pomočniki in pomočnice ter celo -vajenci delati bodisi prostovoljno bodisi iz drugih vzrokov po 12 do 14 ur in še več na dan. Zato zahtevajo pomočniki in pomočnice plačilo za nadure kakor to zakon predpisuje, ker hočejo tudi oni imeti
vsaj malo lepe praznike. Združenje krojaških mojstrov m šivilj naj poskrbi, da bodo mojstri in mojstrice plačali zakoniti povišek za nadurno delo, ker bodo pomočniki in pomočnice sicer prisiljeni šušmariti. Ni prav, da imajo nekatere šivilje kar po 4 do 6 -vajenk, pomočnice pa so brez dela. tudi y tem pogledu naj se napravi red-« Brezposelni krojaški pomočnik.	'
Mestni očetje, uslišite v blatu toneče
Uživam dvomljiv privilegij, da prebivam v najlepši, pa tudi v najblatnejši mariborski ulici. Že pozimi postaja promet za pešce skoraj nerešljiv problem, ker si pešci z največjo muko utirajo pot skozi nezgažen sneg. Najhujše pa prinese pomlad, ki zalije vso ulico v veliko jezero, preko katerega brodijo meščani in dijaki z galošami ali brez njih prablato
do mesta. Ako se ponaša naše mesto s toliko vzorno urejenimi trotoarji, zlasti v njenem središču, ali ne bi kazalo, da bi se samo del te urbanistične skrbi posvetil tudi ulici, ki spada poleti kot sprehajališče neštetih mamic z vozički, starih upokojencev in sprehoda potrebnih mestnih očetov, med najprometnejše ulice Maribora?	Meščan.
Pomagajte Slovencu iz Finske
Luka vrnil s
Orešnik, ki se je pred meseci svojo, družjno iz Finske, prosi, zavedne slovenske delodajalce, da mu priskrbe zaposlitev. Je izurjen šofer in avtomehanik. Narodna dolžnost je, da mu kot Slovencu preskrbimo nujno potrebno zaposlitev. On, njegova žena in trije otroci, ki so se nedavno vrnili pred vojno iz Finske, tavajo razočarani po Mariboru in moledujejo za zaslužek in kruli.
Sedaj naj pokaže mestna občina mariborska socialni čut! Pri mestnem avtobusnem podjetju bo prav gotovo kakšno me-,sto za siromašnega Slovenca, ki se je vrnil iz tujine. Ker bo mestna občina povečala avtobusni promet, bo Luki Orešniku lahko prav gotovo pomagala. To plemenito gesto mestne občine bo znala odobravati in ceniti vsa naša javnost.
STARČEK ŽIV ZGOREL
Na Kralja Petra cesti 43 v Studencih se je pripetila strahovita nesreča. 82-letni zasebnik Jurij čmčič: se je grel pri razbeljeni železni peči. Ker je bil zaradi vina nekoliko dobre volje, se je zvrnil preko peči, da se mit je vnela obleka. Starček je živ zgorel. Ko so ljudje opazili dim, so vdrli v njegovo sobo in našli starčka že mrtvega. Bil je skoraj popolnoma zoglenel.
NAMEŠČENSKE LEGITIMACIJE
Vsi oni, ki stanujejo v Mariboru in sl še niso pribavilt novih poslovnih knjižic ali nameščenskili legitimacij, se opozarjajo; da jih takoj naročijo pri popisovalnem oddelku meštnega poglavarstva na Slomškovem trgu št. &l. Zlasti se opozarjajo vsi nameščenci in delavci, 'da brez teh knjižic ne smejo dobiti zaposle-nja in ne znižane vožnje po železnicah in parobrodih, kakor tudi ne bodo brez knjižic deležni dobrobiti pri javnih borzah dela, niti pri organih delavskega zavarovanja (okrožnih uradih za zavarovanje delavcev).
odbora, ki jo je vodil župan g. K! r a r. Po njegovem uvodnem poročilu so rešili več ubožnih zadev. Siromašni viničarji in brezposelni stalno trkajo na občinska trata za podporo. Na seji so razpravljal’. tudi o novem proračunu, ki ga je letos izredno težko sestaviti zaradi znižane ■trošarine na- vino in drugih nepredvidenih občinskih dajatev. Na dnevnem redu je bil tudi razgovor o košaškem davčnem sporu.. Občinski odbor je soglasno sklenil vztrajati pri takojšnji izvedbi razsodbe državnega sveta, ki je obsodil mestno občino mariborsko v plačilo davkov za tovarne v Melju; ki ležijo na košaškem ozemlju.
OBČINSKA SEJA V KOŠAKIH
Preteklo soboto je bila v krčevinski £oii občinska seja košaškega občinskega
m Zadružno predavanje. Drevi ob 20. predava prof. Ladislav Mlalc e v v Ljud-. ^ki univerzi o lemi „Zadružništvo v raznih ekonomskih sistemih",
m čigav j© denar? V mestnem avtobusu štev. 1 je našel neki dijak rjavo usnjeno denarnico, v kateri je bilo 112 din. Lastnik naj sc' zglasi na policiji.
ni Obesil sc je, ker sc je z ženo sprl
69	letni kočar Pregl Ivan iz Polanc. Ko ga fe žena našla na skednju, je bil že mrtev. Pokojni je bil več let živčno hudo bolan.
Ne pozabi naročnine!
m. Stara tlhotapka. Orožniki so prijeli 59 letno Marijo V.' iz Hrastja pri Lim-bftšu, ki je strastna tihotapka s saharinom in vžigauiiki. Zaradi tihotapstva je bila že večkrat predkaznovana. Pri starki so našli poldrug kilogram saharina.
m Med plesom na nekeni godovanju v Kušerniku v Slovenskih goricah je bil na-
Eaden želar Janez Poš, ki je dobil tako ude poškodb^, da se je moral zateči v bolnišnico.
m Upniki Gospodarskega društva r. z.
z o. z. v Mariboru, ki je v likvidaciji* naj v zakonitem roku prijavijo svoje ter’ jatve,
m Nova tovarna celuloze. Industrij alec R. Deutsch ,ki je &sški emigrant, namerava v Dravski dolini zgraditi tovarno celuloze,_ ki jo bo dobavljala novi tovarni tovarni umetne svilcr katero bo veleindu-strijalec Hutter zgradil y Rušah.
m Poverjeništvo ,,Vodnikove družbe“ za
Krčevino—Košake ie prevzel po pok. g. Cvetku učitelj na Krčevinski šoli Leopold Salda.
m Krčevina pri jMariboru. Gospoda dr. Jos. Hohnjec, profesor bogoslovja, in Anton Hohnjee. jetn. ravnatelj, oba v Mariboru, sta poklonila v počastitev spomina blago pokojne gospe Marice Heric, vdove šol. nadzornika, za siromašne učence in učenke krčevinske, šole vsak po 100 din. Upraviteljslvo šole se inlentivanima dobrotnikoma toplo zahvaljuje za velikodušni darili.’	. •; : - •
m Zaradi kitare sta se stepla neki gledališki delavec ito' fotografski pomočnik v veži na Aleksandrovi cesti 47. Obdelovala sta se z nohti in pestmi tako dolgo, da je prišel stražnik in ju ukrotil,.
m Sk „Vidinar‘“ ima danes zvečer ob 20 v društvenih prostorih UJN2B bržo-potezni turnir za prvenstvo marca.
m Voz in kočijo si jc izposodil. Pred Merdausovo gostilno je sinoči stala kočija izvoščka Adolfa PriberŠka. Medlem ko je čakal v gostilni na neko družbo, si je nje; govo kočijo in konja izposodil 31 letni teh:
tekstilni lelmik, Leo G", ter se z družbo odpeljal v mesto. Izvošček pa je moral peš.
m Goreča človeška bakla na cesti. Posestniku Ivanu Kozjeku iz Ribnice na Pohorju se je razlil in u^l bencin, ki ga je nesel v nahrbtniku, v trenutku je bi! posestnik v plamenu. Ogenj mu je prizadejal po hrbtu, precejšnje opekline ter se je moral Kozjek zateči v mariborsko bolnišnico.
* Na velesejem v Milan z obiskom Benetk, Padove in Trsta od 14. do 18. apr* ia 1940. Društveno potovanje ,Putnik-a“ z brzovlakom. Zahtevajte prospekte!
* Za koneert APZ iz Ljubljane vlada tudi v Mariboru ogromno zanimanje. Preskrbite si zato pravočasno vstopnice v predprodaji pri „Putnik-u“. Koncert bo v soboto, 16. marca, ob 20. uri v sokolskem domu (.Union)
m Nočna lekarniška služba. Od 9. do vključno 15. t. m.: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica1 12* tel. 28-12; Lekarna pri angelu varulhi, Aleksandrova c., tel. 22-13.
Kino . .
* Grajski kino. Danes zadnjikrat >,Kraljica usode1'. Od srede dalje ..Avantura o polnoči**. Olga Čehova.
* Esplanade-kino. Veliki glasbeni film »Čardaš - Kavalirji1* z Gustav Frohlichom. Veselje, smeh, ciganska glasba, temperament.
* Union kino. „Donski kozaki", največja filmska drama iz življenja kozakov z Vero Korene. Sijaj in razkošje.
ob 20. : „Vdova Rošlin-
Harlborsko gledališče
Torek, 12. marca ka‘\ Red C.
Sreda, 13. marca: Zaprto.
Četrtek, 14; marca, oo 20.: „Vdova Ro-šlinka“. Red A.
Svetovni sloves angleške operete „Gej* ša“ je povzročila. posrečena harmonija med vsebino in krajem dejanja tef godbo in petjem: Vsebinsko in krajev* no je celo dejanje polno mikavne romantike. Nastopajo predstavniki dveh svetovi zapada in probujajočega se vzhoda. V Maribor pa „Gejša“ prinese še rama, za* nimiva presenečenja.
Radio
Torek, 12. marca Ljubljana: 18. „Pomladi nasproti11,18.40 predavanje o družinski vzgoji; 19. na* povedi in poročila, 19.50 gospodarska per ročila, 20. spominski večer ob 30 letnic* smrti pesnika Antona Medveda, 22. poro* čila, 22.15 veseli zvoki. — Beograd: 18.20 klavirski koncert 19,40 koncert havajske* ga kvarteta, 20.10 koncert okteta, 20.40 simf. koncert- — Sofija: 18. lahka gl.« 18.45 mali orkester, 20.30 vokalni koncerti 20. komorna gl., 21.-30 lahke plošče, 22-plesna gl. — Kalundborg: 20.40 koncert orkestra in solistov, 22.20 vesela, gl. -r Toulouse: 19.30 valčki, 21. lahka gl., 22.20 kmečki orkestri, 23. salonski orkester, 23.30 koračnice. — Rim: 21. Verdijeva opera Ples v maskah". — Firenze: 19.30 lahki gl., 20.30 koncert orkestra, 22.30 pl. gl-— Budimpešta: 19.30 prenos iz opere. ~~ Miinehen: 18. lahka gl. — Bratislava: 21.20 velik simf. koncert, 22.15 ciganska gl. Beromiinster: 20.10 koncert orkestra.
Tokrat brez uspeha
Kakor že večkrat, še jc tudi nedavni zgodilo, da je nekdo tuje krvi kupoval naše nepremičnine in potreboval za odobritev »visoke« zaščite. In kakor tudi 2e večkrat, mu je zaščita bila. ponudena pod pogojem, da se tam in tam zavaruje. Zavarovalna pogodba je bila seveda sklenjena, intervencija pa kljub temu, hvala Bogu, ni uspela. Doklej bodo naši narodni in državni interesi še tako na prodaj?
Pospeševanje sadjarstva v Studencih
Malo je krajev, kjer bi bilo toliko vrtov kot v Studencih. Zato je bilo prav umestno, da je banska uprava priredila te dni:v deški ljudski šoli v Studencih dvodnevni vrtnarski tečaj. Obiskovalci so z velikim zanimanjem ih ukaželj-nostjo vztrajali. *■	■. -
Tečajnike in gosipode predavatelje je pozdravil v imenu Sadjarske in vrtnarske podružnice v Studencih g. šolski nadzornik Peter Močnik ter izrazil svoje veselje nad tako lepim številom obiskovalcev. Prir tečaju so predavali gg.: Kafol Fran, ban. sadi. in vinarski nadzornik v Ljubljani, Lap Anton, ravnatelj mestnih vrtov v Ljubljani in g. okrajni kmetijski referent inž. Šturm. Vsi predavatelji so obširno snov zanimivo in temeljito obravnavali in dajali pri debatah potrebna pojasnila. Tečaj je
pokazal, da so Studenčani napredni da se zanimajo za gospodarska vprašanja. Posebno v sedanjih težkih prilikah znajo ceniti važnost vrta, Tečaj je obiskal tudi kmeti referent g. Zupanc in se čudil lepemu obisku in zanimanju. Ob zaključku se je v imenu Sadj. in vrt. podružnice zahvalil predavateljem -gosp-šols. uprav. K o n t l e r, v imenu občine pa g. župan K a 1 o h, ki je obljubil vso pomoč pri nadaljnjem delu.
Kakor vrtn. tečaj, je bilo tudi predavanje zastopnika »Prizada« S- inž. Rozmana pri Sadj. in vrtnars. podružnici dobro obiskano. G. predavatelj je opozarja* na razna dela, ki jih mora izvršiti vesten sadjar pozimi in poleti (snaženje, gnojenje, škropljenje) ter obUubil posebne nagrade ohim sadjarjem, ki bodo to del« vestno opravili.
2an-‘«n?wosfi
Ali bo Švica postala pomorska država?
Grandiozen načrt italijanskega inženirja, ivagati 3ttic© z vedno potjo na Jadran
Nedavno smo čitali, da je Švica kupila več ladij, ki plujejo po morju pod njeno zastavo. Ta mala. pa zelo napredna gorska država v naročju najvišjih Alp, je skoroda zaprta svetu. Le trije vodni odtoki jo vežejo navzven, reka Reti k Severnemu, Rodan k Sredozemskemu mor-
Pokojni M OTTA
ju, dočim se njen tešinski okraj odpira do jezeru Lagu Maggiore v severno-ilalsko nižino.
Odkar je na zahodu izbruhnilo vojno sovraštvo in je plovba po Renu zaprta, sameva pristanišče v švicarskem Base-lu. Zato je tembolj poživljen že star načrt inženirja Maria Beretta, zvezati Švico S kanalom iz Laga Maggiore na Jadran. Za ta načrt se je bil zavzel že pok. švicarski državnik Motta.
Obstaja namreč možnost, da se zgradi velika vodna pot iz Locarna po jezeru dalje v Benetke. Iz Laga Maggiore gre zdaj vodna pot po Naviglio Grande in Navlglio di Pavia, od tod v Pad in dalje po kanalih v Benetke. Mussolinijeva vlada se je bila po L 1922 zavzela za zgraditev vodnega sistema v severni Italiji. Kanal Milan - Benetke je bil poglobljen za plovbo do 600 tonskih ladij. Južno od Milana je nastalo novo pristanišče ter povezalo nase veliko industrijsko področje severne Italije. Ker je pa bilo treba poskrbeti za večje rezerve vode, je iuž. Beretta sprožil misel zgraditve velikega vodnega kanala po Lombardiji in Benečiji, katerega en krak se bi začel v švicarskem Tešinu, drugi konec pa Iztekal v morje pri Tržiču nad Trstom in Raveni. Kanal bi naj bil precej širok in globok, rezal naj bi manj vredna tla severno od Milana, da bi ne zaviral velemesto v razvoju.
Lago Maggiore bi po tem načrtu dobilo z enim krakom kanala spoj na Turin, z južnega kouca jezera pa preko Busta, Legnana. severno od Milana, Monze. Bergama, Brescie, Padove k Trstu in Raveni. Stroški so preračunani na 1800 milijonov lir, kar ni preveč, če pomislimo na ogromno vrednost prometne poti. — Druea vodna pot maj bi se odcepila pri Monzi na jug mimo Milana in Lodija h Cremoni, kjer bi se združila s koritom Pada.
Švicarsko pristanišče Bellinzona ob gornjem koncu Laga Maggiore bi postalo osrednje stikališče prometa med Jadranom na eni ter severnim Ligurskim zalivom na drugi strani. Transportno blago severnovzhodne Francije, Belgije.
Holandske in norveških držav bi se lahko usmerilo po tej poti. Trgovina in industrija bi našle tu živahno trgovinsko oporišče, drugi Hamburg bi nastal pod vrhovi Alp. Italija kakor Švica bi imeli od nove vodne poti velike dobičke. Basel je oddaljen 828 km od Rotterdama, Ženeva 580 km od Marseillea, Jadran po novem načrtu le 415 km. Najmanj 8 milijonov ton blaga bi šlo preko te luke dalje v Švico in iz nje. Švica bi bila neposredno zvezana z Jadranom, ladje pod njeno zastavo bi plule tudi po naših vodah. Velikemu načrtu je treba le pristanka rimske vlade, ker bi bile vode Severne Italije nekako nevtralizirane, je težko reči, čc bo Barettijeva zamisel v celoti vstvarjena.
4572 m v zemljo navrtani vrelec
Zahodno od kraja Vasco v Kaliforniji je 4572 m pod površjem najglobokejši petrolejski vrelec na svetu. Sploh je to največja globina, ki jo je človek s svojo tehniko navrtal v zemljo. Ta vrelec ie 1828 m niže od najglobokejšega zlatega rudnika na svetu, Robinson Dipa v južno afriškem Randu.
Po cenitvah bodo znane rezerve nafte USA zadoščale za 10 let S tem seveda ni rečeno, da bodo Zedinjene države 1. 1950 brez petroleja. Vrtati bodo morali za njim dalje, Iskati nove sledove, ki jih gotovo ue manjka.
Vrtanje v globino ni lahka, tudi ne ce-
nena stvar. Še pred tremi leti je bil vrelec globine 3000 m nekaj posebnega, danes je takšnih že. nad sto, vrtalni stroj pa sega vedno globokeje y zemljo. Geologi sodijo, da bo skoro mogoče črpati nafto iz globine šest do sedem kilomatrov.
S seizmografskim raziskavanjem so odkrili v Kaliforniji nova petrolejska polja z rezervami nad 80 milijard litrov te dragocene tekočine. Z ostalimi vrelci vred premore samo ta sončna dežela nad 500 milijard litrov naftinib rezerv. Črpanja bodo šla še niže, do meje, ki jo daje granitna podlaga zemlje.
Vpliv žensk na gradnjo avtomobilov
Na veliki avtomobilski razstavi v USA so ugotovili, da je bilo med obiskovalci, ki so si ogledali krasna vozila in se zanimali za njih tchnjčno izdelanost, 48.3% žensk. Tovarne so začele zato že upoštevati povečano zanimanje ženskega sveta za avtomobilizem. Razstave so prirejene tako, da se lahko tudi nežni spol posluži poizkusnih voženj brez velikih zaprek.
Še pred 15. leti je bilo komaj 10 do 15% ženskih obiskovalcev na avtomobilskih razstavah. Zdaj se je izkazalo, da je 70 do 90% nakupov avtomobilov v Zedinjenih državah sledilo po iniciativi in nasvetu žensk. Zato so velike tovarne avtomobilov najele posebne ženske inštruktorje, ki jim nasvetujejo pri gradnji ženskim okusom najbolj prilagajočega se tipa vozil.
Radio pomiril prestrašene starše
Vloga radia v moderni dobi je res neprecenljiva. O tem priča tudi dogodek iz Madžarske, ki jo je sibirska zima izpre-menila v pravo zimsko puščavo. Budimpešta je bila z zaledenelo Donavo dolgo časa kakor pristanišče nekje ob Severnem Ledenem morju. Tisoče otrok iz okolice je moralo ostati v mestu, ker niso mogli iz šole v času, ko je snežni vihar
nasuj visoke zamete na ceste in proge.
Starši so doma v strahu zaman pričakovali otroke. Da bi jih pomirili, je radio ponovno oddajal poročila o zadržanih učencih in njih imenih. Socialno politični oddelek mesta, ki je otroke vzel v preskrbo, je imel polno opravka. Kakor so pozneje zvedeli, je poročevalska služba po radiu dobro funkcionirala, star-
PROTI INFEKCIJI. NAJSICUPNEIŠt GUHIIASTI SPECJALITFJ
IZGOVORI O-K
ši so bili pomirjeni, ko so vedeli, da so njih tniljenci v varnih rokah.
»Krakauer Zeitung« je nemški list, ki izhaja v Krakovu. Nedavno je pisal, kakšno življenje je v Varšavi. Iz mesta, kjer je bilo pred vojno 1,400.000 ljudi, se je zaradi priliva beguncev razvilo mesto z 1,800.000 prebivalci, ki niti vsi še strehe nimajo. »Danziger Vorposten« pa svojega kolego demantira in piše, da v Varšavi ni preveč beguncev ter se ni bati, da bi izbruhnile epidemije.
»Luciane la bionda«, lepa pariška ma-nikirka je pred tremi tedni izginila. Zdaj so jo potegnili iz Seine. Imela je intimne zveze z nekim Kitajcem, prijateljem maršala Čangkajška.
Prepoved novih zgradb, z izjemo onih v vojne namene, je izdal za vso Nemčijo inž. Todt, sloviti graditelj Siegfriedove črte in poverjenik ministrstva za gradnje.
10.000 paketov za NemČllo je bilo zbranih zadnje dni februarja v Baslu. Švicarska vlada je namreč odredila, da bodo morala biti poslej za te pošiljke posebna dovoljenja, zato so se potniki iz Nemčije podvizali.
Profesor Dlakocepec koraka po cesti in se pogovarja sam s seboj. Z rokami maha okrog sebe, naenkrat se pa ustavi in reče:
— Torej, na svidenje gospod doktor. Tu moram zaviti na stransko pot!,..
* •
Star Nimrod je razkazoval svojemu gostu lovske trofeje.
— Tega leva sem ustrelil v Južni Afriki! Mea nama rečeno, bil je trd boj,. 3 eno samo izbiro: on ali jaz!
— To rad verjamem, kajti vas si nikakor ne morem predstavljati kot preproge pred posteljo. ,
'• -*•*
— Kam pa bežite? Pojdite setu, saj sem slišal, da ste zvonili!
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
21
jci« sedaj je spoznala, da je Filip poklonil svoje srce drugi, še predno je prišla ona za njim. Njej pa je potem ponudil tisto, kar je še ostalo, takorekoč nekaj iz druge roke. Vse lepe besede niso bile iz ljubezni rojene, ne, to je bila Zgolj vljudnost, sočutje in pa želja po tovarištvu.
Precej časa je skrušena sedela v sobi ter boleče vrtala po glavi, iščoč trdne opore in mirnega izhoda.
»Kaj uaj počnem? Ničesar... Ta žena rau ni mnogo pomenila v življenju, saj bi se sicei ne poročil z menoj. Eliza se je z njim le poigrala, potlej mu je utekla in ga pustila samega. Zdaj se je vrnil k meni. zvesti tovarišici. Glen. bodi močna! Obvaruj ga! Bojuj se zanj! Osreči ga! Pomagaj rnu, da pozabi Elizo! Ko boš, Glen. vse to storila, te bo imel rad. kakor imaš ti njega in kot si želiš, da te Uubi...«
»Obvaruj ga! Bojuj se zanj!« Te besede je Glen že glasno izgovorila, tako živo je namreč premišljevala o svojih bodočih življenjskih nalogah. Bojevati se zanj! To pomeni tisoč in tisoč stvari. Filip naj torej nikdar ne izve, da je ona o vsem poučena. Vselej naj ga torej sprejme z veselim,, nasmejanim obra-
zom? Neguje naj torej in vzbuja njegovo ljubezen, da bo iz drobnega, danes vse-janega semena zrasla velika in lepa ljubezen v dneh, ki bodo prišli? Nikdar naj mu ne pokaže, da jo spravlja v nejevoljo njegovo uporno molčanje, in nikdar naj ga ne povprašuje o rečeh, o katerih nerad govori. »Moška ljubezen je krhka stvar. Ko jo najdeš, varuj jo previdno!« je nekoč nekje čitala. in sam pisatelj je priznal, da je to izredno težka naloga.
Toda Glenison ni obupala pred nalogo, kako bi si ohranila moža in njegovo ljubezen. Zdelo se ji je celo lahko v primeri, če bi šele morala to ljubezen vzbujati v srcu moža, ki mu neprestano lebdi pred očmi podoba druge žene.
Pogumno je dvignila glavo ter si glasno dejala: »Šlo bo! Ne odrečem se ga! Bojevala se bom, pa če bi bili izgledi na zmago še tako malenkostni!«
Za šalo vendar ni prišla tako daleč, skoraj čez pol zemeljske oble. Najti in obvarovati si mora moža, ki ji je pomenil vse na svetu!
O
Dnevi, ki so prišli, so bili kljub Gleni-nemu pogumu težki in žalostni. Na poti k cilju so se ji odkrivale ovire, o katerih prej še slntila ni. Nekajkrat na dan je
morala spoznati, da v Filipovem srcu ni niti neznatnega plamenčka ljubezni. To grenko resničnost je občutila ob sleherni njegovi besedi in ob slehernem pogledu. Filip pa ni bil tako prevejan igralec, da bi znal vse to pred njo skriti. Sicer je bil vljuden in družaben, in le včasih zamišljen in molčeč. Glen je ob takih prilikah ravnala z njim še posebno previdno.
Ugotovila je, da na omari ni več Eli-zine fotografije. Rekla ni niti besede, dasi bi zelo rada vedela, kaj je Filip storil s fotografijo. Pa tudi srebrne škatle za puder in rdeče pižame, ki jo je bila položila na isto mesto v predalu, ni bilo več. Sumila pa je. da se te stvari nahajajo poslej v Filipovi pisalni mizi, ki le bila vedno zaklenjena. Bila je zadovoljna, da so ji ti predmeti izginili izpred oči.
Življenje na »Kilima Nungu« (kot so domačini Imenovali farmo, ki je bila sicer v katastru v Nairobl označena kot »Ježev grič«) je bilo silno razgibano. Naselbina je naraščala tako rekeč pred očmi. Nove črede živine so dobile nove hleve. Pašnike so razširili proti pobočju ter jih ogradili s trnjem. Skupine domačinov so bile od jutra do večera na delu Krčili so in rahljali dokupljeno zemljo. Glenison je celo pričela z malo kokošjo farmo, nadejajoč se. da bo polagoma nastalo iz nje večje podjetje, k! bo zalaga-'0 Nairobo z jajci in perutnino.
Filip se je sprva temu zelo upiral. Po-
sebno nejevoljen je bil zategadelj, ker je Glenison vlagala svoj denar v njegovo farmo.
»Kaj pa naj sicer počnem z denarjem?« mu je skušala zadevo razložiti. »O vrednostnih papirjih na borzah nimam pojma, in zdi se mi, da tega tudi ti nisi kdo ve kako vešč. Bodi zatorej pameten, File. Poskrbi, da bodo plačane vse menice in obveznosti, ki žre jo farmo. Dolgove sovražim! Dovoli, da bova vse, kar imava, imenovala kot najino last In začniva znova, toda preudarno, zavedajoč se, da nama nihče ne more požeti sadov najinega težkega dela.«
FiHp se je navzel Gleninega navdušenja.
»Glen, ti si najboljša žena na svetu,* je odkritosrčno vzkliknil, »ti vsako stvar tako posrečeno preuadriš in vse, kar storiš, storiš zame! Saj tega nisem vreden. Sicer pa menda noben mož ni vreden žrtev, ki jih zanj doprinaša ljubeča žena. Veliko delo si pričela ... morda večje kot si misliš. In Bog naj mi pomaga, da ti bom mogel nekoč vse to povrniti!«
Ljubeznivo jo je prijel za roke ter vanje skril svoj obraz, da mu ni videla v oči. Toda vedela je. da mu je nerodno ter ga je sram ob zavesti, da vendarle rad sprejema njen denar. Morda ga celo peče vest, ker ji samo z vljudnostjo in prijateljstvom vrača njeno veliko ljubezen.
(Dalje.)
Kw*ura
Slovenski glasbeni izraz
VPRAŠANJE, KI TERJA* RAZČISTITVE POJMOV
Pod naslovom »Slovenački muzičkl izraz« in podnaslovom »lndividualistički artizem i stara slovenačka pučka pjesma« je napisal Anton Dobronid v zagrebških »Novostih« članek, ki zasluži pri nas širšo pozornost. Dobronič pravi uvodoma, da je pri Hrvatih bilo postavljeno že za časa ilirizma načelo gradnje hr-vatske glasbe na domači glasbeni folklori Dr. Si rola je pa v svoji razpravi o problemih južnoslovanske glasbene folklore, ki jo je izdala Jugoslavenska akademija v Zagrebu, slovensko narodno glasbo popolnoma prezrl, odnosno je ni upošteval kot del glasbene folklore južno slovanskega etnografskega področja, kar pač pomeni, da stoje hrvatski glasbeniki še vedno na stališču, da želja »ilirskih skladateljev«, da si tudi slovenski komponisti zgrade svoj posebni Izraz, nima zaslombe v čisto slovenski glasbeni folklori.
»V razgovoru z Antonom L a j o v-c e m,« piše dalje Dobronič, »je pisec članka izvedel, da je pretežno alpinski značaj sedanje slovenske glasbene folklore novejši import in rezultat avstrijske kulturne in državne politike. Za časa Napoleonove Ilirije se je skupina glasbenih amaterjev bavila z zbiranjem te folklore po slovenskih deželah, in ti zapiski dokazujejo, da je bil nekoč razširjen med Slovenci kot glasbena folklora pretežno mol, značaja asimetrične ar-bitektonike in v petčetrtinski meri, torej glasbena folklora čisto slovanskega tipa. Prav tako je tudi pokojni dr. Vurnik dokazal, da se je čisto slovenska glasbena folklora ohranila v Belokrajini 5e do dandanes. Vse to pomeni, da se je v razmerah, v katerih so živeli Slovenci do zedinjenja v Jugoslaviji, ne samo slovenski malomeščan, ampak tudi vaščan glasbeno preprosto odnarodil. Zato Je treba razumeti, da se je celokupno glasbeno življenje v Ljubljani, kot kulturnem središču Slovencev, do zedinjenja kljub ustanovitvi »Glasbene Matice« kot protigermanizatorične ustanove, razvijalo v znaku in duhu glasbenega Dunaja.«
»Vse to osvetljuje ie samo po sebi slogovna svojstva novih slovenskih skla dateljev, katera nam je v delih za klavir pokazal v zagrebškem radiu slovenski skladatelj in klavirist L. M. Škerjanc. Igrana so bila dela Adamiča, Bravničarja, Lajovca, Kreka, Kogoja, Osterca in škrjanca, ki izdajajo skupno težnjo na eni strani po čistem individualističnem artizmu, a na drugi po tem, da s« ta artizem v narodnem oziru prilagodi onemu slovenskemu glasbene* mu izrazu, katerega občuti vsak Slovenec, ne glede na sedanji položaj slovenske glasbene folklore, 2e po prirodnem atavizmu Se vedno ▼ svoji podzavesti.
V	tem prizadevanju, ki bo nekoč pripeljalo slovensko umetno glasbo postopoma in neopaženo do preroda in vrnitve k sebi in za sebe, je nedvomno odločilno dvoje: zedinjenje Slovencev s Hrvati in SrW v Jugoslaviji in posnemanje zgleda povojnih narodnih skladateljev v Zagrebu Jn Beogradu, Zato Je treba naglasiti,
da je moralni položaj slovenskih skladateljev v tem času zelo težaven in da terja od njih mnogo samopremagovanja v splošno korist čisto slovenske glasbene kulture.«
Dalje pravi Dobronič, da se je slovenska umetna glasba naslonila že v času narodne prebuditve čisto na stališče z a-hodne mednarodne glasbe, katero je samo »adaptirala«, in to v glavnem zato, ker se je slovenskim skladateljem zdela slovenska glasbena folklora, v kolikor so jo poznali, brez vsakega izraza in brez notranje vrednosti. V času ko so Slovenci stopili v jugoslovansko državo, se je pričela pojavljati energična protistruja, naperjena proti zahodno orientiranemu individualističnemu inter-nacionalizmu. Vendar ta struja med slovenskimi skladatelji ni močna in ne izhaja iz njihovih vrst. Pojavila se je nasprotno med akademiki, ki so pričeli intenzivno gojiti staro slovensko narodno pesem (Akademski pevski zbor) in dosegli z njo povsod po Sloveniji velik uspeh. Lajovic je Dobroniču, kakor pravi, izjavil, da je namen tega gibanja doseči na eni strani osamosvojitev od onega mišljenja, ki je iskalo vsakemu napredku in vsaki civilizaciji vzorov v zahodnih kulturah, na drugi pa približati se onim strujam v Zagrebu in Beogradu, katerih cilj je graditi moderno umetno glasbo na stari narodni. Taka nova orientacija bi mogla izvršiti koristen pritisk v cilju nove orientacije tudi v delu slovenskih sodobnih skladateljev. Problem čisto slovenskega izraza v umetni slovenski glasbi je torej teoretično že postavljen, v sami glasbeni produkciji pa lb načet, ne pa dejansko rešen.«
To so Dobroničeva izvajanja! V njih so trditve, ki bi jih bilo treba v interesu naše tako narodne kakor umetne glasbe razčistiti. Predvsem zanima dvoje vprašanj tudi najširšo slovensko javnost: !. ali je naša narodna glasba (v prvi vrsti narodna pesem) res neslovenska? in 2. ali Je slovenska umetna (v prvi vrsti sodobna) glasba res samo internacionalni artizem? Da z našo glasbo nekaj ni v redu, to čutijo tudi že laiki. Mi bi z veseljem pozdravili in objavili mnenja naših pokHcanih.	-r.
k. Revija »Tehnika in gospodarstvo«,
ki je pričela z dvojno 1/2 številko VI. letnik, objavlja vrsto zelo zanimivih in poučnih razprav. Tehtna je že prva, »Transbalkanke«, v kateri obravnava dr. inž. C. Nagode železnice na evropskem jugovzhodu s političnega stališča. Inž. L. Pip je napisal »Kontni načrt za zavode in podjetja ljubljanske mestne občine«, dr. A. Vogelnik ie zbral »Gradivo k poklicni statistiki slovenskega prebivalstva za razdobje od 1890 ndo 1931«, F. Urat-nlk Je prispeval »Odlomke iz študije o rodbinskih gospodarstvih delavskih ta nameščenskih rodbin v Sloveniji«, I, Bratko piše dalje o »Kmetskih dolgovih«, Inž. F. Gregorič pa o vprašanju »Električna ali petrolejska luč?« Revija stane na leto 60 din in se naroča v Ljubljani, Čopova ul. 3.
Razno
STRIŽENJE 3 DIN.
BRITJE 2 DIN
okusno, hitro in poceni v Mlinski 8.___________967—1
GONILNE JERMENE
za tovarne mline, žaee itd.. kakor tudi šivalne in vezal-ne jermene v prvovrstni kvaliteti priporoča IVAN KRAVOS. Maribor Aleksandrova c. 13. 'elefon 22-07. 1053-1
DAM 3 PAMETNE OTROKE
od 6—9 let za svo!e radi pomanjkanja zaslužka. Naslov v 0*1. odd. »Veternika« 1101-1
3MESEČNEGA OTROKA deklico, dam v oskrbo dobri osebi proti plačilu Naslov v osti. odd. »Večernika«. 1192-1 lastninsko____________________
KOLO
se .ie našlo v Retoavskem sozdu. Stever 3.9252S8. evid. štev. 131.205 Vorašati Nova vas. Vrec1-T?otnva 2.
mSSSl
Rokoborb* v eriko-rimskom •tilu m prvenstvo Maribora
SSK Maraton razpisuje tekmovanje za prvenstvo Maribora v rokoborbi ▼ grSko-rimskem stilu poedlnoev vseh 7 kategorij. Pravico do tekmovanja imajo po trije člani posameznih klubov vsake Kategorije iz te* ritorija mesta Maribora. Tekmuje se po
Gsvilniku JTAZ. Prvi trije plasirani vsake tegorije na tem tekmovanju imajo pravico t'o nadaljnjega tekmovanja, t j. m banovinsko prvenstvo.
Predtekmovanja posameznih kategorij bodo v petek, dne 15. t m., ob 20, uri v SlomSkovi šoli v Miklošičevi ni.
Finalno tekmovanje, v katerem ae moreta boriti prvi in drugi plasirani od vsake kategorije za prvenstvo, odnosno prvi trije plasirani, če to določi žirija v predtekmovanju, se vrti ▼ soboto zvečer ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodar«ke banke na Aleksandrovi c. It, 6. Tehtanje le prične eno uro pred posameznim tekmovanjem ,to je ob 19. uri. žrebanje se
▼rti v petek pred predtekmovanji. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost Razglasitev rezultatov bo na mestu tekmovanja.
Smuimnkm porofffa
C»Putnik“, Maribor, 12. marca)
Sv, Lovrenc na Pohorju: + 5C, jasno, vetrovno, 6 cm sreža.
SenjorJev dom: —5 C, jasna*, mirno,
70	cm sreža.
Peca: — 3 C, ja6no mirno, 70 cm sreža.
o Mladi Prekmurec se vsem Sobočanom, ki so darovali za tiskovni sklad — vsot« od 25-150 din, skupaj 1545 din - najtopleje zahvaljuje.
o SredllCe ob Dravi. V dvorani Sokolskega doma so v nedeljo gostovali igralci Društva kmetskih fantov in deklet od Sv. Bolfenka z igro „Voda s planine". Ugodno vreme je pripomoglo k dobremu obisku. Tudi izvedba igre je bila zelo posrečena ter ie vsebinsko globoka, sodobna igra prišla na prostornem središkem odru z lepo scenerijo do popolne veljave, tako da so gledalci z burnim aplavzom dajali duSka zadovoljnosti.
IZURJEN	»N	AVTO
MEHANIK
Luka Orešnik, ki se ie s svo-io družino nred me«eci vrnil ;z F’nske, išče zaposlitev. Za-'•!n?ka ie res n«’nr> po+reben. Tavnost nai poka?** soc’ninl 5u» in zavedno«* m-tram Slo. vfmcii-trTvtml Naslov v ogl, odd. »Vpčrnika.
Posest
NOVA ZIDANA HIŠA
z 2 kuhinjama, 2 sobama, ena soba na dvorišču, se proda za 38.000 din. Donlk Rupert, Maistrova 165 Tezno. 1188-2
»STANOVANJSKA HIŠA
blizu Tržaške ceste, s trgov* skim lokalom se proda. Cena 270.000 din. Naslov v ogl. oddelku »Večern’ka«. 1194-2
HISO
štirisobno v Meltu, 3000 m* sadovnjaka, 90.000. — Hišo, tridružinsko. novo v Studen*
cih 7(1.000 nroda Posredovalec. Maribor, Meljska cesta 12-1.	1205-2
Prodam
CEPILNA SMOLA
po din 48.— za k e, Mizdrin. Neodendrin. tobačni izvleček in umetna enoiila oddala Kmetijska družba. Meljska' cesta 12- tel 20-83.	683-4
KONTRAKITARO
pripravno tudi za havajsko igranje, poceni prodam. Be-lak. Frankopanova 23. 1193-4
KANARČKE
(samce, pevce) prodam. — Naslov v ogl. oddelku. 1196-4
Stanovanja
SOBA IN MALA KUHINJA
in soba za oddati takoj. Pi-puševa 12.	'	1189-5
STANOVANJE lepo sončno, trisobno, se odda takoj v novo zidani hiii Slovenska 37. PovpraSati Gospojna 13.____1199-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Stolna ul. 3. 1300-5
DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda mirni stranki. Vprašati Stražunska 17, Pobrežje.	1201-5
Stanovanje išie
DVOSOBNO STANOVANJE
v mestu iščem. Dopisi na ogl odd. »Večernika« pod »K«.
1198-6
Sobo odda
GOSPOD
se sprejme na stanovanje In hrano s 15. marcem. RaSka cesta 3, Marin. 1206-7
Spreimejo se
krojaški pomočniki
za damsko in moško delo le prvovrstne moči z referencami. Izčrpne pismene Donudbe z navedbo dosedanjega službovanja in časa zaposlitve na tvrdko
SOUVAN & Co.
I
salon mode za dame gospode LJUBLJANA, Mestni trs 24
in «
-ni
Sobo išie
MLAJŠI GOSPOD
išče sobo s celo oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Veternika« pod »Centrum«. 1195-8
siuzoo aobi
■MMcaSMMH'
PRODAJALKO
sprejme večja trgovina. Pismene Donudbe s podatki na ogl. odd. »Večernika« pod »Zmožna*.	1150—9
IŠČE ŠE MLADO DEKLE
staro do 18 let pridno in pošteno. k dvema otrokoma. Nastop takoj. Plala po dogovoru. oz. mežnos i. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ljubiteljica otrok« ________________ 1180-9
DVA KROJAŠKA POMOČNIKA
za velike komade spreime takoj Celec. Koroška cesta 17. ________________ 1203-9
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem akoi. Dogša lllica 10 oktobra	1204-9
Služb o tila
STAREJŠA KUHARICA ki opravlja vsa hišna dela, išče službo takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd »Večernika«.	1190-10
Zgubljeno
RJAV KOŽUH
se je izgubil v Ptuju na poli iz mesta na kolodvor. Najditelj naj odda proti nagradi pri Bračko Milka, Ptuj Maistrova l-II. ali policiii.
1207-11
 Popisi
DRŽAVNI NAMEŠČENEC
in posestnik želi spoznati radi event. ženiive gospodično z nekaj dote. Dopise s sliko ie poslati na ogl. odd» Večernika« pod »Zdravje« 1187-12
iP?,!".?®
i* -nUaQ
ter°išdustrUo
nudior^
ftX Ormož*
Za bolezni ledvic. žolča in mehurja, ta stopltev ullhovih kamnov in za oreoreienle vsakovrstnega nlihoveta obolenja vzemite:	%,
ZDRAVILNI DUBRAVKA CAJ
Uspeh zalamicn. Potrebne tri Škatle. Cena s poštnino din 90.—. Dobi se v lekarnah. Po noiti poSllia: Kem. iarm. laboratorll: Mr. I. Andrlllč. aootekir. Mostar.
R. S. br. 14471.25/V IMS
DOBERH
■oglas
v dobrem listu, na dobrem mesto, to je pravi uspeh.
Prepričajte se
t oglaševanjem v
Prostovoljna gasilska četa Pesnica javlja vsem tovarišem In prijateljem tužno vest, da je po dolgotrajni muke polni bolezni umrl njen zasluzni član, gospod
Alojz Peidltek
šofer.
Pogreb dragega tovariša se vrši dne 13. marca 1940, ob 15. uri, Iz hiše žalosti, Vukovski dol, na farno pokopališče v Jarenini.
Pesnica, 13. marca 194ft
Odbor.
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska’Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA t Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi M mm vračalo. — Uredništvo ta oprava« Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev 35*67 In oprave Stav. 28-67. — Požtni čekovni račun štev. 11. 409.