Posamezna številka 31 cent.
Poitno ček, mčiiii. — Coato corrente Bo« li post«.
Izhaja vs,-k četrtek. Esce ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. .80, za trgovske reklame, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.—
r*-*.	I "1 ^__7» inn7pmQtvn F. 99 5(1
Leto IV.
Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50
GORICA, četrtek dne 24. septembra 1925 - GORIZIfl, giovedi li 24 settembre 1925.
št. 39
Saj prav nič ie ne boli - moderc jo preveč ftisci..
Ta resnica ie prestara, da Evropo vse boli; glavoboli jo nadleguje, zdajci pade. omedli.
Okrog nje se polno* suče, pripisuje ji zdravil, sto zdravnikov, a bolezni, ni še nihče pogodil.
Mislijo, da influenca muči jo, to je hudiir. A je moderc, ki jo muči, zove se: verzajski mir.
Komu pa na pamet pride, da ji sleče ta okfeip? Sama sleči ga ne more, a zdravniški svet je slep.
Gorica. 23. sept. 1925.
Bendima se bliža! Grozdi kof rokavi vise raz trt po briških in vipavskih gričih. Pi= li ga bomo, da porečemo mački — Vi, aH pa se ga bodemo tako »riažlajfali«, da bodo pred našimi očmi migljale same ro* žice! Naši Brici in Vipavci pripravljajo »čebre«. »orne«, »plaunike«, »golide«, mouser-je«, »brentače« in »brenfe«, da spravijo žlahtno kapljico v velike »botone« in polovnjake. To bo veselje pri hiši. Tavčar. jev Tine. predno bo stopil s svojima kosmatima nogama v plaunike mastit Grozdje, bo moral umazane nohte ostriči, smrdljive noge v »lugu« ožeh* tati. sicer bo imela sladka re-bulca čuden duh. Sicer pa nas ši vinorejci se dobro zavedajo, da v času, ko bodo »kvinče«. polnili, ne bodo polnili le sladke rebule, ampak tudi še kaj drugega. Kaj vse se skriva za sladko rebulo. Pesnik najde v sladki rebulci najboljše verze, govornik prepričevalno besedo; mladenič naj zaljubljene ji še besede; pijanec največje veselje■ Sploh kdor popije li-terček sladke rebule, se zdi, da ima že polovico raja na zemlji.
A sladka rebulca človeka tudi zapelje, in sicer: v greh, v zapor, v sovraštvo, v »gra; po«, v prezgodnji grob, v revščino, v nesrečo. Zato pa! Oj človek, šibka stvar: Rebul-ce preveč nikar! Sicer ti bode v kvar, da ne ozdraviš več nikdar!
Iz Vrtojbe pri Gorici so v zadnjem času nekateri brez-vestneži hoteli narediti drugi Krn. Obdolžili so naše vrle krompirske industrijalce, da so šli kopat in skrunit vojaške grobove. Boh! Kai bodo naši krompirjevci delali iz strohnelih kosti. Oni so navajeni izkopavati krompir, bandurki ne n« človeških črepini! K sreči, da so se klevete kmalu odkrile, sicer bi Vrtojba go; rela za nič, kot so gorele pod-krnske hiše za greh, katerega je napravila »ta strela božja!«
Začetek šole se približuje. Slovenci v Julijski krajini do: bimo svoje slovenske ljudske šole v Sardiniji, srednje šole v Abrucih. univerzo pa — v Lokovcu nri Kanalu, kjer se
bodemo učili izdelovati »cve. ke« in »krjole«. Za . Slovence je dovoV da znajo kopati in *karjolo« voziti. Kal kultura!
Kp: na je drugače novega nri nas! Naštejmo: 1. Slovenski romarji ponese i o prihodnjo nedeljo v Rim 100.000 Lir-
—	2- Slovenci na Goriškem so zaplesali to poletje 890.000 Lir. — 3. Na goriški gimna? ziji bo 1000% Slovencev, a bo gimnazija kljub temu italijan; ska. — 4. Kljub denuncijaci-jam od strani »Malega Lista« izda »Goriška Matica« letos 4 oziroma 5 knjig, ki se sedaj dokončujejo na veliko ves selje pametnih in dobrih Slovencev v Julijski krajini.
—	4. Mussolini pride v Gorico takrat, ko bo proglasil Gori* co za glavno deželno mesto. Chi vivra. vedra! — 5- Vele-sejm v Ljubljani in Goriška lovska razstava sta imela sto-tisočake deficita. — 6. Francozi bijejo Maročane s — kulturo. Maročani Francoze pa z granatami. — 7. Radič se je moral najprej najesti »ričeta«, da je postal »pridkan«.
Še veliko je takih novic. Za danes dovolj, kajti. Čuk se pripravlja na mirovno konfe* renco društva narodov, kjer bo zastopal Slovence Julijske Krajine. O uspehu bo poročal v prihodnji številki
»Čuk«.
Janezov dopust.
(Po Roda Roda Karlo).
Bil je praznik našega polka in imeli smo skupen zajuterk, ki je trajal tja do naslednje noči-. Ko sem se končno vrnil domov, izpitih oči, tedaj mi je rekel Janez, moj sluga:
»G'spud lajtnont, p'nižnu pruos'm z v's'm dan vrlauba!«
»Dopust? In čemu ratvno sedlaj?«
»Javol, gsput lajtnont, p'n)ižnu pruosm! Vejo muoja sjeMra se ž j'ni!.,.«
»No radi mene!.-. Jaz sem zadovoljen. Pojdi torej jutri v vojašnico in se prijavi k ra/portu ter povej gospodu polkovniku, da nimam jaz nič proti osem dnevnemu dopustu«.
»Javol; g'spot lajtnont!«
»Aoooh... še nekaj-., priti mora od baterije kalk razumen fant, da bo nadomestoval te* be. Ti ga lepo pouči, kaj mo« ra delati in kako me mora zjutraj spraviti iz postelje. Zlasti jutri zjutraj, ker sem gotov, da bom težko vstal. Aoooh!-.. ko sem tako strašansko zaspan. Stra... šan.-sko
zaspan, po dveh tako prečutih nočeh-..«
»Javol, g'sput lajtnont!«
»Če... vseeno ne bom hotel s postelje, mi mora zliti na glavo vrč vode... si razumel? In spreten ter korajžen dečko mora biti, da ne bo takoj zbe* žali, če bom malo zaJrohnel-.. Ker jaz bom gotovo malo grob jutri zjutrai. Zelo grob bom, JanezJ«
»Javol, g'sput lajtnont!«
»Aohohohooho... Jaz sem .namreč strašansko zaspan, stra..šan..sko za.-spasaia..aan, Janez!«
»Javol, g'sput lajtnont!«
»No torej srečno pot..- dobro se vozi... lahko noč..!«
»G'sput lajtnont! G'sput lajtnont!-.. G'sput lajtnont!«
»Hja!... Kaj pa je spet?«
»G'sput lajtnont! Dejte nu ust'nt!... J' žj' šj'st ura!«
»Ah.*. hudSča!« In sem se obrnil ma drugo stran.
»C'sput lajtnont!«
»Daj mi mir, Janez!«
»Naa! G'sput lajtnont!..., J' šj'st ura, zadn oaijt!.-. 'b puol sjedmih muorste bet žj' s svoijo b't'rijo n' srcirsplocu, zdej so se z'čjli žj' garnizgons-maršj'bunge!« »H?«
»So garniizgonsmarš j' b u n -ge!«
»Kaj praviš? Garnizgons....
g arnis ion s m a rsc h ii bu n g ? . . • . Kdo ti je pa to povedal in kje si to slišali?«
»Cjrej -j' blu u befeflltu, g'sput lajtnont«.
»Neumnost, nobene besede ni bilo včeraj v »ukazu«... Oh.-. oaoh..Oiaooaoh!...«
»G'sput lajtnont! G'sput lajtnont!«
»Še pet minut, Janez!«
»G'sput laljtnont, pnižnu javim, vado s'm žj' pr'ni'su!«
»Kaj, kakšno vodo, Janez?«
»Tisto, s k't'jro v's) , b'm p'kurnu vbljiu, če n' bste prj'c ustali!«
»No ia... no- dobro... aoooh! Saj sem vendar zbujen... No torej!.-. Dobro jutro! AH dežuje?«
»P'niž;nu jaiulctn., de nje. Zunej j' čistil lepu svetlu!...«
»Čudno! Včeraj zve|čer si mi pa rekel, da bo najmanj en teden deževalo!... Kje so nogavice?... Čevlji?-..« i Vstal sem in se pričel obla* čiti. Tedaj sem se zagledal v ogledalu.
»Ti Janez, povej mi zakaj sem tako prašen!«
»G'sput lajtnont, p'kurnu jaulem: j'z ne vejm!«
»Ilm! , Čudno ! In zakaj je ogledalo tako- prašno, če smem vprašati?... Na... glej-., saj se lahko piše po njem...!«
'Janez pogleda črke, nato zmaje z glavo in reče:
»Ja vejo, g'sput lajtnont, nsmejo z'mirt, če • so t'ku s vinski kšni sudati!«
»Kakšnji, »k'šni sudati«?«
»Misl'm p'dk'nuonirje Ci-zoro, g'sput lajtnont!«
»Kaj pa ima opraviti Gizia-ra z ogledalom?«
»Se ve j de ima upriaut Ciz'ra, k'j' biu muoj nslejdnik, ali sm se zm'uotu, muoj n'me!js|tniilk, ku sm biu j'z n'urlaubu!.. «
»Da prav praviš! Imam takole nekako temino sliko... Povej mi, ali! nisi hotel iti ti na dopust za osem dni?«
Janez me gleda ves začuden.
»Zdi se mi, Janez, kakor da bi... Ali sem samo..- sanjal?«
Janez se nekako bedasto smeje.
»Neverjetno, kako živo se more sanjati! Jaz bi prisegel, da si me ti prosil za osem* dnoVni dopust... in potem si mi obljubil tudi prebrisanega moža od batarije..-!«
»Pej kej ga ne j'blu tlje, pruosm prou p'nižnu, g'sput
»Koga pa?«
»Gizare v'nldr, g'sput lajtnont!«
»Kaj imaš vedno s tistim Cizarom za božjo voljo!?«
»Ma g'sput lajtnont, p'kur-nu jaulem, de s'm biu usegFih v'sm dan n' vrlaubu in de me j' j'mu Giz'ra n'dmstvov't. Zdej pej narbrš te strejle nej blu s'm jn vi g'sput lajtnont ste muoj vrlaluib prespali!«
»A... tako!... Zato!..- Saj sem se pa v resnici tudi pošteno odpočil!...«
IDILA OB DRAVI!
(Mariborska.)
Imenovat' ta dva ne smem sta v Mariboru znana vsem, pri Dravi vsaki dan sedita vloviti ribo si želita. Pa ribe so kočljiva stvar za trnke malo jim je mar, izvrsten sir jim bolj ugaja, ki okrog trnka se nahaja. Ves letni čas tako sedita na ribe se oba jezita, doma pa žena se huduie ker mora ribe — da kupuje. Niti Jože, niti Ivo ni še vlovil eno ribo, le copate, čreva-žabe al' pa krilo stare babe sta iz reke pridno vlekla, da jim pot je s čela tekla, zraven klela kot hudič, da jih, čut ie
»Nočni ptič«.

Hi.
Najnovejše poročilo.
(Po radiotelegrafu in telefonu, od našega stalnega zastopnika v Pia-cenzi.)
Piacenza 24. 9. 1925: Vipava spi!....
Zakaj setn tu pri vojakih?
Zato. ker nisem doma!
Zato, ker moram biti tu.
Zato, ker moram služiti domovini, kralju in cesarju!
Zato, ker bi drugače ne bil tu.
Zato. ker ne morem iti drugam.
Zato, da bom šel domov.
Zato, da se bom naučil narodne jedi: pašte in riža.
Zato, da zapravim svojo mladost.
Zato, da se dolgočasim!
Zato, da zapravljam denar.
Zato, da sitnarim stariše za denar.
Zato, da pomagam z bajoneta pobijati stenice.
Zato, da jezim podoficirie.
Zato, da spim v prižonu na deskah.
Zato. da koprnim po domu.
Zato, da močim s svojimi solzatni brando.
Zato. da sedajle pošiljam pozdrave v »čuka«.
Zato, vraga, kdo bi znal povedati, kateri »zato« je pravi.
Pozdrave pošiljajo, in tako molijo vsak večer revni Saniteici v Piacen-zi, ki jih gotovo že poznate: Leban S.. Baučer A., Rosic, Inamo (ki je pa že doma sedaj in se je rešil že tega dolgočasnega življenja), Boštjančič, Gabrijelčič, Marc, Ipavec, Požrl in Karlo in drugi neimenovani! Pošljite kaj denarja!
(Kdo naj ga pošlje? »Čuk?« Ej, fantje, Čuk je suh »kukr štokfiš«. Potrkajte drugod! Op. ur.)

Odgo^op vseh žensk.
Odgovor na pesem v 35. štev.
»Čuka«.
Te rade bi poznale, obraz ti razcepa,le, in če si v naši sredi, te izsledimo, vedi! Gotovo te ne mara več mlada in ne stara, zato svoj žolč pretakaš čez nas in od nas kvakaš. Zdaj odložimo tovor, v njem zate je odgovor; po vrsti se ti vsaka -oglaša tebi: Spaka! Nestvor ti pošvedirani in stas tvoj spakedlrani, ti strto motovilo boš od nas govorilo? Me grde ti povemo: Tud' moški marsikteri je grd, čeprav zameri, in če tud' svetlo p in j o natakne na črepinjo; na rokah rokavice, par cunj za nogavice, salonska kamižoila; si preklja od fižola!
Lepe:
In me, ki res smo lepe, ne maramo otepe, vsaj takih ne, kot ti si, izdajo saj te spisi.
Žive:
Če smo res ktere žive, tem lepše naše njive; so boljše mar poteze, ki leno komaj leze?
Občutljive: Zameriti res nima možu, če rad' jo ima, če pa jo le pretepa, mar dela naj ž njim z lepa.
Bogate:
Vas brigajo bogate? Vsak hoče čase zlate, stremi za večjim kosom; a vbrište se pod nosom.
Uboge:
Me uboge nismo krive, če dal ni Bog nam njive, z rokami si služimo, na slami res ležimo-Za nohtami je dota, če ktera je sirota; pri ubogih se poveča večkrat rodbinska sreča.
Prevzetne:
Vse me, ki smo prevzetne, smo morda tud' podjetne, pa zraven še junaške, brez nič nismo bahaške.
Klepetulje:
Če jaz preveč klepečein, ti v obraz lahko rečem: Ne veš li tega, štrambo, da jezik je hrambo?
Tihe:
Molčeče ti na potu smo? Molči v svojem kotu, pa ne bo za molčanje ne pisanje ne branje.
Zapeljivke:
Se štejete: razumni, a mnogi ste neumni, vam glava je le zelje, ker baba vas zapelje! Na /imance vloviti se da, kdor ne zna niti; ga ženska spravi s poti ter suženj je pohoti.
Učene: Mar mislite, možgani da niso ženskam dani. so s plevami učene nam glave naložene?
Preproste: Kaj bodeš nam čenčalo, zaruknijeno ti tnalo, prtifrknjeno, zabito>, imaš usta kot koritc!
Mlajše, šibkejše: Dekleta šibke, mlade, se tud' možimo rade; čemu bi b'le samice, za tovor so oslice.
Močne: In me. ki smo bolj močne, za težja dela ročne; če kdo nam kdaj nagaja, kar v cestni jark zaraja.
Stare:
Kaj vpraša te ta stara? Še taka te ne maral Jaz šnofam, ti pa čikaš, notem me lahko tikaš.
Debele: Vse me, ki smo debele, smo mar kaj tebi snele? Tud' dedci vi smrdite, ker pijete, kadite!
Suhe: Če ktera nas je suha, odtehta da jo muha, če bi moža imela bi bila kdaj debela.
Vse ženske skupaj: Še riši slike, riši, si ž njimi r-. obriši! Brez ženske ne postane, ne Janez in ne Žane. Uši bi vas požrle, če bi vse ženske umrle, rastrgani bi bili tako, da bog se usmili. Umazani kot praSei, smrdeli kot mrjasci, jedi surove žrli. ter končno vsi pomrli. Zato lepo molčite, boga vsi zahvalite, da vstvaril vam je Evo, Adama rešil —• reVo!
Snubač.
Šala v enem dejanju. Ruski spisal A. Čehov..
LOMOV (zbegan). Ali vidite, čislana Natalija Štefanovna . . . Stvar je tale. Sklenil sem prdsiti vas, da me zašli« site. ■ ■ Končno, vi se čudite in četo srdite, toda jaz ... (na stran). Grozno- hlad* na je.
NATALIJA. Kaj imate pravzaprav? (Odmor)- Nu?
LOMOV. PoVedlal bom ob kratkem- Vam, čislana Natalija Štefanovna, je znamo, da imam jaz že dolgo, da, od svojih otročjih let, čast poznati vašo rodbino. Moja rajna teta in njen soprog, za katerima sem, kakor vam je znano, podedoval zemljišče, sta vedno z globokim spoštovanjem govorila o vašem o* četu in o vaši rajni materi. Rod Lomo-Vih in rod '>.:,bukovih sta se zmeraj na-
hajala v prijateljskih, da, mogoče je celo reči, v sorodnih odnošajih. Vrhu tega pa, kakor vam je znatno, se moje zemlji* šče tesno dotika vašega. Ako se izvolite spomniti, se moja Volovja luža tesno dotiče vašega brezovnjaka.
NATALIJA. Oprostite, da vas oviram- Vi pravite moja Volovja Luža. Ali je mar ona vaša?
LOMOV. Moja je!
NATALIJa. Nu, kaj še! Volovja Luža je naša, pa ne vaša.
LOMOV. Ne, moja, čislana Natalija Štefanovna!
NATALIJA. '%> mi je nekaj novega. Odkod je ona Vaša?
LOMOV, Kako, odkod? Jaz govorim o oni Volovji Luži, ki leži kakor klin pred vašim brezovnjakom in požganim blatom.
NATALIJA Nu, da, da... Ona je
naša.
LOMOV. No, vii se motite, čislana
Natalija Štefanovna — ona je moja.
NATALIJA. Spomnite se, Ivan Va* siljevič! Kdaj je ona postala vaša?
LOMOV. Kako kdaj? Kolikor se spominjam, je bila ona zmiraj naša.
NATALIJA. Nu, glejte si; doka-žite to!
LOMOV- Iz pisem je to razvidno, čislana Natalija Štefanovna. Za Volov« jo Lužo se je vršil nekoč prepir — to je resnica; toda sedlaj je znano Vsemi, da je ona moja. A tu je prepir nepotreben. Poglejte le; babica moje tete je oddala to Lužo na nedoločen čas v brezplačno rabo kmetom vašega očeta, da so oni žgaii opeko na nji. Kmetje vašelgla deda so rabili to lužo brezplačno štirideset let ter se privadili smatrati jo za svojo, potem pa, ko je napočil čals . . .
NATALIJA Temu ni tako, kakor vi pripovedujete! Moj ded in moj pra« ded, sta bila uverjena, da njuno zemljišče sega do požganega blata, to pomeni,
»SOVI NA SKAL'CI!«
(Mariborska). Če se hočeš poročiti k meni v Maribor pohiti, v mestnem parku sem doma, vsaka Micka me pozna. Fant sem mlad, nedolžen, lep, le na eno oko sem slep, noge malo so na iks šimi čevlji pa na biks. Celih hlač iaz ne poznam srajco prat' nikdar ne dam, moj cilinder, vsako pot služi mi kot strelovod. Če boš Sova vzela mene zavidale Ti bodo žene. da imaš tak' fest soproga ki Ti na migljaj uboga. Čestitali Ti bodo k sreči, da sem mogo časa v ječi ker sem strasten »uzmovič« tukaj znan kot
»Nočni ptič«.
Kako je študent Slavko Vesel svojega lirično - navdahnjenega strica v različnih poletnih časih ..vlekel".
Priredili Karlo.
I. Pomladi.
Dragi, preljubljoni stric!
Pomlad prihaja v deželo! Rožice so pričele poganjati in se razcvetati; ptički so pri* čeli peti: Ah, tudi moje srce bi vsklikalo, vriskalo in pre* pevalo, če bi vedelo, kje bi vzelo denar za zadnjo stano* vanjsko plačo! Oh, striic, kako čudovito deluje pr obujajoča se narava na človeško dušo! Ko sem se vračal vče-
raj predpoldne iz krčme in se -je solnce dvigalo iz daljnega, svetljikajočega se morja, veliko, mogočno, prekra* sn o in je z neizmerno blaženo toploto in svetlostjo obse* valo zadnje ostanke moje romantične zimske suknje, ah, tedaj sem začutil tako hrepenenje, tako neodoljivo hrepenenje po površni suknji, da bi najraje na glas vsklik* nil! O, če bi vedel ti stric, kako krasen občutek imaš, če greš tako*le po cvetočih travnikih z lepo črnolaso in glo* bokooko gorsko vilo, ljubko, ljubljančanko, ki je zapisana na dnu tvojega srca, in privoščiš sira. kozarčka pive in dvakrat pečenko. (Potem boš čisto mojega mnenja-) Kaj ne, saj boš potrdil? No, vidiš in ko sem šel včeraj popoldne z njo v Tivoli, tja proti bele-rau, jasnemu dnevu ... v pro* sto naravo ... in sem ji pogledal v tiste globoke oči, tako globoke, me je prevzelo tako čuvstvo, taka za-mi-šlje*nost se me je lotila, da si nisem ničesar več želel na svetu, kot. samo »en par« novih črevljev. Dragi, predragi stric! Velm, da me razumeš: Vedno si
imel odprto srce za lepoto prebujajoče se narave. Tudi sedaj ne boš zaprl vriat svojega srca in zadostil tej narav* ni lepoti... magari s stolirsko nakaznico-.. Tvoj vedno le lju* beči nečak Slavko.
II. V poletju. - Moj najdražji, moj najljubši stric!
Od dne, do dne je lepši svet.
Ne vem, ne vem, kako je to!
Res ne vem. čemu mi ravno ti verzi prihajajo vedno takrat na misel, kadar pride gospodinja tirjat, naj plačam že za več mesecev dolžno najemni* 110!
Oh, poglejte no, gospa
Grčmanova!« jo peljeta k ok nu. Ali ne vidite, kaiko lepo šk riančki poj o in bu jne cvetke cveto! Ali vas res nič ne zanima ta čudež nlairave!?«
»Kaj? Mene zanima, kdaj mi boste 1 ačali stanovanje?« se vedno razie^i.
Oh, stric! Taki so dandanes ljudje na svetu, tako maslo je vkoreniinjena njih smisel :<:a lepoto narave! Zato mora* m o na delo mi mladi, ljubezni in poezije polni! Tako napri-mer se trudim jaz že precej časa, da bi navdušil za poezi*
« vij-JOfejgfeipifjfitirfij,
Trgovci šole, starišl I
Pisarniške in šolske potrebščine dobite v :-: veliki izberi v
Narodni knjigarni
v Gorici Via Carducci št. 7.


jo lepe lunine noči in pa zastonj! Kratkomalo: noče končati moje obleke, dokler mu prejšnjega ne plačam. Šele danes, ko sem se tako predrz* nil in mu rekel, nai kar tebi piše, dragi stric, se ie pričel diviti krasnim nočem in se dvignil do teh idealov, ki jih obožujemo mi in mi je oblju* bil, da bo nadaljeval z obleko.
O stric, kako naj ti povem, kako zelo koprni moja duša po lepoti! Večkrat mi prihaja tako vroče, tako strašansko vroče, kadar se spomnim, kako težko je živeti z desetimi dinarji na dan v dijaški kuhinji! Ali prepričan sem, da tvoje po lepoti koprneča duša, ne bo pustila moje, tudi po lepoti koprneče duše, da bi izdihnila od glaidu in zato upam, da bo prišla kmalu tvoja moji na pomoč.
Tvoj naravnost neumno te proseči
nečak Slavko.
III. Jeseni-
Najbolj dragi stric!
Jesen ie znak propadanja. Cvetlice vene jo, listje pada in moja obleka in maji čevlji tu* di propadajo! Ure in ure po* sedam pri oknu in gledam na vsesplošno propadanje, umiranje in obenem mislim nate, stric. Ali ni mogoče, da se spremeni tako melanholičen pogled na raztrganej hlače z veselim na elegantno obleko. Tako je z naravo — samo na robe: kamor pogledaš, uniče* vanje, vse vene in kako dobro de, spominjati se v takih trenotkih, d)a bije tam daleč za gologlavim Nanosom enako sice in deli z mojim vse: veselje in žalost in tudi — lir* ce.
Vem, da si me tudi sedaj razumel, predragi stric in kon čujem s prošnjo za reis izdat-
ek je Volov j a Luža bila naša. Čemu se tu prepirate — ne razumem. To je naravnost zoperno!
'LOMOV. Jaz vam pokažem pisma, Natalija Štefanovna!
NATALIJA. Ne, vi se le šalite, ali pa ste me prišli dražit... Kakšno izne-nadenje! Mi rabimo to zemljišče že skoro trideset let, tu pa nakrat ču.jemo, da ta zemlja ni naša! Ivan Vasiljevič, oprostite, toda celo svojim ušesom ne verjamem • . . Meni ni mnogo mar za to Lužo. Tam je vsega zemljišča peit desetin, ki je vredno okroglo tri sto rubljev, tolda mene vznemirja krivica. Govorite, kar vam je drago, toda krivice jaz ne morem trpeti.
LOMOV. Poslušajte me, prosim vas! Kmetje deda vašega očeta, kakor sem. že imel čast povedati vam, so žgali za babico moje tete opeko. Tetina babi* ca, jim je hotela ugoditi . . •
NATALIJA. Ded, babica, teta . . .
jaz tu ničesar ne razumem. Luža je naša — to je vse!
LOMOV- Moja!
NATALIJA. Naša! Če tudi vi dva dni dokazujete, če tudi oblečete petnajst frakov, ona je venldlarlle naša, naša, naša.-...! Kaj vašega jaz niti no* čem, svojega pa tudi ne maram izgubiti... Kakor vam je drago.
LOMOV- Jaz, Natalija Štefanovna, Luže ne potrebujem, toda iz principa... Ako vam je prav, izvolite reči, in jaz vam jo podarim!
NATALIJA. Jaz sama vam jo morem podariti, ker je moja..- Vse to pa je, da se milo izrazim, kaj čudno, Ivan Vasiljevič! Doslej smo vas smatrali za dobrega soseda in prijatelja. V prošlem letu smo vam posodili svojo mlatilnico, vsled česar smo sami omlatilli žito šele v novembru, vi pa ravnate z nami ka* kor s cigani. Ponujate mi v dar mojo zemljo. Oprostite, tako ne ravnajo so*
sedje! Po mojem mnenju je to celo drznost, ako hočete.-..
LOMOV. Po vašem mnenju, kaj ne sem jaz kak usurpator? Gospa nikdar se še nisem polastil tuje zemlje in tudi ne dovolim, da me dolžite kai takega... {Urno gre k steklenici, ter-pije vodo). Volov j a Luža je moja!
NATALIJA- Ni res, naša je!
LOMOV. Moja!
NATALIJA. [Ni (res! Jaz vam to dokažem. Še danes pošljem svoje kosce na Lužo!
LOMOV. Kaj?
NATALIJA. Še danes pojdlejo tja moji kosci!
LOMOV. A jaz jim dam po hrbtu!
NATALIJA- Ne predrznite se!
LOMOV (se prime za srce)„ Vo-lovja Luža je moja! Ali razumete? Moja!
' (Dalje.)
no razumevanje kot tvoj do smrti zvest nečak
Slavko.
IV. Zima.
Pjemeniti, naijlljuifešti stric!
Prišla, jci zima... Okna zmržujejo, grede škripljejo in moji gospodinji šklepeče-jo zobje-.. Oh to je v resnici žalostno! Tako sam na mrtvem, izumrlem svetu živeti! Oh, da bi bil sedaj kje v Zad« nji Indiji, Mali Aziji a/li Afriki, ko južno Aolnee pripeka,, ko človek ne občuti nobenega pomladnega hrepenenja in hrepenenja po zimski suknji, čevljih in premogu! Včasih se zasanjam tja daleč v deveto deželo, ko pa se zbudim., z, a pa * zim v svoje veliko začudenje, da nisem niti v Zadnji Indiji in niti ne v Afriki, temveč na mrzlem severu, kjer mi pomanjkanje premortjai pretresa srce! Oh včasih se mi zahoče, da bi šel tja, kjer ;e neskončen led in bi vprašal zvezde na nebu, kaj vedo 10 tegodO« vini naše tužne zemlje — oh in vendar! Nikdar ne bo moje oko razrešilo uganke s ve« ta, dokler si ne 'kupim drsalko!
Ali ni res, stric, srce se ti trga, ko vidiš, kako se vsi ideali na tem svetu Vežejo z materijallnimi stvarmi! Potolaži se. ljubi stric! Tudi meni se godi tako!
Pošlji mi hiter znak, da še živiš. Pričakujem nestrpno
Tvoj nadvse ljubeči te nečak
Slavko.
SANJE LAŽEJO.
»Sanje lažejo«, ie rekel bankir svojemu prijatelju »vidiš, včeraj sem sanjal, da me moja žena vara z moj iim blagajni -carjem! Bil sem zelo žalosten! Danes zjutraj sem prišel prej domov in jo našel v na« ročju . . .«
».. • t voiega blagajničarja?« »Kaj še, dragi Prijatelj, v naročiu knjigovodje. Vidiš, kako sanje lažejo!«
Pravijo, da frajle iz Potoka zmerjajo fante iz Vanganeia češ da jih napadajo v Čuku, posebno R. je ze-io huda, ker je bila večkrat v Čuku. On pa se jim smeje in jih opazuje o poitočnih urcah iz svojega gnezda, ki zagotovo ni v Vanganelu.
Pravijo, da iste frajle so bile tako »srčkane« na plesu pri Babičih, da celo Cuk se je zaljubil vanje, posebno R. mu gre h srcu.
Praviio, da Cuk je še nekaj zvedel iz svojega gnezda in sicer, da dekleta iz Potoka so sklenile da napravijo eno »tajno društvo«, kot predsednica je R. (kdo drugi če ne ona); nič pa se ne ve kaj so ti prostori za zbiranje; Čuk pa upa da tudi to bo zavohal s svojim kljunom.
Praviio, da ena elegantna gospodična, moderno ostrižena, iz Bonino, kar zasluži s svojim šivilskem obr-tom, vse nese brivcu, da jo vsaki drugi dan obrije.
Pravijo, da nekatera dekleta iz Vanganele imajo že kratka in ozka krila za kolo, ker pa se ne dobijo kolesa tako trpežna bodo morale počakat, da se časi izboljšajo ali pa bodo morale kupovati »Pilules Galton«.
Pravijo v Mariboru, da je Milutin C. na kor. kolodvoru s takšno vnemo čital »Čuka«, da se je z glavo zaletel v »Gaskandelaber«. čuk je sedel v istem vlaku, s katerim je Milutin tja prispel ter videl to nezgodo.
Praviio v Mariboru, da je Micka obiskala Nočnega ptiča v njegovem stanovanju ter se mu v imenu treh mladenk prisrčno zahvalila za članek v Čuku v obliki moralne pridige, grožnjami itd. Nočni ptič odklanja vsako tako zahvalo ter obljublja Micki, da bo še tudi v bodoče po Čuku pisaril, koliko se mu bode ljubilo.
Pravijo v Mariboru, da je dosegel bratski sporazum med Srbi in Slovenci že svoj vrhunec, ker se srbski tehniki na praksi v tamk. delavnici drž. žel. s slovenskimi dijaki v mestnem parku radi deklet poljubujejo s boksarji in pregledujejo s pomočjo kuhinjskih nožev vsebino želodca svojih tekmecev. Čuk in njegov kolega sta bila navzoča.
Pravijo, da je Jože K....k iz Cerknice postal sila duhovit, odkar je na potu v Italijo, videl v Trstu tovarno, v kateri makaronom luknje vrtajo.
Pravijo, da se ljudje na Rakeku povprašujejo, kdo je tisti osel, ki daje P. P. kredit za nabavo znamk, ki jih potrebuje za Čukove dopise.
Pravijo, da je bil M. T. na Rakeku enoglasno sprejet v klub poštopa-čev. Ker pa ie imenovani obdarjen z velikimi govorniškimi zmožnostmi in podkovan z zgodovino vsakega Rakovca, najmanj 20 let nazaj, mu je odbor poveril obrekovanje ljudi.
Pravijo, da si ie Polde iz Rakeka nalašč zato nabavil »bicikelj«, v svr-ho skrajševanja poti med seboj in svojo o-boževano.
Praviio v Nabrežini, da je Gizela dvignila modo kratkih las ala bebe zato, da fantje letijo po temi za njo i prepevajo:
»Ga capelli da rotonda, oh, che bela bionda!
Praviio, da hodijo ilirskdsbistrški »artižani« vsak opoldan na »plač« voz z belim konjem čakat. To pa zato, da vidijo — lepe noge!
Pravijo v Dolenjah, da pohajalno društvo zelo napreduje. Vsak fionde-ljek priredi zabavo v korist gostilni-
čarjem in v »dešpet« komur »čika« proti.
Praviio v Jelšanah, da so domači fantje »fejst«, le da lir nimajo. Zato kličejo v gostilni eno »pašareto« in — šest kozarcev.
Praviio na Banjšicah, da pri zad-aji »ofenzivi« (39) so imeli gorenjci še precejšnje izgube: eden je ostal brez srajce, dr.ugi brez rokavov. »Čuk« je videl te junake raz Šanče-ve topole ob 2. uri zjutraj, ko je »o-fenziva« končaila.
Pravijo, da Dolenjski fantje so bili skrbno pripravljeni na »ofenzivo«.
eii so: 13 »krjol« kamenja, 3 klad-va, 2/ vil, zraven so imeli še tri pare mačk^ da bi vozile — kanone za njimi. Za počt!
Pravijo na Rakeku, da je Francel-ček, ta mali financarček, tako lep, da^ so vse punce v njega zaljubjene, »Čuk« je videl, da so ga tudi kravce, ko so šle s paše, jako milo gledale, pes pa mu je pomigal z repom.
Pravijo na Rakeku, da so g. finan-carji postali diskretni v vseh zadevah, zlasti v stvareh ki se v kuhinji gode pod pokrovitelstvom nove »širni« kuharice, pardon omivalke.
Praviio, da so na Rakeku tri gospodične, ki slišijo na imena: Franc? ka, Micka, Roza. Njihovi izprehodi od Rakeka do Unca so na dnevnem redu. Osobito se jih opaža zvečer, okoli 11. ure, ko se vračajo s svojimi ka-valirji domov »stretti stretti«. • Praviio na Rakeku, da je Rudelček tako zaljubljen v svojo simpatično Franco, da se za ušesom rapidno redi.
Praviio, da tekma, ki se je imela vršiti v Vipavi med Skašom in Nanosom se bo vršila na igrališču Nikjer in ob Sv. Nikoletu.
Praviio, da so Križani na »Dan sodbe« propadli, ker jih je sv. Jurij na tekmi s sulico prikoval na zemljo.
Pravijo, da v Maribor prihaja vedno več dalmatinskega in isitriiianske? ga vina, pa da ga bo kljub temu zmanjkalo, kajti odkar se je ustanovil klub abstinentov, so se ženske razjezile in so ga začele prav pošteno srkati. Pa tudi cigar in cigaret bo zmanjkalo, ker tudi teh popušijo ženske več nego moški. V nedeljo 20. septembra je neka ženska popila v neki dalmatinski kleti 9 po pol litrov in popušila je eno kubo in eno viržinko. Pila je dalje in morali so nagniti sod.
Pravijo, da se je neka Dunajčanka pri prekoračanju jugoslovanske' meje preoblekla v moško obleko zato, da bi jo preiskovali moški ne pa ženske.	•
Pravijo, da V Mariboru neka gospa menja srajco enkrat, svoje dekle pa trikrat v tednu.
Pravijo, da so v Mariboru branjevci začeli prodaiati čevlje, obleko, pivo in vino. čeravno niso ne čev; l'arji, ne krojači, ne gostilničarji. Zdaj pravijo celo. da pride 1. oktobra v neko kavarno neki brivec za »Obra«. To pa zato, da bo — mošnje bril.
Pravijo, da bo v letošnji sezoni imelo mariborsko gledališče 7 starih igralcev mani kakor lansko leto, da pa bo dobilo zato štiri čisto nove moči, t. j. začetnike.
Praviio, da se bodo sedaj mariborski mesarji ravnali s cenami po toplomeru, in sicer ker je svet že tako ali tako narobe, bodo tudi cene tembolj rastle, čim bolj bo toplomer padal.
Pravijo istotam, da neka kavarnar-čarka daje svojim poslom-samo živin-: ska imena. To pa zato, ker misli, da i-ma živino pred seboj, ali pa zato, ker je poprej imela samo z živino opraviti.
•aviio, da je na glavnem kolodvoru v Mariboru pred kratkem objela neka gospodična nekega viržin-
VPRAŠANJE.
»No, Maks, kako si prišel včera j iz krčme?«
»O, tako, še dobro. Samo ko sem šel po stojnicah navzgor, mi je nekdo stopil na roko, ta strela ie moral biti pijan!«
ko-pušečega tujca, ker je mislila, da ie nje ljubček. Ker mu je pa pri tej priliki zlomila vržinko, je zavpil: »O ~ proklete ženske«, in v tem trenutku je dobil od pravega njenega ljubčka pošteno zaušnico.
Pravijo v Studenem, da neki »Ul-tratenor« tako močno poje, da se bo skozi njegovo »trobento« _ žal, ves pevski zbor razpršil.
Praviio istotam, da so kmetje popolnoma pozabili, daje Bog zaklical Mojzesu na gori Šinaj: »Posvečuj praznik«.
Praviio, da v Nabrežini, neki Fr., (trattore), da ne plača računa v kavarni, je začel razbijati. Za enkrat je »Čuk« prejel za uho samo Francelj-na. Prihodnjič bo potegnil za ušesa tudi njegove prijatelje, če ne poravnajo računa.
Praviio v Nabrežini, da se Ivanka in Ida, niste hoteli ostriči »a la bebe« zato, ker niste dobili dovoljenja od Dragota in Milana. Oh, kaka žas lost! Kai poreče Bebe«.
Pravijo, da je v Štanjelu poper podražil., zato, ker ga nekateri ljubezensko rabijo.
Pravijo, da bodo Ajdovci prisiljeni saditi murve, ker se zarod kavalir-jev čimdalje bolj množi.
Praviio, da se ajdovske frajle jako pritožujejo, ker noče občina razpisati mesto živinozdravnika.
Pravijo, da se v Ajdovščini nahaja brivnica, kjer v stekleničicah za parfum prodajajo solze zaljubljenih brivcev.
Praviio, da se navzlic dobremu zraku in izvrstni postrežbi, ajdovski fantje neprimerno hitro starajo vsled srčnih bolezni.
Praviio, da se že nad nikomur niso cvrti raki tako maščevali, kakor nad nesrečno ajdovsko četvork«.
Pravijo, da je ajdovska sodnija podobna nebesom, ker ima že tri svetnike in sv. Petra za vratarja.
Pravijo, da so se v Ajdovščini začeli ženiti na stara leta. ker mladina ni več za ljubezen.
Pravijo, da bode ajdovski šport-klub priredil javno slavnost v svrho obletnice, na kateri se bo plesal novi ples »hupa-hupa« v kopalnih hlačah.
Praviio, da se ne splača več hoditi iz Lokavca v Ajdovščino v svilenih oblekah in belih hlačah, ker baje Ajdovci take elegance ne razumejo. 'Pravijo, da je v Ajdovščini neka frajlica vsako nedeljo bolna, radi pomanjkanja toalete.
Praviio, da so se Vi,pavke že naveličale čakati na Ajdovce, ker je o-stalo vedno le samo pri obljubah.
Zakai? Žito.
Zakaj se je vozil v nedeljo Feliks po Aumetzu (Francija) na kolesu?
Zato, da bi videli tudi drugi ljudje, da ima novo »galla Ainzug« in da je »fest dečko«.
Zakaj ni šel P. P. v Postojno, če prav ni zamudil vlaka?
Zato, ker je M., gospod s črnimi lasmi, ali vulgo »J.« s katerim je bil P. zmenjen, da gresta v Postojno, izgubil denarnico. Bil je namreč njegov blagajnik.
Zakaj je dobila Postojna ime »Po-sttnnia?«
Zato: Ko je prišel po prevratu prvi italijanski vojak v Postojno, se je ustavil pred cerkvijo in je rekel: »Ecco! Pošto mio!« To so si zapomnili drugi Italijanci. Primerjajoč z imenom Postojna — so rekli, da je Postomio pravilno. Ker se pa Postojna konča na »a«, so dali ime »Postumia«, katero je tudi ostalo.
Rešena uganka.
Zadnja uganka je delala mnogim preglavico, tako, da niso vsi ugankarji točno rešili. Rešitev je naslednja:
Sedemnajstim konjem doda notar še lastnega, tako, da dobi prvi sin: polovico, t. j. 9 koniev, drugi tretjino. t. j. 6 konjev, tretji pa devetino, t. j. 2 konja; skupaj 17 konjev. Po tem računu notar ni zgubil lastnega konja, katerega je ob začetku delitve pripeljal na lice mesta, marveč mu je ostal in ga odvedel domov.
Prav so rešili: M. Štok, Trst, S. Giovanni; Scogliato 107; Fornazarič Ant., Št. Peter pri Gorici; Beguš Viktor, Št. Peter na Krasu; Edvard 7i'pan. Rakek; Hrvaje, Postojna; Ernest Peric, Cerovlie; Jos. Gaber-ščik, Trst, V. R. Elena; Rud. Vodu-šek. žel. uradnik, Rakek; Ana Vizzi, Trst, Via Pascolomini; Stana Lozej, Ljubljana, Cegnarjeva ulica 4; Jos. Kastelic, Trst, Sv. Ivan 541; Olga Golja, Trst, Greta, Via Basaggio 123; Josipina Pavli, Komen; Milena Zavrtanik, Lesce pri Bledu; Franjo Kobilica, Maribor, Frankopanova ul. 37; Rudolf Potrata, Lesce pri Bledu.
Vsi ostali (65 po številu) so napačno odgovorili.
REŠITEV DRUGE UGANKE.
Kam je treba postaviti eno roko (dlan, prsti), da jo druga ne doseže? Odgovor: Pod komolec! Prav je rešil: Ivan Cibič, Pvosek. Vsii ostali (25) so jo z odgovori polomili. Ne stri nič!
ttova ugsnka.
V nekem hlevu bivajo skupaj zajci, kunci in race. Vsega skupaj je v hlevu 60 glav in 166 nog. Koliko rac in kuncev je v hlevu? — Kdor pravilno reši to uganko- in priloži v pismu znamko za 1 Liroi (Ju* gos.lova.ni Din. 3.—, a ne znamke), dobi drugi zvezek »Zabavne knjižice« in bo njegovo ime priobčeno v »Čuku«.
Pisma.
IZ SPECIJE.
Slovenski fantje topničarji 8. polka iz Specije letnika 1904, pošiljamo zadnje pozdrave starišem, bratom in našim pozabljenim dekletom. — Desetniki: Bukovec Ivan, Medane; Jaz-bar Ludovik, Idrija; Medvešček Franc, Ročinj; Starec Ferdinand, Barkovlje; Mahne Marij, Sv. Jakob -Trst; Bizjak Štefan, Levpa; Nedoh Mihael, Dane pri Divači; Vrabec Karel, Pliskovica; Markič Lojze, Vrtojba: Ferligoj Blaž, Rubije; Majcen Joško, Barkovlje; Fučka Vinko, Sv. Tomaž; Kumar Fran, Levpa; Krivec Andrej, Tolmin; Mahne Joško Hruši-ca; Šturm Emil, Herpelje; Miklavec Rudolf, Vel. Brdo; Cebulec Ivan, Sežana; Platiše Gabrijel, Dol. Tribuša; Plahuta Ivan, Batuje; Cermelj Josip, Dobravlje.
POZDRAV IZ DESENZANE (BREŽI.I).
Kdor poskusil ni vojaški stan — ta človek ni pregnan. Ker dandanes le neumni stopajo na
plan
morali smo v vojaški stan!
Prih. mesec odrešeni bomo mi vsi ter pošiljamo pozdrave na vse strani. — Poseben pozdrav nesi »Čukec« našim »nobelj« punčkam, a ne tistim, ki so nam v pismu mesto lire pošiljale »Lojberjevo perje« ... — Slov. fantje 7. polka bersaljerov kolesarjev »Desenzano-Brešja«. — N. N., Renče; N. N., Pbdgozd; Lipoveč Leop., Batuje; Radinja Ciril, Št. Maur; Pe-karič Marijo, Škofije pri Trstu; Mo-zetič Stanko. Bilje.__
SOČUTJE.
Mlada zakonska žena: »Francka moram z Vami ne* kaj govoriti! Gospod se vsakdan pritožujejo četz kuho! Se* daj mu ne diši juha, sedaj so mu zopet ribe prešla ne. Drugič zopet ne more jesti pečenke! Kratkomalo. vedno najde kaj. da se pritožuje!«
Kuharica (usmiljeno): »Ah ljuba gospa, kako se mi smili* te, ko imate takega moža.'«
V HOTELU.
Gost: Natakar, zapodite mačko- iz sobe!
Natakar: No, gospod doktor, tega na res ne morem! Kadar je zajčjo nečenko želi vedno naš gospod, da leta mačka okrog gostov!
V ŠOLI.
Učitelj: Mali, le dobro se uči in priden bodi ter pomislil, do tega, kar znaš, ti ne more nobeden ukrasti!
Učenec: »Toda, gospod učitelj«, tega kar ne znam, mi pa še bolj ne more nihče ukrasti«.
CIZARA PRI MORJU.
Cizara se je prvič mudil na morskem obrežju! Bil je vihar in plima: ter zeilo slabo vre* me. Dolgočasil se je! Kar zagleda na bregu nekega moža, ki je zajemal morsko vodo in jo zlival v sod, ki je tičal na malem vožičku! Pristopil je k njemu in ga povpraševal o tem in onem in kaj da dela! Mož mu je noved^il da na* vadno lovi ribe. včasih pa vozi v bližni hotel morsko vodo za kopališče. ' Začudeni Cizara ga je vprašal, koliko da zasluži, »O tako, za silo!« je rekel mož. Drugi dan je bilo lepo vreme in morje se je poleglo ter je bila oseka!« Cizara pride na breg in se začudi: »Vraga, to je mpral zaslužiti včeraj oni mož!«
RAZTRESEN.
DVOGOVOR.
»Kako gre kaj vaši soprogi, gospod svetnik?«
»Ali se ne spominjate? Moja žena je že pred dvemi leti umrla.«
»Ah, da, saj res, saj res! Kaj je še vedno mrtva?«
V ŠOLI.
Učitelj: Kdaj bi bil rojen?
Učenec: Jaz sploh nisem bil rojen! Imam mačeho!
Gospod G.: Moja žena de* la, kar ona hoče.
Gospod K.: In Vi? -
Gospod G.: Jaz tudi!
Gospod K: Kako tudi?
Gospod G.: Kot hoče ona!
POLICIJSKA URA.
Pri zadnjem Velesejmu v Ljubljani, so ljudje pili do 2. ali tretje ure zjutraj. Neko noč je opominjal stražnik goste z besedami »Policijska ura«. — Neki precej vinjen Ljubljančan mu je odvrnil: »Gospod stražnik! Per mej duš da ni policijska ura, per mej duš da ni!« — Potegnil je svojo uro iz žepa in rekel: »To je moja ura, ne pa policijska«.
MLADI OLIKANEŽ.
Cestna železnica je bila tako natlačena, da f ie moral mladi Mirko sedeti na atovih kolenih. Pri naslednji postaji je stopila v voz mlaidla, lepa gospodična, ki se pa, radi gn ječe ni mogla nikamor vse-sti. Tedaj vpraša Mirko ato: »Ata, ali moram gospodični odstopiti svoj prostor?«
POKLON-
Dama pokaže gostu sliko, kjer je bila ona 'sama našli* kana kot dete v maminem naročju. »Taka vidite sem bila pred osemnajstimi leti«.
Gospod: »Srčkana res! Kdo pa je tisti otrok v vašem na* ročju?«
NA POSTAJI
Ves zasopel pribiti gospod na postajo.
»Ali morem še dohiteti br-zovlak, ki vozi v Trst?« vpra* ša železniškega čuvaja.
»Da, če znate dobro teči! Odšel je šele pred kake pol minute!«
NE LJUBI JE VEČ-
Prijateljica Ema: Ti veš, meni se zdi, da me Mirko ne ljubi več! Vedno govori o tem, kar me absolutno- nič ne zanima.
Prijateljica Ela: No o čem, na primer?
Prijateljica Ema: Že dolgo časa o samem sebi!
MED PRIJATELJI.
A.:	Ti, kako gre kaj tvojemu prijatelju?
B.:	O, čisto dobro! Odkar je ranjko ženo izgubil, ne ve več, da je poročen.
V HOTELSKEM PRENOČIŠČU.
Mirko je moral spati nekoč v nekem hotelu. Zvečer je naročil natakarju, naj ga zbudi točno ob osmi uri.
Točno ob osmi uri vstopi drugi dan zjutraj v sobo nata* kar. Zagrabi Mirkota za srajco pri vratih, ga vzdigne in mu strašansko zavpije v uho.
»Vstanite, viaša ura je prišla!«	i	t
ZAKONSKA IDILA.
On: Za vraga, moja brivska britev ne reže več!
Ona: Ah mož, tvoja koža vendar ni tako trda kot kon* serva, ki sem jo ravno kar z njo odprla!
f .' DVOJČKI- J
Gospod Milko je dobil dvojčke. Radi tako velikega domačega praznika je mladi Karlček ostal doma in. ni šel v šolo. Zvečer mu napravi ata opravičilo. Karlček pa je nasvetoval:
»Veš kaj, ata! Napravi tako, dia smo danes dobili samo enega, čez en teden pa druzega, potem bom tudi dru* gi teden ostal en dan doma!«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Barko vije: Preveč strupeno - nevoščljivo! Ne vemo. če odgovarja dejstvu Vaša trditev, da so kletarji »Delavskega konsumnega društva« noč in dan zato v kleti, da se izpos polnijo v stroki kisania vina. Tudi Vaša trditev: »Zakaj ima »Konsum-no društvo« slabe sode? Zato, da Drodaja slabo vino!« — se nam ne zdi na mestu, kajti »Čuk« je ravno iz te kleti použil izborno kapljico. Pa brez zamere! Pozdrav! — Zverina: Vrag razumi Vaš spis! Čuk ga že ne!
Slov. Bistrica (SHS): Kje je Vaš
Dodpis? Samo beseda »zdravo?« ne zadostuje! če Vas ie bilo sram se podpisati pod dopis, ie tudi »Čuka« sram ga priobčiti. Capito? — Maribor: Kelnarca v nekem hotelu v Mariboru ne zasluži, da bi io »čuk« počastil kar z 40 vrstami. Če jo hoče počastit vsako noč 40 moških, svobodno! Za tako »čedno« prodajanje človeškega mesa »Čuk« nima druzega kot pater Greuterjev: Fej! Ravne pri Tolminu: Hudiča! Bi moral biti »Čuk« še »hujš« od advokata, da bi Vaše »puštebe« »pogruntu«. V koš!
Corso v eidl „rgovski dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve :	.... i -n vi	Din-
Din. 50,000.000 LJUBLJ ANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4%-Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.
RnKirst avtorizirana UclUitct sprejema
noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC-TRST - Via Giulia 29
Rum Jamaica	50% L	14.50 lit. sfeklanica
Jajčna Iraa	maršala „	12.58 „ „
Cognac	„	11.50 r „
JajEni cognac	„	15.50 „ „
fino Jipro" „ 8.-- „ „ Vino Jassil" „ 6.5B „ „ Vin Jianti" l. i.--, 4.25 in 5.500 steklem ni všteta. Mala - Veriulli - Ušli - Spumante -ierji najfinejši - Fernet - litter - žganje in sirupi.
jama, Trg. Sv. Antona II. I
I POPOLNOMA VARNO NALOŽEN mm v jUGOSLavui
v novopreurejenih prostorih v Ljubijo ni
Mestni trg. štev. ©
sprejema vloge rici hranilne knjižice In tekoči račun, jih obrestuje
po S"/0
ter jih izplačuje iakoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Trgovina 7 mi nufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario IO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodnik Anton« znan povsodi.
R to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
,,Sern zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.
*****
Manufakturo, perilo, izdelane obleke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via RasteMo 7 - GORICA - Via l^astello 7
*>
&	Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnili strojev „Winselman - Titan" in
„A.nker" ter dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana tvrdka
Elija Čuk
Gorica, Piazza Cavour št. 9.
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo št. 11. Sprejema vsa popravila.^katera se točno in po ceni izvršujejo
— Otoče pri Podnartu (SHS): Ne razumemo, kaj hočete Mežnarjeveinu Francu in Anžičevenm Francu vsled tega. ker sta — jugoslovanska čuka. •—> Rakek: Pismu ste priložili za. 3 Din. jugoslovanskih __ znamk_ s prošnjo, naj Vam odgovorimo. Če bi na pismo, Vam namenjeno, prilepil »Čuk« za tri dinarje jugoslovanskih znamk, bi lepo odkorakal v — »keho«. Ali še ne veste, da se ie »Čuk« rodil pod italijanskim vročem solncem, da na kašlja, ščipa in kljuje po — goriško in ne po ljubljansko! Sicer pa: Reklamiranega pisma nismo dobili! Pozdrav! — Milavec Anton. Prestra-nek: Pišete: »Prešič zato vedno v
tla gleda, ker je njega mati svinja. Tukaj Vam pošiljam 1 liro«. — Lire v pismu ni bilo! Pač ste prilepili na pismo znamko za 40 cent., tako da e moral »Čuk« še — kazen 40 cent. nlačati za Vaše pismo, in se mora do vrhu še s tem truditi, da Vam ■o tem potom, naznani. — Kušar Vinko, Kozarie (SHS): Da, uganko ste dobro rešili: niste pa izpolnili naše želje, ko smo pisali: Pismu priložite Din. 3. — Vi ste pa pismu priložili štiri jugoslovenske znamke po 1 Din. Kaj naj napravimo ž njimi? Mari nai nesemo pisma v Jugoslavijo namenjena iz Gorice kar na — ljubljansko pošto? — Št. Vid: Vi ste pes-
nik tak. da mu ni vsak enak: Čujmo Vašo »muzo«:
Včasih naredimo peto mašo, Da zbudimo staro našo. Koncem maše litaniie, Da se stara krika naužije. Ah preljuba Zorka, Vtolaži se do torka. Naj le gredo drugi spat, Samo da ostane moj zaklad. Zaklad se imenuje — Zorka Pri njei bi ostal do — torka! _ ,V torek bi pa moral spat
Ker utrudil bi se moj zaklad! »Čuk« pa pravi: Ah predragi ...tor. Pojdi raje -na motor!
Pusti Zorko,
Popij vina 'no maiolko! Boš bolj zdrav In ne boš tako »godrnjau« Da bi se vsake babe »zbau«, To »čuk« je »jau«.
Listnica uprave: Ig. Herzog, rudar Helena Črna pri Prevaljah: Skoraj vsaki teden se pritožujete, da ne dobivate redno Vaših 7 iztisov. To je res čudno. Mari so uzmoviči, ki kradejo »Čuka?« Poglejte pas, če je v redu. Na pasu ie zapisano število 7 in je prilepljenih znamk za 60 cent. Od nas gre pošiljatev v redu, Pozdrav!
Obnovljena prodaja tkanin na račun
i VIDEM {
(AL RIBASSO)
m 5 (ml
i
/
I
i
r
-UDIHEi
Predno pričnemo z veliko prodajo zimskega blaga, opozarjamo si. občinstvo, da razprodamo vse | ostanke oblek in vsakovrstne bombaževine po f |50°|o znižanih cenah. Imenovani predmeti so | razstavljeni v srednji izložbi naših zalog.
JI NB. V slučaju, da blago ne ugaja, bodisi glede Kvalitete ali cene, ]K I	se vzame nazaj I	U
CENE STALNE.
CENE STALNE.
Razprodajalcem poseben popust.
Vstop prost brez obveze nakupa.
VIDEM

Via Savorgnana 5 - UDINEi