Spedtcteae la ab&ooamento postale — PoStnlna platen« v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 10. decembra 1942-XXI DOFIOTIN in KNETSKI LIS Upravništvo ln uredništvo »DOMOVINE«, LJubljana, Pucclntjeva ulica St. 5, D. nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani 9t 10.711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L. — Posamezna številka 60 cent. Duce je govoril Velik politično-vojaški obračun za 30 mesecev vojne Duce je govoril v sredo 2. t. m. dopoldne na plenarnem zborovanju zakonodajnih komisij Zbornice fašljev in korporacij. Vsi narodni svetniki so bili oblečeni v fašistično uniformo. Tribuna za senatorje je bila nabito polna. Ko se je zborovanje otvorilo, je predsednik Dino Grandi poročal o dovoljenih dopustih tistim svetnikom, ki so jih bili zaprosili. Ob 11. je vstopil v dvorano Duce, pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik Stranke je odredil pozdrav Du-ceju in ob ponovnem vzklikanju ie Duce začel govoriti. Vojna je zajela ves svet Duce, ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole: »Dobro vesfe tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirr.: ali normalni časi. To zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na sto primerov v petinsedemdesetih kesa, da je govoril, in samo v petindvajsetih primerih, da je molčal. V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top, bolje, če se manj govori. V vsakem primeru je treba govoriti o zaključkih ln le redko o tem, kar bo v bodoče. To moje prepričanje je še ojačeno spričo te vojne, ki je sedaj zavzela obseg, ki ga lahko imenujemo kozmič-nega. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se je ogromno razširila po svetovnem prostoru ter se tako seveda tudi v razmerju podaljšala časovno. V - zadovoljstvo mi ie, da me italijanski narod ni .zahteval prevečkrat na govorniški oder, kajti italijanski narod, ki je gotovo eden izmed na j inteligentnejših na svetu, če ne najinteli-gentnejši, ntma potrebe po preveč propagandi-stičnih čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno Inteligentna. Vendar, po osemnajstih mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Imam bežen vtis, da si dober del italijanskega naroda zopet želi čuti moj glas. številke in dejstva Moj današnji govor tedaj ne bo govor, temveč bolj politično-vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično. To bo govor podatkov, številk in dejstev, z drugimi besedami: obračun za prvih trideset mesecev vojne. To nI govor, ki sem si ga obetal imeti ob dvajseti obletnici. Na drugi strani se je dvajsetletnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse, tudi za pozabljivce in ljudi slabega spomina, obnovila vse, kar je režim napravil v teku dvajsetih let udeistvovania. To je ogromno delo, ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini. Dvajsetletnico smo praznovali z znamenito amnestijo, U je odprla vrata zaporov okrog petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila kon-finacije tudi tako zvane politične kaznjence, kar Je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo jo praznovali s vsem kompleksom socialnih ukrepov, ki bl v drugačnih časih dvignili val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi državami brez Izjeme. Vojna z Rusijo je bila neizbežna Glavni dogodki teh osemnajstih mesecev, ki *o potekli o*! 1. junija 1941 do danes, so sledeči: vojna proti Rusiji, vojna intervencija Japonske, izkrcanje Angloameričauov v severni Afriki. Vojna sila Rusije zame nI pomenila presenečenja, razen če se omejim na stališ S), ki bi ga imenoval kvalitativnega. Leta 1933. ali 1934. Je italijanski glavni stan prejel cd rusKega glavnega stana povabilo, naj bi poslal komisijo, da bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so bili v okolici Moskve. Porabil sem to priliko da sem poslal komisijo, ki ji Je načeloval general Francesko Saverio Grazioli, mož neoporečne poklicne izšolanosti in ostrega opazovalnega duha. Ko se je vrnil, mi je podal zelo podrobno poročilo, ki sem ga prečital z največjo pozornostjo in ki me je prepričalo, da se na vzhodu dogaja nekaj novega in da je bila rdeča vojska sedaj nekaj povsem drugega, nego tiste čete, pobrane na slepo, ki so se dale leta 1920. pod varšavskimi zidovi premagati od nič manj na slepo zbranih poljskih in francoskih 6et Kako leto pozneje me je kinematografski prikaz, ki sem si ga dal ponovno predvajati počasneje, da bl ga mogel bolje proučiti, prikaz neke boljševiške parade na kremeljskem trgu v Moskvi prepričal, da se je na vzhodu končno izoblikovala mogočna, čisto militaristična država, ki se je odpovedala mednarodni revoluciji s pomočjo poedinib nacionalnih revolucij, temveč Je hotela razširiti revolucijo po kontinentu In po vsem svetu s pomočjo svojih bajonetov. Bilo je tedaj po mojem mnenju potrebno, da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje je, da je bila ta doba izbrana z jasno razsodnostjo. Ce bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, bl se bili dogodki lahko čisto drugače razvili. Priznanje junakom na ruskih bojiščih Mi smo tako objektivni, da priznamo, da se je ruski vojak bojeval dobro, toda bolje se je bojeval nemški vojak, ki Je potolkel ruskega. Treba je priznati, da sta mogli samo vojski, kakor sta nemška in italijanski CSIR (italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji), ki se imenuje da- nes ARMIR (italijanska vojska v Rusiji), biti kos preizkušnji zime, kateri ni bilo primere v dobi 14 let. Danes je Rusija izgubila svoja najrodovitnei-ša ozemlja, najbogatejša na surovinah, izgubili je osemdeset do devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobitev tega ozemlja nam omogoča padati v bodočnost s stališča surovin in s stališča prehrane z večjim zaupanjem. Lahko r -trdim, da je bila angloamerlška pomoč Ru<;u do tega trenutka zelo neznatna. Simptoma?' -no je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi njihr a tla teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovati skrivnosti tako zv -ne ruske slovanske, orientalske ali kakršne ri bodi psihologije. Ni niti najmanjšega dvoji-s da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvar'' i Novo Evropo in ustaliti meje med Evropo i Azijo, odločilna in končno veljavna zmaga nasmejala orožju Osi. Japonska v vojni Ce je kak človek na svetu, ki je satansko hotel vojno, tedaj je ta človek predsednik Zedinjenih držav Amerike. Izzivanja, ki nam i h Je metal, ukrepi, ki jih Je povzel proti nam, delo njegove propagande, vse to dokazuje, da v človek, ki je dal svečano obljubo amerišk i i materam, da njihovi sinovi ne bodo nikoli šli umirat preko meja Zedinjenih držav — ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati, da bi Zedinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo starih časov,-ki morda nikoli ni obstojalo, in tako je Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, temveč je prizadela oholim Američanom eni strašni poraz, ki danes Američane same sili '.c dnevu žalosti in molka. Tako je vstop Japonsko v vojno na strani trojnega pakta absolutno Jamstvo za zmago, kajti Japonska je nedosegljiva in nepremagljiva. Ves angleški položaj na Daljnjem vzhodu se je zrušil, kakor hišica iz kart. Zgodil se je nenavaden slučaj v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih lz siromašne države, kakor smo mi, postala če ne prva po bogastvu med državami sveta, pa gotovo ena prvih. Moramo priznati, da je to pravično in da je to nagrada za njene vrline. Tako se je Japonska obogatela na surovinah, za katere so osiromašili naši neprijateljl, in ne mine dan, da bi ameriški ponos ne bil zadet, ne bil zdrobljen. Kje so danes ameriški preroki, ki so mislili na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecih? Očividno niso vedeli ničesar o vojaški sili Japonske in razen tega o njenem moralnem ustroju, zaradi katere?n v tej deželi Cesar ni le avtoriteta, ampak d;t:niteta božanstva in katerega vojaki padli v boiu postanejo bogovi. Je v resnici težko premagati narod, ki ima v sebi moralne rezerve take vrste. Izkrcanje Angležev in Američanov v Severni ASrlfcl Tretji dogodek: izkrcanje Angloameričanov v Severni Afriki, ali »tragikomedija pričakovanja«. V resnici v življenju ni vedno prednost videti preko griča; toda tudi to se je dalo lahko predvidevati. Informacij ni nedostajalo. Tiho soelasje med ameriškimi oficirji v civilu in francoskimi oficirji v uniformi, Je bilo očitno. Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so stali in morda Se stoje in morda bolj ko prej *pri oknu. Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker se je izvršilo po sokrivdi napadencev. Nikoli nisem polagal prevelike važnosti na častne besede, na prepogoste častne besede, ki so bile izmenjane. Naposled pa, ko so stvari došle do evojega epiloga z izkrcanjem dne 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben in potreben takojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korziko vred. Fiihrer in jaz sva hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani častni besedi, namreč častni besedi admirala, ki je poveljeval brodovju v Tou-lonu. Hotela sva verjeti. V izvestnem trenutku Slavne žrtve Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu, — bila je to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija lahko zabeležila — so se začela bombardiranja italijanskih mest. Glede tega bombardiranja bom sedaj dal točne številke (zanje odgovarjata podtajnik za notranje zadeve za točnost števila padlih, minister javnih del za točnost pretrpljene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesti, ki so se širile, pretirane, in da dokažem, da so Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših mest. V Milanu je popolnoma porušenih trideset hiš, težko poškodovanih štiri sto enajst, lahko poškodovanih tisoč devet sto tri in sedemdeset, skupno zadetih hiš dva tisoč štiri sto štirinajst V Turinu je popolnoma porušenih hiš sto ena in šestdeset, težko poškodovanih osem sto štiri in sedemdeset, lahko poškodovanih dva tisoč sto pet in devetdeset, vseh zadetih hiš tri tisoč dve sto trideset V Savoni je popolnoma porušenih šest hiš, težko poškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovanih devet sto sedemdeset, skupaj zadetih hiš tisoč dvajset. V Genovi je popolnoma razrušenih hiš sto-sedem in osemdeset v središču mesta in dve sto tri v celi občini, težko poškodovanih v središču tisoč šest, v celi občini tisoč devet in štirideset, lahko poškodovanih štiri tisoč Det sto devet in šestdeset v središču in štiri tisoč osem sto devet in šestdeset v celi občini, vsega pet tisoč sedem sto dva in sedemdeset hiš v središču in šest tisoč sto ena in dvajset v celi občini. Odločili smo se, da ostanejo popolnoma porušene hiše v takem stanju do konca vojne. Druge bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene. Celotno število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z morja po sovražniku od začetka vojne do 30. novembra 1942-XXI. znaša tisoč osem sto šest in osemdeset mrtvih in tri tisoč tri sto dva in trideset, ranjenih, od katerih odpade osem sto osem in trideset mrtvih in devet sto štiri in devetdeset ranjenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V teh osem sto osem in trideset mrtvih so zapopadeni tudi oni iz tako zvane Galerije deli Grazie v Genovi. To vam dokazuje še enkrat, da mi spoštujemo resnico. Mi prepuščamo Američanom in Angležem čaščenje laži. Imam pravico zahtevati, da naj nobeden Italijan, pravim nobeden Italijan ne dvomi niti najmanj o tem, da je vse, kar pravijo naša uradna poročila, popolna resnica. Mi smo edina država v vojni, ki objavlja poimenske spiske svojih izgub. To delamo iz dveh razlogov: da dokažemo, da so to izgube — niti ena več, niti ena manj — in da rešimo iz nepo-znanja sinove Italije, ki umirajo v boju. Padlih vseh italijanskih Oboroženh sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štirideset tisoč dve sto devetnajst, od katerih odpada na vojsko šest in trideset tisoč šest sto devetnajst, na mornarico dva tisoč sto osem in šestdeset, na letalstvo tisoč štiri sto dva in dvajset Ranjencev je: v vojski osemdeset tisoč sedem sto pet in štirideset, v mornarici tri tisoč pet sto devet in devetdeset, v letalstvu tisoč šest sto dvajset Ujetnikov je dve sto dva in trideset tisoč sedem sto osem in sedemdeset. Od teh jih odpade na vojsko dve sto petnajst tisoč pet sto dvanajst, na mornarico dvanajst tisoč dve sto štiri in osemdeset, na letalstvo pet tisoč devet sto dva in osemdeset. Pogrcšancev je skupno sedem in trideset tisoč sedem sto trinajst, od teh pet in dvajset tisoč devet sto tri in dvajset v vojski, deset tisoč tri sto devetdeset v mornarici in dva tisoč dve sto pri letalstvu. Kadar govorimo o pogre-šancih, koleba naše čustvovanje med strahom ln nado. Po preteku izvestnega časa se bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padli. pa so bili dokazi, da se misli na pobeg bro-dovja in na združenje z britanskim brodovjem, ki se je pač dvakrat približalo med Baleari in med Sardinijo, tako očitni, da tudi v tem primeru ni bilo Izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi zgodilo. Anglosaška propaganda olepšuje z neresničnimi podrobnostmi to epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtva so našteli dva, ranjencev pa sedemnajst. Razorožitev vojnih odredov ter letalstva se je izvršila v popolnem redu, lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti vsega francoskega naroda. za Domovino Sovražnik ima ogromne izgube V teku istega časovnega razdobja po podatkih statističnega operativnega urada Superma-rine, znaša sovražno trgovinsko brodovje, ki ga je potopila Kr. mornarica, sto sedem in šestdeset enot v skupni tonaži enega milijona dve sto petnajst tisoč osem sto ena in dvajset ton. Sovražno vojno ladjevje, ki ga je potopila Kr. mornarica, znaša do sto štirideset enot s skupno tri sto tri in trideset tisoč devet sto osem in šestdesetimi tonami. Sovražnik je potopil sto dva in šestdeset naših vojnih ladij v skupnem iznosu dve sto sedem in dvajset tisoč sto dva in osemdeset ton. To vse smo javili v naših uradnih poročilih. Toda k potopitvam, ki jih je izvršila Kr. mornarica, je treba dodati one, ki jih je izvršilo Kr. letalstvo. Kr. letalstvo je potopilo dva in šestdeset vojnih ladij raznega tipa, med temi dvajset križark in osemnajst rušilcev, ter sto sedemnajst trgovskih ladij, skupno osem sto dva in osemdeset tisoč tri sto trideset ton. Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da je letalo zbito; često zahtevam fotografijo) je tisoč osemsto, verjetno zbitih pa sedem sto trinajst; na tleh gotove uničenih tri st« tri in devetdeset, verjetno uničenih sto devetdeset. Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleške vlade je preteklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil po velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. NikakorI Danes ga bom jaz prečital. Prečital ga bom po onem delu, ki se tiče italijanskega naroda, in tudi po onem, ki se tiče mene osebno Churchill je dejal: »Nova letalska fronta, ki Jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilici novih možnosti v letu 1943. Naše operacije v francoski Severni Afriki nam morajo dovoliti, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, še manj pa si ga je predstavljal nesrečni italijanski narod, ki ga je Mussolini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokrit z nesrečo. Središča vojne industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni. ki so jih izkusila nekatera naša mesta pozimi leta 1940. Toda ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškega ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, bodo vsa njena pomorska oporišča, vse njene vojne tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjerkoli, podvrženi dolgotrajnim letalskim napadom znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih štiridesetih milijonov (treba je ponra-viti te milijone: nas je šest in Štirideset milijonov, da pove, ali hoče ali ne, da strahovita stvar zadene njegovo deželo.« Ta govor moramo vzeti zares. 2e dlje časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede civilizacije angleškega naroda. Ako slečete Angležu obleko, v kateri pije čaj ob petih popoldne, boste našli starega prarod-nega britanskega barbara s kožo, poslikano z raznimi barvami, barbara, ki so ga ukrotile resnično silne legije Cezarjeve in Klavdijeve. Petdeset pokolenj ni bilo dovolj, da bi se v globini izpremenil notranji ustroj naroda. Med tem časom je bila ta prarodna usedlina šele prevlečena s hinavskim firnežem v njihovih rokah, to je s svetim pismom stare in nove zaveze. Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte svojo porazvr-stitev v globino. Leta 1938. pred petimi leti sem dejal: Ne čakajte dvanajste ure. Razpršite se po Vojni ujetniki, ki so v naših rokah, predstavljajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov ena in dvajset, častnikov raznih činov dva tisoč tri sto šest in sedemdeset, podčastnikov in vojakov dva in trideset tisoč sedem sto sedem in štirideset Drugi so na potu, tako da bo znašalo celotno število: ena in dvajset generalov, dva tisoč štiri sto dvanajst častnikov raznega čina, devet in trideset tisoč devet in osemdeset " podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži, rojeni v Združeni kraljevini. Nato pridejo vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih številk: generalov devet in dvajset, častnikov raznega čina štiri tisoč tri sto, podčastnikov in vojakov devet in šestdeset tisoč sto sedem in šestdeset. Angleška barbarstva S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Ali to lahko rečemo tudi za naše ujetnike v sovražnih rokah? Boli me, ko moram povzročiti kako razočaranje v družinah onih, ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati. In resnica je ta, da razen ▼ nekaterih področjih ravnajo Angleži z italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma: »Danes sem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so Vašega sina ujeli Angleži. Vaš dragi sin je bil težko ranjen na nogi is ni mogel hoditi. Neki angleški vojak ga je ustrelil v glavo in ga ubil. Tovariši so mu priredili časten pogreb. Stvar je zelo žalostna: poznal sem vašega sina, bil je vrl mladenič. Nas Je tisoč dvesto v tem kraju, ki ga ni treba imenovati; smo bosi, brez obleke, brez zdravil. Ako dobro ravnamo z angleškimi ujetniki, je to najhujša žalitev, ki jo lahko prizadenemo italijanskim bojevnikom, ki so v ujetništvu. Podlo so streljali večkrat izza žičnih ograj. Angleški častniki so često tepli italijanske častnike; neverjetna divjaštva so zagrešili nad nami ln celo nad bolniki, ranjenci in pohabljenci. Glad ln pomanjkanje sta njihov delež. Nametani so kakor slabo blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratež angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov.« In sedaj moram prebrati še to: »Angleži so prokleti, toda še bolj prokleti so oni Italijani, ki z njim dobro ravnajo.« naših lepih poljanah. Pa bi kdo dejal, da se meni dogaja včasih kakor onim pesnikoni, ki jih bolj citirajo kakor čitajo, ki jih bolj poslušajo, kakor ubogajo. Treba je zmanjšati množice v mestih, predvsem odposlati ženske in otroke. Treba je organizirati končnoveljavno ali vsaj na pol končnoveljavno razljudenje. Vsi oni, ki si lahko urede življenje, daleč od mestnih in industrijskih središč, so dolžni da to store. Nato je treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to Je oni, ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo lažje zgraditi v dovoljni meri zaklonišča, bolj utrjena od današnjih, za katere smo potrošili na sto in sto milijonov, a ki bi, če bi bila zadeta v polno, ne mogla vzdržati bomb največjih kalibrov. Potomci starih Rimljanov To je recimo, šibki del obrambe proti poletom. Je pa tudi močni del, ki ne bo nikoli dovolj izpopolnjen. Vesel sem, da vam lahko naznanim, da nam bo dala Nemčija mogočen prispevek ▼ topništvu, zaradi česar bo naše topništvo obenem z nemškim priredilo sovražnim letalom sprejem, ki ga zaslužijo. Toda namen tega Churchillovega govora je napraviti vtis na italijanski narod. Pravilo je naslednje: Mi smo trdo in hrabro pleme, toda ti Italijani; tako občutljivi, bodo morda Imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz odgovarjam — Da! Dokler nimam nasprotnega dokaza, odbijam na najodločnejši način misel, da Je Italijanski narod manj prekaljen, kakor angleški ali ruski. Ce bi bilo to res, bi se morali dokončno odpovedati svojim nadam, da postanemo velik narod. Rim je bil zmagovit po Zami, toda velik je postal po Kanah. Ne rečem, da se v naših žilah pretaka vsa ona kri, ki je tekla po žilah starih Rimljanov, gotovo pa je, da smao mi narod, po katerega žilah se pretaka večji del krvi, ki Je tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bomo vzdržali To nam nalagajo dolžnost, čast in dostojanstvo. CSiurchilŽova „demckracifaM Sedaj vam bom prečital odstavek, ki se tiče mene: »En mož in samo en mož je privedel italijanski narod do te točke.« V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da me priznaj Narod Italije bo vztrajal kot nasprotnika britanskega imperija" in da sem v tem boju privedel s seboj italijanski narod. »On — nadaljuje Churchill v svojem govoru — ni imel nikake potrebe da-stopi v vojno, ker ga nihče ni hotel napasti.« Tako tedaj! Ali jaz bi rad vedel, je-li britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da bi zvedel, ali hoče vojno, ali je neče. In ali bi imel pogum vprašati danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče, da se vojna podaljša do neskončnosti? Kajti taka je demokracija: odreče v najvažnejših trenutkih. Takrat se več ne vpraša suverenega naroda, takrat se več ne govori o volitvah in o glasovanju. Narod se uvrsti v čete in mora poslušati. »Poskusili smo, kar se je dalo, da bi ga pri-morali, da vztraja v nevtralnosti in da uživa mir in blagostanje — izredna darila v razburkanem svetu.« Ako bi bil ostali nevtralni, ne glede na nečastnost, bi bili danes v najgroznejši bedi, ker je jasno, da bi nam nobena od obeh strank ne prihitela na Domoč. Bajka o »sunku z bodalom" »Toda Mussolini ne bo mogel vzdržati skušnjave, da ne bi zahrbtno zabodel poražene Francije in Anglije, o kateri je mislil, da zanjo ni več nade.« Zdaj bo treba govoriti nekoliko o tem znamenitem »sunku z bodalom«. Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5. junij. To je bil moj dan. ki sem ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov, o katerih danes ni treba govoriti, naj odložim vstop v vojno do 10 junija Nihče ni mislil, da bo konec vojne v Franciji tako nagel. Najmanj od vseh pa menda ravno Churchill, ki je nekoliko mesecev poprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske, 14. julija, in je vzklikal tej vojski kot najmogočnejši in najsijajnejši na svetu. Toda polom je bil splošen. In z druge strani, ko smo mi napadli, so bile francoske planinske brigade nedotaknjene, skoro nedotaknjeno letalstvo predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v vojni, ki se mora razvijati v Sredozemlju, in zato dopuščamo en trenutek zaradi polemike, da smo mi zadali Franciji ta sunek. Ta bi bil en sam spričo sto sunkov z bodali, ki jih je Francija zadala v hrbet Italije v tolikih stoletjih zgodovine, odkar so bili Galci potolčeni pri Talamoni do Mentane. Srce iz kamna in srce iz mavca Churchill nadaljuje; »Njegove (Mussolinijeve) blazne sanje o cezarski slavi, njegovo poželje-nje po osvojitvah in po plenu, in brezprimerna surovost njegovega trinoštva, so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman sem ga opominjal. (Zbornica se smeje). Ni hotel razpravljati, brez odmeva je ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu«. Zdaj pravi v kamnitem srcu, če bi bil pa poslušal poziv ameriškega predsednika, bi bil dejal v svoji notranjosti: »Ta mož ima srce iz mavca!« Njegova hijenska čud je prešla vsako mejo dostojnosti in zdravega smisla. Pravijo, da ie ta gospod potomec vojvodske družine in da ima mnogo sinje krvi v svojih žilah. V mojih žilah pa se pretaka čista in zdrava kri kovača. In v tem trenutku se čutim neskončno bolj gospoda, kakor ta človek, iz katerega ust, smrdečih po alkoholu in tobaku, prihajajo take nečedne niz-kotnosti. Italijanski vojak se ne boji primere z najboljšimi vojaki na svetu »Njegov imperij je šel po vodi.« Zadnja beseda še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni niti enega Italijana, ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi leta 1936. »Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj lahko Italijani nawraviJo proti temu? Kratek sprehod z dovoljenjem Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, krvavo borbo proti junaškim domoljubom Jugoslavije, sijaj neminljive sramote Grčiie. ruševine v Genovi, Turinu in Milanu.« Zdaj ne sme biti dovoljeno nikomur in torej najmanj pa britanskemu premieru, da količkaj podvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih vojakov. Nemški tovariši so prvi, ki to potrjujejo. Poljuben italijanski vojak na kopnem, na morju in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen se s svojim pogumom, s svojo odpornostjo proti nevšečnostim, s svojo inteligenco, ne boji primere z najboljšimi vojaki sveta. Veliki neznani narod »En mož in režim, ki ga je on ustvaril. a povročila nepregledne nesreče delavnemu, nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu.« Italijanski narod ni bil nikoli srečen. Italijanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotne črte, toda njegovo globoko narodno bistvo, ki je preživelo največje žaloigre, je neznano temu občinstvu, ki prihaja z vodiči in opazi v našem življenju samo najočitnejše poteze. To je narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha. In vsakokrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu, smo naleteli na za-grajena pota. Zagrajena pota ne samo fašistični Italiji, marveč tudi čisti in enostavni Italiji, bodisi tudi Italiji Rudinija, Giovannia Giolittia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije, Italije, ki goji sen veličine: hočejo da bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven in postrežljiv. To je sen, ki ga goji anglosaški duh Na koncu pravi ta gospod, da je »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinija imel velike simpatije za italijanski narod.« To je ostudna laž. Kdo je prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločke? Bila je to predemokratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so ustvarile razlikovanje med Evropci in Italijani, in kakor bi tega ne bilo dovolj, še med Italijani in Italijani. Tako da so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ligurci, tista rasa, ki je tisoč let pred Kristom dala kulturo vsemu evropskemu jugozapadu. Zato bi bil Kolumb odklonjen, obdržali bi ga v karanteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki. Churchill zaključuje: »Kako dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslovesnejši in odločnejši način: Trajalo bo do zmage in preko nje! Angleži v ogledalu Angleški zgodovinar Carlyle piše: »Dejstvo je, da vse ono, kar delamo naša vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugega kakor tkanina laži, hinavstva in praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunje laži, kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom in s prevzetnostjo, kakor svečeniško obleko, ali kraljev plašč. Anglež ne sme nikoli govoriti resnice, to je splošno mnenje. 2e dve sto dvajset let živi Anglija od laži vsake vršte, od glave do nog je zavita v Gospodje, ne vodi se vojna brez sovraštva do neprijatelja! Ne vodi se vojna, ne da sovražimo neprijatelja od jutra do večera ter vse ure dneva in noči, brez širjenja tega sovraštva in ne da bi to sovraštvo postalo notranje bistvo nas samih! Treba se je enkrat za vselej iznebiti vseh napačnih občutljivosti. Imamo proti sebi suro-veže, barbare. Rim, ki je bil tudi usmiljen po zmagi, je bil neusmiljen, kadar je šlo za obstoj rimskega naroda. Z?'n je treba reagirati z največjo odločnostjo proti vsem namenom, ki bi hoteli oslabiti našega duha ter napraviti napačno podobo italijanskega naroda, češ da je slednji zmožen samo nežnih stvari. Če je kje kak narod, ki je bil zelo trd v stoletjih od zgodnjega srednjega veka (na žalost smo bili zelo trdi med seboj) je to italijanski narod. In šele po padcu slavne firentinske republike (toda tudi takrat je že bila neka »peta kolona« pod poveljstvom Malateste Baglionea) se začenja razdobje nebojevitosti Italijanov, razen v Piemon-tu. Od takrat se je med arkadijo, baleti in petjem razširila po svetu običajna rečenica, da se mora Italija baviti samo s čopiči, dleti in godali. Povedal vam bom stvar, ki vas bo iznenadila. Nekaj gorostasnega, morda celo krivoverskega. Rečem vam, jaz bi rajši imel v Italiji manj kipov, manj slik v muzejih in več zastav, uplenjenih sovražniku. Italijanski narod današnjice je občudovanja vreden v vseh slojih, od aristokracije do malega človeka. Ne more »e več zahtevati od italijanskega naroda. Ne morejo se zahtevati navdušene manifestacije v stalnem zaporedju. V resnici bi hotel poznati oni narod. ki lahko v tei vojni manifestira vzdržema. Navdušenje je 1'ričen moment življenja posameznikovega. liričen moment pa je nujno zelo redek v življenju naroda. Ako bi poznal človeka ki bi bil navdušen od jutra do večera ter v vsem svojem dejanju in nehanju, bi začel dvomiti nad niegovo pametjo. Discipliniran narod Italijanski narod dela, je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni bilo ntti najmanjšega znaka za demonstracije proti vojni. Samo neka ženska, ki je ne imenujem, ker ne zasluži tega, ker bi se ji morda dalo preveč ča-sti( saj se je našel človek, ki je uničil svetišče Diane Efeške, da bi bil ovekovečen v zgodo- | tradicionalno hinavščino, kakor v valove Oce-j ana.« ; In pesnik Byron je 16. aprila 1820, preden j« ! umrl v Misolunghiju — se mi zdi zaradi mala-j rije — pisal v Benetke svojemu prijatelju Mor-] reyu: »Angleži so najsramotnejše pleme pod i nebom. Hobhouse je odpotoval v Neapelj in tu-! di jaz bi bil odšel tja za en teden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. i Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak j izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do tega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bivališča, kjer bi mogel ostati skupaj z njim. Upam, da nikomur ne i bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilili j vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje ko-| sti ne bi imele miru v angleški zemlji, da so moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one de-j žele. Tudi če bi postopali tako nizkotno, da bi j prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njen črv i ne imeli mojega trupla, če bi se temu lahko ! izognil.« Hijene v človeški podobi I Tako sodijo Angleži sami o sebi, kadar so izven svoje države. In res zadostuje samo odpreti in prelistati zvezke britanske zgodovine v zadnjih treh stoletjih, da se najde najpopolnejša zbirka hijen v človeški podobi. Ce je kje dežela-ki zasluži slične pridevke, če je kje dežela, U je izpustila z verige hijene po vseh kotih zemlje, da pijejo kri celih pokolenj, da se okoriščajo z vsemi bogastvi, da nakrad*jo vse zlato, je ta dežela Anglija. Ali so Italijani morda pozabili 1 nizkotnost admirala Horacija Nelsona, ki je dal obesiti na jamboru glavnega jadra svoje »Minerve« napolitanskega admirala Caracciolo, potem ko ga je poprej še izdal? Al iso marda pozabili, da sta bila brata Bandiera ustreljena, ker je angleška vlada, ki je cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so se ti vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Kalabrije? Ali so pozabili, da je Anglija leta 1859. (v zvezi s svojo pomočjo v dobi italijanskega risorgimenta) grozila z bombardiranjem Genovi, ako bi Pie-mont obenem s Francijo napovedal Avstriji vojno? vini), samo neka ženska v Genovi pravim, je kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ni vsebovala ničesar nečloveškega. Kasneje se je ugotovilo, da je imela na prstih obilico prstanov, zato se lahko misli, da je pripadala onemu sloju, ki so jih v časih Ciompov v Firen-ci imenovali »tolste ljudi«. Toda vse italijanske žene so čudovite. Lahko se reče, polne reda in meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda no more biti načeta od onih, ki jim mi pravimo »nosilci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štiri* deset milijonov duš, so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo, da spadajo v kategorijo črnogle-dov, ki si obvezujejo glavo ne samo, preden so si jo razbili, marveč še preden nastopi daljna grožnja, da jim jo kdo razbije. Ti ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in pozabljajo vse. „Dskumenti bedastoče" Imam brošuro z naslovom »Dokumenti človeške bedastoče« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjate n. pr. pred žetvijo »tedna junakov?« Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral doprinašati to žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem trenutku pa se je pojavil glas, da je treba sprejeti, nekateri so dejali dvesto, drugi šeststo. en milijon ali dva milijona Nemcev, evakuiranih iz bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da je to narobe svet). Nazadnje .sem oni večer, ko sem odredil izkrcanje na Korziki, podvzel običajni upravni ukrep, ter sem zaprl telefone. Takoj se je raz-nesel glas: tisti gospod, ki mu je v tem trenutku čast govoriti pred vami, je umrl pod nožem nespretnega operaterja, ki bi kasneje gotovo dejal, da je operacija odlično uspela, četudi bi bil bolnik drugačnega mnenja. Za vse daje jasen odgovor italijanski narod, od katerega ne smemo zahtevati onega, kar "» sam daje iz proste volje, to je: svojo dis^piino, svoje razumevanje in svojega duha požrtvovalnosti. Ne vodi se vojna brez sovraštva do sovražnika Italijanski narod si je popolnoma svest te Vojne. To ni samo potrebna vojna, marveč je vojna, ki jo proglašam za posvečeno in kateri se nismo mogli na noben način ognili. Naš položaj nam nalaga vedno tole izbiro: ali gremo z enimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naš h celinskih meja, ali z drugimi, kadar se hoče rešiti vprašanje, naših pomorskih meja. Velik narod kakor je italijanski, ne more oklevati in mi j smo ponosni, da sodelujemo v tej orjaški berbi, ki je določena, da izpremeni svet v zemljepisnem, političnem in duhovnem pogledu. Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem je govorjenje o mirovnih namenih brez pomena. Pustimo to besedičenje našim neprijateljem. Lahko samo omenimo, da oni varčujejo s točkami: od štirinajstih točk imamo samo še štiri. To je že nekaj. Toda zadnje izkustvo nas mora poučiti. Mislim, da jih je malo med nami, ki niso sli gledat Wilsona, ki je prispel v Evropo. Zdelo ze je, da prihaja Mesija. Imenovali so ga celo za rimskega meščana. Potem je ta mož odšel v Ameriko. Ni hotel več sodelovati v onem Društvu narodov, ki ga je sam ustanovil. Ni hotel več maševati v onih svetiščih, ki jih je sam zgradil, in to je bila morda najbolj inteligentna poteza njegovega življenja. Končno se je nekega dne izvedelo, da je bil sprejet v okrevalno kliniko za živčne bolezni. To je puritanski izraz, da ne rečemo, kakor navadno pravimo preprosti ljudje, v norišnico. Tudi cilji v tem razširjevanju vojne, cilji teritorialnega in jSolitičnega značaja, so izgubili nekoliko na svoji važnosti. Sedaj gre za večne vrednote. Gre za biti ali nebiti. Danes je v resnici ▼ teku silovita borba med dvema svetovoma. Nikoli nI zgodovina človeštva videla sličnega prizora, kakor je ta, v katerem smo mi med velikimi scudeleženci. Nalaga trenutka je: boriti se! Nalcga trenutka je edino tale: bojevati sc! Bojevati se, skupno z našimi zavezniki, bojevati se ramo ob rami z Nemčijo. Tovarištvo med nami in Nemci postaja vsak dan globlje, postaja način skupnega življenja. Smo dovolj sorodni in tiovolj različni, da se razumemo, da se vzajemno spoštujemo, da zlijemo v eno vse naše sile, ko je stvar enotna. Ne smejo se več delati razlike, saj jih tudi naši sovražniki ne delajo. Oni hočejo uničiti fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje evropske mladine, razumejo narodni socializem, razumejo naš Fašizem. razumejo fa!ang;zem, razumejo države in narode, ki so se osvobodili ideologij »nesmrtnih« r.ačc1, Nihče si ne dela utvare o tem, kaj bi bila »Pax Britannica«. »Pax Britannica« (britanski mir) bi bila s sto pomnoženi Versailles. Britanci se vojskujejo z enim samim namenom Hočejo potlačiti svet. v položaj, v kakršnem je danes Indija. Hočejo, da vse človeštvo dela, da bi dalo sto let mirnega življenja Britancem. Hočejo svet sužnjev, da zajamčijo angleškemu narodu njegovih pet vsakodnevnih prebav. Zdaj tovariši, se je treba bojevati za žive, treba se je bojevati za bodočnost, toda tudi za mrtve. Treba se je bojevati, da bi žrtev naših mrtvih ne bila zaman. Da bi ne bila zaman žrtev onih, ki so padli v skvadrih. onih, ki so padli v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni. Štiri in trideset tisoč fašistov, med katerimi je tisočpetsko starešin! Oni, ti mrtvi nam zapovedujejo z ukazujočim glasom boriti se vse do zmage. Mi se pokorimo!« Zbornica tolmač! misli In voljo vsega naroda Nadvse goreče ovacije so pozdravile konec Ducejevega govora. Skupščina je dolgo vzklikala: »Duce! Duce!« Duce je stopil s tribune, nacionalni svetniki go zapustili svoje klopi in se zbrali v polkrogu pred vladnimi sedeži, vzklikajoč strastno v izraz tvoje udanosti Duceju. Zapeli so himno »Giovi-nezza«. Takoj po Ducejevem govoru je bilo izglasovano z vzklikom naslednje dnevno povelie. ki so ga predložil nacionalni svetnik Del Croix, predsednik združenja vojnih invalidov ter nacionalni svetniki, Imetnik zlate kolajne Paolucci. Rizze Di Grado, R«ssi Amilcare Lunelli ter nacionalni svetniki, očetje padlih v vojni: Cobolli Gigll, Ferretti di Castel Ferretto, Assinari d i San Marzano in Loiacono ter nacionalni svetnik Ezio Garihaldi. »Zbornica fašijev in korporaclj, ko je slišala ▼isoko in odločno Ducejevo besedo v odgovor na drzne laži in grožnje sovražnika, dviea svojo ponosno in hvaležno misel junakom, padlim na vseh frontah za obrambo in veličino Domovine. Pozdravlja hrabre vojake Italije, slavna mesta in neugnano prebivalstvo, ki je bilo cilj morilskega in uničevalnega nasilja sovražnikovega. Zopet potrjuje odločno voljo italijanskega naroda po odporu ln borbi v neporušljivi veri v zmago.« (Izredno živahne in dolge ovacije!) Nacionalni svetnik Paolucci je takole objasnil dnevno povelje: Dnevno povelie »Tovariši! Dnevno povelje, ki so ga z menoj tovariši predložili in ki vam ga je predsednik prečital, gotovo ustreza v svoji kratkoči soglasnemu čuvstvu vseh in gotovo ne bi potrebovalo pojasnjevanja po čudovitem govoru, ki smo ga poslušali z ganjenostjo in ponosom in v katerem se kažejo v svoji kruti stvarnosti dejstva, katerih smo bili priča in katerih smo se udeležili. Vendar je potrebno, da se v tej zbornici iz ust najskromnejšega med vami in s kratkjjjai besedami znova potrdi naša neukrotljiva volja po borbi do zmage. Italijanski narod je dobro premeril prepad v katerega bi padel, če bi popustil v svoji odporni sili. Naše življenje in življenje naših sinov bi postalo beda, ki je ni mogoče označiti. Narod ve, da bo borba dolga, huda in težka, da bo zahtevala žrtve, trpljenje ln bolečino, ve pa tudi, za kaj gre: ne za »rečo ljudi, temveč za življenje celih pokolenj. Predolgo smo bili varani in zasmehovani od tistih, ki se nam z ene strani prilizujejo, z druge pa nam grozijo, kažoč nam pot nečasti in podlosti. Fašizem se je rodil iz krivic, ko so žrtve, doživeto razočaranje in dotrpljena bridkost dvignile naša srca. Ne, mi se nc bomo nikoli uklonili! (Izredno živahno dolgo odobravanje). Sovražnik lahko uniči naša mesta, bogata zgodovinsko in umetniško, lahko ubija neoboroženo prebivalstvo in lahko doseže po toliliih porazih kakšen krajevni uspeh, toda našel nas bo vse zedinjene kakor enega moža, pripravljene preliti do zadnje kaplje našo kri. (Dolgo odobravanje). Ni dvoma, da bo z zmago nagrajen, kdor si jo bo zaslužil. Ni dvoma, da si bomo znali zmago zaslužiti. Mi bomo ostali trdni, strnjeni, če-tverokotni in se bomo žilavo borili. Naš dan bo prišel. Vzvišena je podoba Italije, podoba etične borbe vstajenja, Piave in Vittoria Veneta, Italije sankcij, Italije mučenikov in junakov, ki živijo v naš'h srcih. Njen veliki materinski glas nas navdušuje in mi ga slišimo v globini, ko kliče in zbira vse neskončne energije našega ljudstva. Naj sovražnik to ve in naj si ne dela utvar. Mi smo na nogah, vsi smo na nogah za veličino in slavo domovine!« (Izredno živahno in do'go odobravanje). Predsednik naznani, da je dnevno povelje sprejeto z vzklikom in odredi pozdrav Duceju. Zbornica intenira zopet himno »Giovinezzo«. Duce zapusti dvorano med vedno bolj gorečimi ovacijami in neprestanimi vzkliki- »Duce! Duce!« Zborovanje se je zaključilo ob 12.30 ® Zahvala in zvestoba Stranke Direktorij Stranke je imel v sredo popoldne v palači Venezia v Rimu pod predsedstvom Du-ceja sejo, ki je trajala od 17. do 18. Ko so se polegle aklamacije, s katerimi so člani Direkto-rija pozdravili Duceja ob vstopu v dvorano, je Tajnik Stranke prečital naslednjo poslanico: »Duce! Zvezni tajniki vse Italije, zbrani na sestanku v Liktorskem domu, ki so poslušali Vašo visoko besedo, Vam v imenu vseh Črnih srajc izrekajo svojo zahvalo ln ponavljajo svojo zvestobo. Italijanski narod, ki živi že nad 20 let v junaški brazdi Vaše ideje, z največjim navdušenjem, ki ga je dvignilo na dostojno mesto v svetu, Vam zagotavlja, da odmeva ta zgodovinska ura Domovine v vseh srcih in vseh žilah ter da se istoveti z Vašo gotovostjo. Okrog Vas se prepričan in zvest zbira narod, ki v Vas veruje, ker ve, da ga vodite z umom in srcem po poti časti in veličine. Stranka, srce italijanskega »aroda, posvečuje to resnico s krvjo tisočev in tisočev padlih, potrjuje vam svojo udanost in izkazuje Vam svojo ljubezen s tem, da je dala Domovini v orožju življenje Fašistov, ki ga vi oblikujete tako, da je krepostno in edino vredno, da ga živimo. Proti glumaškemu brbljanju onega, ki goji sramotno utvaro, da je mogoče uničiti Italijo, je ves naš narod pripravljen na sleherno odpoved in na sleherno žrtev, trdno uverjen v svojem sklepu, da se bori do svoje zmage. To, Duce, Vam preko zveznih tajnikov izpovedujejo Črne srajce Italije. Po njih govori narod, narod vojnih jarkov, narod mest ln vasic, govori Vam in Vas prosi, da bi Vam smel spet ln spet reči, da se italijanski nared v Vas in preko Vas smatra za činitelja zgodovine« Po prečitanju poslanice so vsi navzoči priredili nove manifestacije Duceju. Minister Vidus-soni je nato podal obsežno poročilo o delovanju Narodne fašistične stranke v zadnjih mesecih, ki bo ob svojem času objavljeno. Po poročilu ie spregovoril Mussolini Pregled vojnih lis političnih cft^&dkav Najvažnejši dogodek preteklega tedna, ki je odjeknil po vsem svetu, je bi! zgodovinski govor Duceja. V usodni uri, ko so Angleži in Američani spletli mrežo svojih naklepov in spletk, da bi razdrli enotnost Osi, je povzel besedo Duce in je izpregovoril s tolikšno odločnostjo in odkritosrčnostjo, da njegov govor še vedno odmeva med izvajanji svetovnega tiska. Govor sam objavljamo tudi v »Domovini« v celoti. Tu naj samo še opozorimo na glavni točki: Italija se bo bojevala do zmage. Njena zveza z Nemčijo in z ostalimi drža-vali Osi je nerazdružljiva. Italijani se ne bodo strašili nadaljnjih žrtev, čeprav Angleži in Američani nadaljujejo svoje brezobzirne napade z zraka. Italijansko vojno poročilo z dne 5 decembra je navedlo, dn so scvražna letala izvršila kratek, a silovit napad na Napoli, ko so zasledovala italijanska letala, ki so sc vračala z nekega poleta v Tunisu. Skoda je bila znatna. Mrtv'h je b lo 159 r.^nie-nih pa 358 civilistov. Neko britansko štirimotor-no letalo, ki so ga zadeli streli obrambe, ie v plamenih strmoglavilo v zaliv. Tudi v bFžini Cosenze je bilo odloženih nekaj bomb. ki so poškodovale nekaj civilnih noslopii. Takoj k temu nanadu moramo prlpomn-ti. da se je v Sredozemlju vobče razmahnila vel'ka letalska borba. Italijansko voino poročlo od 5. decembra je poročalo o zasedbi važnega kraja v Tunisu. Čete Osi so napadle in zajedle neko pomembno cestno in železniško križišče, za katero so se borbe vršila več dni. Sovražnik je utrpel ogromne izgube na ljudeh in vojnem gradivu. K zmagovitemu uspehu so prispevale močne skupine bombnikov za visoki polet in strmoglavna letala. N^d^linie močne skupine letalstva so večkrat zaporedoma napadle topniške postojanke in zbirališče čet in tankov ter uničile ali zelo poškodovale nad . sto oklopnih vozil. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so tudi obnovili močno bombardiranje luke v Boni. v francoski Severni Afriki. Fna ladja je bila z?deta in ie eksplodirala. Več drugih je bilo zažganih. 23 letal so sestrelili nemški lovci, dve pa protiletalske baterije obalnega tuniškega področja. V teku te hude bitke je bilo pripeljanih 40<1 ujetnikov, uničenih ln zaplenjenih 25 oklopnih vozov. 7 blindiranih motornih vozil. 41 topov, okrog 300 motornih vozil in velike količine streliva Naslednji dan po letalskem napadu na Napoli je nepričakovano prispel v prizadeto mesto NJ. Vel Kralj in Cesar v spremstvu pribočnikov. Vladarja so sprejeli predstavniki oblastev in vojske nakar se je vladar takoj ogledal kraje, ki so bili prizadeti ob napadih V bolnišnicah je obiskal žrtve sovražnega barbarstva ter ie za vsakogar imel tolažilno besedo. Italijanski minister Bottal je objavil v fašističnem obzorniku članek, ki ie v zvezi z Du-cejevim govorom zelo pomenljiv. Minister Bottai Je izpregovoril o nalogah ta poslanstvu Narodne fašistične stranke v sedanjem položaju. V 20 letih se je večkrat zgodilo, da je morala Stranka jtfevzeti popolno od^c v srpast is vsa posle vlade. Ohranila je svojo sposobnost nagle mobilizacije na določenem bojišču, pa naj je bila to socialno, politično, moralno ali gospodarsko. Mnogo je že bilo takih ur, sedanja pa je najpomembnejša. V tej uri morajo biti prekaljene vse sile Stranke, vse njene zamisli in izvedbe, v tej uri morajo vse te sile prestati svojo preizkušnjo, kajti ta vojna je Revolucija. Vnajvečji zborovalni dvorani v Berlinu, kjer je prostora za 100.000 ljudi, je imel velik govor propagandni minister dr. Gobbels. Govoril je vsem prvakom nemškega narodnega socializma. Ko je obravnaval angleški poizkus razdiranja m|d narodom in vlado, je Gobbels izjavil: Zadnji teh poizkusov je veljal italijanskemu narodu. Duce jim je dal zaslužen odgovor. Zdaj se bodo Angleži verjetno obrnili do nas, poslužujoč se običajnih smešnih sredstev. Mi Nemci se lahko samo sočutno smejemo, zlasti če pomislimo, da je nemški narod na dokončen način dokazal, da ni dostopen za noben mansver te vrste. Boj se nadaljuje in se bo nadaljeval do "mage, ki ne bo izostala. Zmaga bo uresničenje glavnega pogoja za veličastni končni cilj. In to bo nov evropski red. Še nikoli ni bilo zaupanje nemškega naroda v Hitlerja tako veliko in globoko kakor danes, je zaključil Gobbels. O bojih na vzhodni fronti poročajo nemška vojna poročila nekatere podrobnosti M&fecaj za pavečanje Z odločbami odloka predsednika vlade je odrejeno med kmetovalci Ljubljanske pokrajine tekmovanje v državnem natečaju za povečanje kmetijske proizvodnje. Prošnje za uvrstitev v tekmovanje, kolkovane s 6 lir, se morajo predložiti Pokrajinskemu kmetijskema inšpektorata v Ljubljani, Puccinijeva uliva 9. do 31. ianuaria 1943-XXI. Glavni predmeti natečaja so sledeči: žita, krompir, stročnice za zrnje, sladkorna pesa, krm-ske rastline pa tudi živinoreja s posebnim ozi-rom na proizvodnjo mleka. Kmetovalci se udeležijo tekmovanja s celotnim gospodarstvom in njega organizacijo, ki se z njim prijavijo. Najmanjša površina posestva je določena na 3 ha. Denarne nagrade za pokrajinsko tekmovanje so razdeljene takole: Skupina: velika posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša nad 80 ha; 5 nagrad v skupnem znesku 15.000 lir Skupina srednja posestva, katerih skupna površina niiv z vštetimi večletnimi umetnimi Se vedno so v teku siloviti obrambni boji med Volgo in Donom, kjer pa se boljševikom ne posreči doseči kakšne posebne uspehe. Izgube so zelo velike na moštvu in materialu. Hude so nadalje borbe na osrednjem odseku, kakor tudi dalje na severu pri Ilmenskem jezeru. Nastopila je zima in ponekod divja snežni metež, kar zavira razvoj večjih operacij. Na najbolj ogroženih točkah ob Donu je v borbi Italijanski ekspedicijski zbor, o katerem poročajo, da je odločno odbil sovjetske poizkuse prekoračenja t? važne reke. Enako se v tem odseku uspešno bore madžarske čete. Daleč gori na severu se borijo finske čete, vendar zaradi visokega snega zadnji čas tam ni bilo važnejših dogodkov. Preteklo nedeljo je minilo 25 let, odkar je Finska samostojna. Ob tej priliki je finski minister v Rimu gosp. Onni Talas izjavil, da bo Finska vztrajala v vojni, dokler ne bo boljševizem uničen. Finska bo vztrajala še nadalje ob strani Italije in Nemčije Nadalje je preteklo nedeljo minilo leto dni, odkar je Japonska stopila v vojno. Japonski veleposlanik v Berlinu general Ošima je ob tej priložnosti izjavil ,da je leto vojne prineslo Japoncem najsijajnejše uspehe, Angležem in Američanom pa najhujša razočaranja. gospodarstvo —i —— kmetske proizvodnje travniki znaša 15 do 80 ha: 10 nagrad v skupnem znesku 13.000 lir. Skupina: srednja in mala posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi travniki znaša 3 do 15 ha: 24 nagrad v skupnem znesku 22.000 lir. Razen osnovnih činjenic za presojo, določenih v odloku v državnem natečaju, se bodo za določitev nagrad upoštevale še sledeče: 1. Sistem (način) gospodarske uprave; 2. zboljšave in ureditve zemljišč; 3. zmanjšanje neplodnih površin; 4. shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice; 5. shranjevanje in uporaba krmil in stranskih pridelkov gospodarstva; 6. uvedbra kisanja krme. Pokrajinski kmetijski inšpektorat se obrača na kmetovalce pokrajine s toplim vabilom, da se udeležijo važnega pokrajinskega tekmovanja za zvišanje kmetijske proizvodnje v plemeniti medsebojni tekmi. tična izkušnja sta v novejšem času rodili potrebo za mešanimi gnojili, ki so za posamezne kulture in zemljišča v različnem sestavku glede vsebine hranilnih snovi. V sedanji vojni ni mogoč pregled, kakšna je po različnih državah in po raznih delih sveta uporaba umetnih gnojil Vsekakor je velikanski razvoj kemije v zadnjih letih prinesel marsikatero novo pridobi'ev v kmetijstvo in tako lahko pričakujemo n sedanji vojni mnogo novih smernic. Drobne vesti Belenje sadnega drevja z apnom. Znan naš sadjar je zapisal: Z apnom belimo le dobro ostrgane in osnažene debelejše veje in debla Belež uniči lišaj in mahove ter pomladi lub. ne zamori pa škodljivcev in zaleg ki se skrivajo v razpokah starega lubja. Beljenje v februarju in marcu varuje drevje ozebe in ožiga Bela barva odbija tople spomladanske sončne žarke, zabra-njuje ogrevanje debel in zadržuje kroženje sokov Prezgodnje odganjanje bomo zadržali tudi s tem, če bomo debla z južne strani zasenčili z deskami, lubjem, lepenko ali podobnim Boljše ln učinkovitejše pa ie beljenje Za zimsko škropljenje uporabljamo 7 do 8°/« drevesne karbolineje ali 12 do 20«/o žvepleno apneno brozgo. Ce bi s tako močnim škropivom škropili sadno drevje poleti, ko je zeleno, bi se listi gotovo posušili. Kdor je morda posejal ozi-mino v mladem sadovnjaku, mora vedeti, da bi tudi zeleni ozimini močno škropivo gotovo škodilo. Zato je priporočljivo, da v takem primeru škropijo sadjarji sadno drevje v snegu, ob ta-lem vremenu. Razškropljeno škropivo se bo ob talečem snegu tako razredčilo, da ne bo oškodovalo ozimine. Slajenje krompirja se pojavi tedaj, če krompir v prehladni shrambi omrzne. Pri tem se spremeni del škroba v sladkor. Pri toplem vremenu izgine neprijetna sladkoba. Nastali sladkor deloma izhlapi, deloma pa ga porabijo poganjajoči kali. Ali naj vrabce zatiramo ali ne? O tem smo čitali v dnevnikih naslednjo zaključno sodbo: Domači vrabec je po znanstvenih dognanjih pretežno škodljiv ln sicer v razmerju 2:3 v primeri 7. njegovo koristjo. Zato ga ni mogoče jemati v zaščito, vsaj ne tam, kjer se pokaže v malo večjem številu. Dobro pa moramo ločiti navadnega vrabca od poljskega vrabca, ki mu ie zelo podoben in je po pretežni večini koristen. Poljski vrabec je za spoznanje manjši in ima ob strani na vratu pod očesom črno liso. Navadni vrabec gnezdi najmanj trikrat na leto, zato je mogoče najbolj učinkovito zmanjšati število vrabcev, če pokončamo vse vlovljene samice, a samce izpuščamo, da ob parjenju ali gnezdenju nadlegujejo samice ter tako preprečujejo izvalitev mladičev. Cešpljev kapar je nevaren škodljivec, ki v gotovih letih močno napada razen sliv in češpelj še jablane in hruške, breskve, češnje, ribez, ko-smuljo, vinsko trto in akacijo. Neredko napada drevje njemu podobni lešnikov kapar. O obeh škodljivcih je svojčas razpravljal inž. Janežič v »Sadjarju in vrtnarju«. Mi naj samo opozorimo na zatiranje. Posušena drevesa, kjer se je pojavil kapar, posekajte in sežgite, suhe in pregoste veje požagajte in sežgite. Drevje očistite mahu in lišajev s strguljo ali žično ščetko ter odpadke sežgite. Pozno jeseni, dokler še ne zmrzuje, ali spomladi, preden drevje odžene (februarja ali marca) poškropite drevje s 6% arborinom ali 4% neodendrinom. Škropiti je treba tako, da je vse drevo od vrha do tal namočeno s škropivom, ker le tedaj zadene škropivo kaparje po vseh razpokah in skrivališčih na drevesu C° so v bližini češpljevega nasada od kaparja močno napadena iesenova drevesa in akacije, je treba tudi te poškropiti, ako jih ne marate posekati. Belgijski orjaki so želja marsikaterega rejca kuncev. Ta in oni se pohvali, da je vzredil 10 kg težkega orjaka, toda to so le redke izjeme. Ali je sploh koristno vzrejati tako težke živali? Na to vprašanje je že svojčas odgovoril v »Malem gospodarju« Franc Skobl. Izkušnje kažejo naslednje: Ko tak kunec presega težo 6 do 7 kg, že nastanejo velike težkoče v reji in prehrani, da se trud ne izplača. Bolje je gojiti belgijske orjake normalne teže, ker je njih reja lažja in donosnejša. Pa tudi čistost pasme na ta način laže ohranimo. Taka žival le redko presega težo 6 kg, vendar popolnoma zadovolji rejca, ki se ne žene za rekordi. Ni mogoče tajiti, da ne bi zanimala vzreja najtežjih belgijskih orjakov • specialnih gojiteljev. Med ljubitelji je dosti takšnih, ki povprašujejo po težki živali in zato je prav, če se lahko njihovim željam ugodi. Ce se rejcu posreči vzgojiti lepo in zdravo žival v teži 7 do 8 kg, je to prav lep dokaz, ki jamči, da je tak rejec tudi sposoben vzrejati druge male živali. Toda v splošnem so kunci izredne velikosti in teže bolj moralnega ko praktičnega pomena. Beseda o umetnih gnojilih Ni ga danes slovenskega kmeta, ki ne bi poznal uporabe umetnih gnojil. Nikoli pa tudi ne škoduje razgovor o tem važnem pomožnem sredstvu. Kaj pravi znanost in kaj pravi izkušnja o umetnih gnojilih? Predvsem ve vsak kmet naslednje: hlevski gnoj je in ostane osnova za pravilno gnojenje zemlje. Umetna gnojila pa so v dopolnilo onih hranilnih snovi, ki jih ni dovolj v samem hlevskem gnoju. Katera umetna gnojila so torej priporočljiva? Odgovor je enostaven: tista, ki vsebujejo eno ali več hranilnih snovi, v kolikor jih zemlja potrebuje. Pobliže poglejmo rastline! Vsi vemo, da so rastline živa bitja, ki potrebujejo hrano. Višina In kakovost žetve je odvisna od tega, koliko in kakšno neobhodno potrebno hrano ima rastlina v najmanjši meri na razpolago. Voda, zrak, toplota in svetloba so rastlinam neobhodno potrebni. Dušik, kalij, fosforna kislina in apno dajejo njivi moč, da obilno rodi. Ako manjka samo eden od teh, ni pri gospodarju sreča v gostčh. Zato moramo pravilno gnojiti in dati rastlinam vsega v zadostni meri. Kaj moramo torej vedeti o umetnih gnojilih? Predvsem tole: umetno gnojilo je tisti pripomoček, ki pomaga kmetovalcu — poleg ostalih gospodarskih ukrepov — zboljžati in povečati pridelovanje kmetijskih proizvodov in znižati stroške pridelovanja. To je vsekakor važno gospodarsko vprašanje in zato zavzemajo umetna gnojila v novi dobi in v umnem kmetijstvu tako pomembno vlogo. Sedanja vojna zahteva številne žrtve. Vendar nI dvoma, da si bo človeštvo po vojni kljub hudim ranam spet kmalu opomoglo in bo gostota naseljenosti spet stalno rasla, kakor smo to opa- žali vsa zadnja desetletja. Od leta 1800. do leta 1850. se je človeški rod pomnožil za več kakor za polovico. Od leta 1850. do 1929. se je ljudstvo spet podvojilo. Tako se je torej človeški rod na zemeljski obli v 130 letih petkrat pomnožil. Tolikšno pomno-ževanje človeškega rodu ne bi bilo mogoče, če se ne bi vzporedno s tem povečalo pridelovanje hrane. Mnogo neobdelane zemlje je bilo vzete pod plug. Tudi pridelek na eni in isti površini se je z umnim in strokovnim delom stalno povečava! Toda vsa potrebna hrana za naraščajoče ljudstvo se ne bi mogla pridelovati brez uporabe umetnih gnojil. Vzporedno z razmnoževanjem ljudstva je torej rasla poraba umetnih gnojil, ki je pred prvo svetovno vojno in po njej vse tja do leta 1929. dosegla svoj višek. To leto pa je začela brezposelnost močno naraščati, povsod je primanjkovalo denarnih sredstev, delovno ljudstvo marsikod nI moglo nakupovati potrebne hrane, čeprav je bila pridelava zadostna, da, še celo marsičesa je bilo daleko preveč. V krizi je torej začela padati uporaba umetnih gnojil. Nazadovanje pa ni bilo povsod in za vse vrste gnojil enako. Najmanj je nazadovala poraba dušičnih gnojil, katerih so še leta 1931 pridelovali na svetu dvakrat več kakor pred prvo svetovno vojno. Uporaba fosfornih gnojil je padla pod predvojno uporabo, dočim so se kalijeva gnojila uporabljala dalje v istem razmerju kakor pred prvo svetovno vojno. Številke o svetovni proizvodnji in potrošnji umetnih gnojil so nam že davno pred sedanjo vojno kazale naslednje stanje: vsa tri gnojila — dušik, fosforna kislina in kalij — so enako važna in je njih razmerje za celotno kmetijstvo na svetu približno-1:1.3:1.2. To spoznanje in ta prak- 3 Ženski vestnik Lepota je dostikrat v nesrečo »Ali se vam ne zdi, da sem se izpremenila?« me je pred kratkim vprašala znanka in se neumno in zaljubljeno ozirala na gručo gospodov, ki so stali v najini bližini. Moški, ki so neopa-ženo izginili iz njenega življenja, so se oddaljili od nje in jo pustili samo, ubogo, izgubljeno žensko, ki je bila v svojih mladih letih velika lepotica. Ko ji je bilo dvajset let, je slovela kot najlepše dekle. Visoka in vitka je bila, lase je imela zlate in kodraste, oči velike in plave, da so se zdele kakor plavice v jutrnji rosi. Polt je bila čista in bela kakor sneg, usta kakor rožni popek, v licih sveža zdrava rdečica. Blagodejen je bil pogled na ta lepi stvor. Kjerkoli je bila, povsod je bila središče zanimanja, vsi so se smu-kali okoli nje, vsi so jo oboževali in se ji laskali. Kmalu se je poročila. V zakon je prinesla samo svojo lepoto. Ta ji je zadostovala vse dotlej, dokler se ni omožila. Ničesar se ni bila naučila. Njena izobrazba je bila skrajno pomanjkljiva. O kaki srčni kulturi ni bilo sledu. Namesto pri knjigah je bila pred zrcalom in se občudovala. Popolnoma je zadostovala sama se-b: '■'nt poročena žena je bila dolgočasna, neumna, samoljubna in zaljubljena sama vase. 1Vi„ ,-e e je kmalu naveličal. Zdaj ima nekaj več kot štirideset let. Ločena žena je Nima pravega doma, mož jo je zapustil, lepota in mladost sta izginili. Lase ima pobarvane, obraz našminkan in napudran, gube zarezane v obraz, vitke linije ni več, neumna je in nadležna Steklenička ljubezenskega napoja je porabljena! Carodejna paličica zlomljena! Ugajala bi rada kakor nekdaj in povprašuje: »Ali se vam ne zdi, da sem se izpremenila?« Ko sem opazovala to skrušeno žensko pred seboj, se mi je vsiljevalo vprašanje, ali je ženska lepota res tako velik dar božji. Da je lepota njeno največje bogastvo, si misli skoraj vsaka lepa ženska. Vsaka ženska si želi biti lepa. To e tudi, kar želi vsaka mati svoji hčerki. Za epoto se izdajajo vsako leto težki milijoni. Ali je pa lepota ženski res tako potrebna? Ali je lepota najmočnejši pogoj za njeno srečno bodočnost? Jaz ne verjamem. Mislim celo, da ji je večkrat v pogubo kakor v srečo. Kakor je lepa ženska vsa srečna, dokler se zaveda svoje lepote, tako je tudi vsa nesrečna, ko se jame zavedati, da je začela veneti. Svoje telesno propadanje občuti ona veliko bolj kakor njena manj lepa sestra, ki nikdar ne doživi teh bridkih trenutkov, ki nikdar ne pride do teh bridkih spoznanj. Zlasti lasje lepotice izgubijo sčasoma svoj blesk, lasje postanejo pusti in mrtvi. Iskra v očeh začne ugašati. Rožna barva njenih lic pobledi. Telo izgubi vitko linijo, se odebeli ali pa postane mršavo ln koščeno. Kakšna žalost zanjo, ko vidi, kako propada na njej vse, kar jo je delalo prikupno in privlačno. Kako vsa je brez moči, da bi zavrla to staranje. Kako veliko zadoščenje ženski, ki v svojih mladih letih ni bila toliko občudovana zt-radi svoje lepote. Njej ni treba s strahom gledati v bodočnost, ker ji nihče ne poreče: »Oh, kako ste se izpremenili!« Vse bi bilo prav, ko bi narava obdarila take ljudi tudi s posebno pametjo. Toda to se malokdaj zgodi. Pri lepi zunanjosti je velikokrat notranjost kaj slabo opremljena! Zavest, da je lepa, ji je vse. Od svoje lepote je tako prevzeta, da se ji zdijo vse duševne dobrine nič. Ona misli, da bo s svojo lepoto dosegla v življenju vse, kar bo hotela. Kaj je njej treba drugega! Za vsakega moškega znanca posebej misli, kako velika čast je zanj, da gre ona z njim! Pri iskanju moža je lepota vsekakor dobro orožje. »Moj obraz je moja sreča«, je pela neka barska plesalka. In če pogledamo po moških, koliko jih je, ki so se poročili zaradi lepote? In kako je tistim, ki so se poročili zaradi tega? Ali jih more kdo zavidati? Moški se ženijo drugače. Lepa ženska jim ugaja za kratek čas, ako ni tudi po srcu visoko kulturna. Kar poglejmo, kakšne ženske so se poročile. Ali so vse Miss Evropa? Z lepoto dekle lahko ulovi moža, toda obdržati ga z njo ne more. Te zunanje lepote se mož kmalu naveliča, če mu žena ne nudi ničesar drugega Možje imajo radi ženske, ki so tople za oko in ki jih občudujejo. Ženske, ki vidijo bolj moža kakor samo sebe. Cim starejše so take ženske, tem ljubše so možem, tem boljše, sladkejše so Dekle, ki ni lepotica, naj nikar ne žaluje preveč za tem. Vsaka ženska je po svoje lepa. Samo zaradi lepote ne bo noben mož svoje žene ljubil, ljubil pa jo bo zaradi njenih dobrih lastnosti, kajti te so trajne in se vsak dan tako visoko obrestujejo, da je mogoče ob teh obrestih živeti. Za kuhinjo Rižota na milanski način potrebuje naslednje sestavine: 40 dkg riža, 5 dkg masla, 1 se-kljano čebulo, potrebno juho ali vodo, 1 kozarec belega vina, 2 dkg masla, 2 žlici parmezana m dva grama žefrana. — Na maslu prepražiš čebulo. Ko malo zarumeni, prideneš riž, ki ga na maslu parkrat dobro premešaš. Nato zaliješ s skodelico juhe ali vode. Medtem ko se kuha, ga nekajkrat premešaš, da se ne prime dna. Ko je voda povrela, zaliješ še enkrat z vodo in s kozarcem belega vina in dodaš žefrana. Milanska rižota mora namreč biti rumena. Ko je riž kuhan, kar traja približno četrt ure, primešaš še malo masla in nastrgani parmezan. Krompir s safalado. Pri ljubljanskih mesarjih se zdaj večkrat dobijo safalade, ki se dajo zelo okusno pripraviti za kosilo ali večerjo s pomočjo krompirja. Vzameš 1 kg krompirja 3 safalade, 2 žlici sesekljanega petršilja, pol žlice paprike, četrt litra mleka in 1 ali 2 jajci. Na iistke zrezani krompir zložiš v vrsto na pekač ali v primerno kožico, posuješ s petršiliem in papriko, na to položiš na koleščke zrezsno safalado in pokriješ s preostalim krompiVem. Vse skupaj preliješ z mlekom, v katerem si žvrklja-la dve jajci. To pečeš 1 in četrt ure v pečici. Spinača iz pesnega perja je koristna in dobra. Sestavine: pesno perje, koprive, perje od kolerabe, 1 žlica masti, žlica moke, žlica krušnih drobtin peteršilj, čebula. 1 krompir in poper. Če imaš žlico kisle smetane, izboljšaš okus. Perje popari ter potem tukaj v osoljenem kro-cu odcedi in sesekljaj. V kozi napravi iz masti in moke bledo prežgan.je, pridaj dobro zrezane čebule, petršilja in krušne drobtine. Ko zarumeni, pridaj sesekljano špinačo. zalij z govejo ali krompirjevo juho. pridaj kuhan si točen krompir, sol, poper in smetano ter še malo pre-vri. Drobni nasveti Sčetke za zobe so zelo važne za naše zdravje. Seveda jih je treba vsakokrat izprati. Posebno dobro se očistijo v močni raztopini slane vode. Štedilnik dobro osnažiš s peskom, ki si mu pridala malo vode in kisa. Zarjaveli likalnik najlaže in najbolje očistiš, ako zelo vročega pomnžeš z voskom in ga potem nekajkrat potegneš po papirju, potresenem s soljo. Preproge, ki pozimi zaradi bhiine oboleli mnogo trpe, dobe sveže barve, če jih pred pometanjem potreseš z vlažno soljo, izprosi? in otrsš s krpami, ovlaženimi s slano vodo. Skrinjica z okraski Pozno popoldne. Mama sedi na gugalnem stolu ln se ozira z nekoliko hlepečiml pogledi na neko knjigo iz posojevalne knjižnice. Knjiga leži na mizici poleg stola. Mama je morala prekiniti čitanje baš na višku napetosti. Cila leta nervozno po sobi. Ima obupane oči in duši zadnje sledove joka. Mama: »Mala, ti si sokrlva tega grdega dogodka. Pisma v žepu svojega moža se ne najdejo slučajno.« Cila: »Mama! To rečeš ti? Ali Je to tvoje sočutje?« Mama: »Samo postranska pripomnja.« Cila: »Ali ne najdeš zame drugih besed? Mama: »O, da, Cilica. Jaz ti bom prigovarjala, da te pomirim. Bodi pametna in Robert naj nikdar ne izve, da si prečitala pismo one ... one druge. Ti ne pojmuješ, kako zelo si boš škodovala v Robertovih očeh s priznanjem indiskre-cije.« Cila: »Kaj? Tega naj Robertu ne povem? Zakričala mu bom v uho. On mora vendar zvedeti, eakaj se zadržujem tu pri vas. Za vedno.« Mama: »Bodi pametna. Ti seveda ne boš ostala pri nas. Ostala bi tako ali tako samo en teden. Nimam rada škandalčkov v ožjem družinskem krogu. Nisem rada predmet sočustvujočega klepetanja dobrih prijateljic.« Cila: »Oh, tako malenkostno misliš, mama — tako malenkostno? Poslušaj, ja?. nisem brezčast-na. Ne bom živela z možem, ki Ima ljubico. Ne bom Jedla kruha, ki mi ga daje iz čuta dolžnosti ln ki bi ga dal raje drugi. Ti ne moreš tega čutiti z menoj, ti nisi z menoj pretrpela te bolečine. Ta neizmerna sramota, da sem bila osle-parjena. TI ostaneš ponosna v svojem lepem domu in me poženeš nazaj k temu ... infamnemu babjeku.« Mama: »No, no, Cila, ne razburjaj se zopet. Ali nisi sama že stokrat — v družbi in tu doma — vpričo svojega moža zbijala šale o tem?« Cila: »S čim sem se šalila?« Mama: »Da bi — kako naj rečem? — mogel on kdaj napraviti majhen stranski skok s poti