BreMtw in uprawifflvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja r ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z «redoütvom se more govoriti Tsr>k dan od 11.—12. ure dopold.
Tslsfon M. 113.
Bapočnina listo:
Celo teto		12	K
Pol leta . . . . . ,	6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		!	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6redac petit vrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
...■■■-. ■ 1	■■	■	..—............-...-..........:- -...—---'	-	.:■■■	-:-— ..III -1-1-	-	^	----—------------------ ---......
Št. 35.	Maribor, dne 24. marca 1911.	Letnik III.
Nove volitve.
Dunaj, 23. marca.
Prva zbornica splošne in enake volilne pravice — luit. Če se ne zgodi kaj nepričakovanega, stojimo pred razpustom zbornice in pred novimi volitvami. Današnja seja zbornice je bila zaključena z predsednikovim naznanilom: Prihodnja seja bo naznanjena pismenim potom. To seje pa, kakor sedaj stoje stvari, ne ‘bo več. Smehljaje je odvrnil dr. Pattai žurna-listom, ko so ga po končani seji vpraševali, kaj misli o položaju: j„|Menim, da sem danes, zadnjič vodil zbornična posvetovanj*!.“ Splošno se sodi, da bo po seji proračunskega odseka, ki se še vrši jutri, po-slanska zbornica najprvo odgođena ih čez nekaj dni bo sledil razpust. Proračunski provizorij in posojilo si bo vlada dovolila na podlagi par. 14. Prej bodo bržčas še zapustili ministrstvo nekateri ministri, ki se protivijo par. 14 in nočejo priti v malo priporočljiv sloves, da so vladali z njegovo pomočjo.
Da se mora notranje-jpolitični položaj reševati z novimi volitvami, so zakrivile stranke večine in vlada. Z neodpustno aroganco so odrivale Slovane od vlade in jim z oholostjo onemogočale sodelovanje pri upravi države. Čeprav ni imel nikake prav« In enotne večine za sabo, vendar baron Bienerth ni hotel o-pustiti svojega osovraženega sistema. Krčevito in drzno se je držal principa o nemški nadvladi v Avstriji in akoravjno je neštetokrat dobil nerahle brce v; zbornif ei, je vendar še ostal.
Vsa velika in važna vprašanja, o katerih se je upalo, da bodo prišla v zbornici splošne in enake volilne pravice do rešitve, so bila potisnjena v ozadje in skrbelo se je samo še toliko, da je dobila država najnujnejše svoje potrebščine. Nič velikopoteznega, nič splošnega ni bilo več jv naši vladi in njenem sistemu, ampak samo malenkostna kramarska podtika.
Tudi sedaj smo zopet stali pred potrebo, da bi bil reigen proračunski provizorij v najkrajšem času, in bi si vlada z novim posojilom za armado utrdila stališče na zgoraj. Že ne več na dneve, ampak na vire se je Štelo čas, v katerem naj bi ljudski zastopniki izrekli ministrstvu svoj placet. Slovajnski Uniji se je zdela vsa ta igra preveč frivolna. Že neštetokrat je bila vlada v zlagati, že večkrat je opozicija pozabila
na svoje opozicionelno stališče in je dovolila, kar je
___ __________________ _______________
rabila za državo, z znanim dr, Krekovim predlogom je hotela celo zbornica sama korenito sanirati vse nezdrave izrastke, a Bienerth je ostal vedno enako nedostopen za slovanske želje in potrebe. Ni mu bilo mar za splošni prospeh, ampak vladal je dalje po ncmško-nacionalpem receptu.
Ko je sedaj zopet nujno rabil, da bi mu Slov. Unija, ki jo je pa drugače vedno briskiral, z odobrenjem proračunskega provizorija in posojila,, podaljšala življenje, se je opekel. Slovanska Unija je imela danes sejo, v kateri je sklenila, „da nima nikakega povoda olajšati Bienerthovemu ministrstvu izhoda iz seda»jih težkoč.“ S tem je bila usoda sedanje zbornice zapečatena. Edino, če bi tudi Slovani pomagali lorcirati razprave, bi se dalo rešiti vladne zahteve. Ker pa oni tega nočejo, je nemogoče rešiti proračun pravočasno ih zato bo zbornica razpuščena. Dana’ bi btila možnost zabraniti razpust, toda odstopiti bi moralo ministrstvo. Tega pa Bieherth in oni, ki ga drže, ne marajo, zato bo Šel parlament.
Mi tega ekstremnega koraka ne obsojamo in ga celo pozdravljamo. Prva ljudska zbornica je delovala sedaj že skoro štiri leta. Pokazala je mnogo soln-čnih strani, toda vsebuje tudi še mnogo nezdravih kali, podedovanih iz clob© privilegijev. Mnogi intri-gantski elementi, ki so bili v sedanji zbornici, niso nikoli poznali politike ravne poti načel, ampak so vedno samo krošnjarili in kupčevali: v kravjih kupčijah so bili mojstri. To je pa skvarilo vse zbornih no delo in ustvarilo skrajno nezdravo atmjoslero.
Ljudstvo je sedaj tekom 4 let zasledovalo delovanje parlamenta. Videlo je njegove dobre in slabe strani in bo sedaj lahko govorilo.. Upajmo, da dobimo z očiščeno zbornico tudi zdravejše notranje-politi-cne razmere.
Za preosnovo ljudske šole.
(Predlog posl. Rcäkarja, dr. Verstovšek a in tovarišev za spremembo državnega Ijndskošolsbega zakona v ‘svrko reformiranja a-sirijskega
ljudskega šolstva).
Že več kot Štiri desetletja obstoječi držajvni ljudskošolski zakon od leta 1869 je jasno pokazal ne samo prednosti, temveč tudi pomanjkljivosti in slabe posledice, katere občuti posebno kmečko prebivalstvo.
Izkušnja uči, da omenjeni zakon ni mogel izpolniti od vseh krogov pričakovanih ugodnih' vspe-
hov glede ljudskošolske izobrazbe.
Temeljita preosnova državnega, ljudskošolskega zakona po zadostnem uvaževanju onih osnovnih' načel, katere potrebuje vedno naraščajoča izobrazba poklica vseh tako različnih stanov v mestu in na deželi, ni samo zaželjena, temveč na kmetih naravnost nujna.
Pri vsem kmečkem prebivalstvu, tako za poljedelce kakor tudi za druge stanove na deželi, pridejo glede izpremembe ljudskega šolstva posebno sledeča osnovna načela v poštev:
1. Kot začetek šolske obveznosti se naj določi izpolnjeno sedmo leto starosti.
• 2. Šolska obveznost traja polnili špst let. Vse tako za otroka kakor za šolo škodljive, olajšave šolskega obiska se morajo med pcfletjem opustiti.
3.	Na takih ljudskih Šolali, kjer to zahtevajo poučne potrebščine, gospodarske razmere prebivalstva, potne in vremenske razmere Šolskega, okoliša, se naj na prošnjo všolanih občin ali krajne Šolske oblasti uvede poldnevni pouk.
4.	Na ljudskih šolali na kmetih se naj učni red v toliko spremeni, da se bo v zadnjih dveh letnikih uvedel poljedelski pouk. kakor to odgovarja starosti in razumnosti otrok.
5.	Učni redi na učiteljiščih’ se morajo v toliko razširiti in izpopolniti, da bodo iz zavoda prihajajoče učne moči sposobne vsaj glede gjlavjnih panog kmetijstva zadostno poučevati.
6.	Po končani šestletni šjolski obveznosti naj sledi dveletni, obvezni nadaljevalni pouk v smislu razmer dotičnega kraja in potreb dotičnih stanov.
7.	Namenu odgovarjajoče učne knjige in za gospodarski pouk potrebne učne pripomočke naj se pravočasno preskrbi.
Navedena osnovna načela ne temeljijo samo na nujnih potrebah, temveč so upravičena že v dejstvu, da je za vse druge poklice preskrbljeno za. nadaljno izobrazbo, kajti, saj je že skoraj v vsakem trgu obrtna nadaljevalna Šola za višjo izobrazbo in prospeh obrtnikov.
Naj se torej tudi kmečki mladini ne odtegne možnost, da si postavi temelj za poklicno samoizob-razbo brez trajne velike škode za poljedelstvo in nič manj za splošno ljudsko blagostanje.
Radi tega stavijo podpisani predlog:
Visoka zbornica izvoli skleniti:

Kapitan Sharkey.
(Daljo.j
,,'Sharkey je uničen“, je rekel Craddock’. „Bil je j alko zvit človek, toda v meni se je porodila misel, da bi bilo lepo delo, ako bi ga mogel /popolnoma zatreti, da bi se s tem spokoril za svoje preteklo življenje. Iznašel sem načrt, po katerem ga sigurno u-ničim.“
Guverner se je začel jako zanimati za to, kajti na Craddockovem pegastem obrazu se je brala strogost in praktičnost, ki je pričaka, da misli resno. Bil je vsekakor pomorščak in vojščak in ako se je res hotel spokoriti za svojo preteklost, bi ne mogli najti boljšega človeka za to stvar.
„To bo nevarna naloga, gospod Craddock“, je
rekel.
„Ako me smrt dohiti jpri tem delu, naj bo, da operem spomin na svoje malovredno življenje. Treba se mi je mnogo spokoriti zanj.“
Gospod guverner ni imel vzroka, da bi mu kaj ugovarjal. „Kakšen je vaš načrt?“ je vprašal.
„Slišali ste, da je Sharkeyjeva ladija „Happy Delivery“ iz kingstonskega pristanišča?“
„Bila je last Mr. Codringtona, ki mu jo je vzel Sharkey, ki je potopil svojo lastno barko in se preselil na njo, ker je bila hitrejša“, je rekel nato sir Edward.
■ „Da; toda slišali niste mogoče nikoli, da Imaš Mr. Codrington še eno laidijo, JWhite Rose“, ki je ravno zdaj v pristanišču in je tako podobna gusarjevi, da bi jih ne mogel nikdo razločevati, ako bi ne imela bde črto
,jAh, in kaj potem?“ je vprašal radovedno guverner, kakor človek, ki je že skoraj uganil misel.
■JZ njeno pomočjo ga vjamemo.“
„(Toda kako?“
..(Preslikati hočem ono belo črto na „(White Rose“, da bo popolnoma podobna gusarjevi lađi „Happy Delivery. Potem hočem jadrati na otok La Vache, kjer pobija Sharkey bivole. Ako me zagleda, se gotovo zmoti, ker bo mislil, da je njegova ladij a, katero pričakuje, in pride na krov v lastno pogubo.“
Bil je enostaven načrt in vendar se je zdelo guvernerju, da bo zadostoval. Brez obotavlja/nja je dovolil Craddocku, da ga izvrši in stori vse, kar se mu je zdelo potrebno, da doseže svoj cilj.
Sir Edward ni imel preveč upanja, kajti mnogokrat so že poskušali ujeti Sharkeyja, toda vedno se je izkazalo, da. je bil ravno tako z|vit kakor krut. Toda suhi in zloglasni puritanec je bil tudi zvit in krut.
Tekmovanje v zvitosti med Sharkeyjem in Crad-dockorn je vzbudilo v guvernerju njegov lini smisel za šport in akoravno je bil osebno prepričan, da bo sreča zoper njega, je vendar stavil na. svojega moža z isto uljudnostjo, kakor bi bil stavil na svojega konja ali petelina.
Pred vsem je bilo treba hiteti, kajti gusarji so bili lahko vsak dan gotovi in zopet odjadrali nai morje. Toda priprav ni bilo veliko in ljudje so radi pomagali pospešiti ekspedicijo, tako da se je drugi dan „(White Rose“ že podala na morje.
V pristanišču je bilo mnogo mornarjev, ki so prav dobro poznali gusarjevo ladijo, in niso mogli najti najmanjše razlike med obema barkama., Njeno belo črto na strani so prebarvali, jambore in jadre-niee so okadili, da je bila popolnoma podobna gusarjevi umazani, ki je prestala že mnogo viharjev, a na jambor so obesili štirioglato zastavo.
Moštfvo je bilo sestavljeno iz prostovoljcev; in mnogi izmed njih so jadrali že preje s Steph. Crad-dockom — pomagač Joshua Hird, star kupčevalec s sužnji, je bil njegov sodrug na mnogih vožnjah in je prišel tudi zdaj na njegovo povabilo. k
Maščevalna ladija je hitela po karibskem morju in vse majhne ladije, ki so zagledale njeno zastavo, so bežale pred njo na desno in levo kakor prestrašene postrvi v ribniku. Četrti večen se je prikazalo Štiri milje proti severovzhodu predgorje Abacon.
Pet dan so se vsidrali v zalivu Tor oises na stoku La Vache, kjer je bil Sharkey na lovu s svojimi štirimi možmi.
Bil je jako gozdnat kraj, poraščen s palmami in grmovjem, samo po obali se je raztezal v polmesecu ozek, srebrnopešcen pas.
Razobesili so črno zastavo in rudeč prapor, toda nikakega odgovora ni bilo z obali. Craddock je napenjal oči in vsak hip upal, da zagleda čoln s Sharkeyjem, sedečim na klopi. Toda pretekla je noč in dan in še druga noč in o možeh, ki so jih izkušali vjeti, ni bilo ne 'duha in ne sluha. Zdelo se je, kakor bi bili že odšli.
Drugo jutro se je podal Craddock na obalo, da bi našel dokaze, ako je Sharkey s svojimi ljudmi še na otoku. Kar 'je našel, ga ja jako pomirilo. Tik obale je našel leso z zelenih vej, kakor se rabi za sušenje mesa, ki je viselo po vrveh okoli nje. Gusarska ladija še ni prišla po meso, torej so bili lovci še na otoku.
Zakaj se niso pokazali? Mar so spoznali, dani njihova ladija? Ali pa so še bili na lovu v (notranjih krajih in Še niso pričakovvli ladije?
Craddock še vedno ni vedel, kaj je pravi vzrok, ko je prišel neki karibski Indijanec s poročilom. Gusarji so na otoku, je rekel, in njihovo taborišče je dan hoda od morja. Ugrabili so mu ženo m proge njihovih udarcev so bile še rudečkaste po njegovem rujavem hrbtu. Njihovi sovražniki so njegovi prijatelji in zato jih hoče povesti, kjer tabore gusarji.
Craddock si hi mogel želeti boljše sreče:	pri-
hodnje jutro se je pedal zgodaj na pot z malo, od nog do glave dobro oboroženo četo, a pot jim je kazal Indijanec.	y,.v .-.	V;
Visoka c. kr. vlada se poživlja, da preosnovo državnega ljudskbšolskega zakona od leta 1869 po zgoraj navedenih osnovnih načelih kolikor mogoče hitro izvede in visoki zbornici tozadevno vladno predlogo v odobrenje predloži.
Konjiški okraj - Nemcem v roke.
Konjice, 22. marca.
Caveant consules! Mirno in zadovoljno je živelo od pamtiveka dobro slovensko ljudstvo v lepih o-kolieah zgornje Dravinjske doline. Konjiški okraj je bil že nekdaj sredotočje pristno verskega življenja, torišče politične zavednosti in narodne probSuje, šola dela in napredka za druge okraje. Konjiška i <,,Kri-žefvska“ družba je če ne prva, vsaj izmed prvih naj-plodovitejša stanovska organizacija, ki je kazala pot novejšim Marijinim družbjam in mladinfskemu gibanju. Katoliško politično društvo konjiškega okraja je menda istotako poleg mariborskega in šmartinskega pri Slovenjgradcu prvo slovensko politično društvo na Spodnjem Stajerju. S ponosom je zrla Brinjeva gora na svoje sinove in hčere in bjištra Dravinja je lesketajoč se nosila bratske pozdrave na daljni jug.
A zaželelo se je „nemim" severnim sosedom po vinorodnih goricah, namočenih z znojem slovenskegia kmeta. Zasedli so važne postojanke, da dobijo trdna tla, da sežejo s čudovito ekspanzivnostjo od vasi do vasi, od sela do sela, upajoč, da v doglednem času nastane tu „deutscher Boden.“ Nemec je oblasten, petičen, podjeten, nasilen, najlepše hoče imeti zase in slednjič tudi dobi. Bako vidimo, da v desetletjih raste moč nemštva; vse je v njihojvih rokah: okrajni zastop, okrajni šolski svet v večjih krajih:	Konjice
trg, Vitanje. Oplotnica, Loče, podrugod tišijo na krmilo štajerčijanci, ti zli prodanei v tujčevih rokah, ki so slabši kot tujci. V nemških rokah je, rekli bi, polovica važnejšega šolstva, ker kakršni učitelji, taka šola. pouk in vzgoja. V nemških rokah je glavni promet. glavna velika obrt in industrija, od nje odvisna tudi mala obrt. V konjiški okolici na primer je pokazalo ljudsko štetje, da mnogi, ki imajo le količkaj zveze s kakim trškim gospodom, recimo tovarnarjem, zatajijo prepričanje iz bojazni, da bi izgubili — kruh. Tako pridejo do tega, da hočeš nočeš trobijo v Nemcem „prijazni“ rog; in to „prijateljstvo z Nemci“ je preludij renegatstva.
Nemški so kajpada tudi vsi c. kr. uradi, ker državljan je le — podanik, gospodje so pa portfe-ljerji in adlatusi in šefi itd. itd., ki si dado svoje go-simdstvo drago plačati. Nemška je tako vsa večja javnost, in ta premoč tiši kakor moraj na nižje občinstvo. ki se zaveda svoje malenkosti, ki se navadi krute misli, češ:	Slovenec je zato tu, da — služi,
Nemec pa zato, da — gospodari. Odtod tista vznemirljiva popustljivost in odjenljivost napram germani-zacijskim nakanam. Ubog krajan vidi bogatega Nemca — to ga vleče k nemštvu, priprost viničar ima večji rešpekt pred lepo oblečenim nemškim gospodarjem, kot pred enako premožnim slovanskim kmetom: nastop, obleka, zunanjost vleče. To slabost in nevednost porabi agitator, z vrvice naredi vrv in nemštvo je za eno glavo številnejše.
Tako se nahajajo med ljudstvom ljudje, ki imajo čudna mnenja o tem vprašanju. Jedro je gotovo
trdno ifi zvesto, a jedro lahko raste, pa tudi lahko gine, kajti so ljudje, ki menijo, da sploh nevarnosti ni, češ, da je vse tako v redu,, da nasprotniki ne morejo nič storiti. O, ko bi bilo res! Drugi menijo, da je stvar važna in potrebna, a da je obramba v polnem tiru. Drugič: O, da bi bilo res! Tretji pa že pravijo: Naj bo kakor če, saj je vseeno. Ti očividno že stoje z eno nogo na mostu, da pride z druge strani /prijazen obraz, pa mu poda roko in — tam je, saj je vseeno. Tem sledijo potem, ki jim že ni več vseeno. Ime se da prenarediti, jezik za silo priučiti, mržnje do domovinstva iz „Štajerca“ ali „,’šnopsa“ nasr-kati in — končano je. Dandanes lahko rečemo: Pristen Nemec je toliko ponosen, da se v renegatsko a-genturo nevinešava, le fabricirani „fMaj-Nemvi“ so najsilnejši janičarji.
Tako je ljudstvo že čišto zbegano, da ga je že težko poučiti, kaj je prav. V isti družini se ločijo mnenja, brat je tu, brat je tam. Zgodi se, da neka-terniki v napačnem prepričanju spletajo limanice, na katere jih prežeči nasprotnik vjame. Ko sp na nekem kraju, kjer je nemška šola, slovensko za 1 razred povišali, je slovenski krajni šolski svet želel, da bi se učilo v njem samonemško, torej ubogi „^ečnem-Ščinarji.“
Hudo je, ker bojevnikov ni. Slovensko izobra-ženstvo v okraju je pičlo, in še tišto brez pomena. Učiteljstvo, trgovstvo in še višji sloji so deloma v po-silinemškem, deloma v celjskoTiheralnem taboru, torej za ljudstvo — nič. In če se kam zaletijo, s svojo nepremišljenostjo in kričavostjo vse pokvarijo. Slovenskih uradnikov ni, in če so, so jim roke vezane, ne smejo se še ganiti ne. Nad duhovščino pa že itak vse vpije, ker so res že najboljši čuvaji in Vzgojitelji narodne zavednosti.
Med tem, ko je med Nemci skoro vsak agitator na. svoj način, so boritelji za slovenski živelj redki, in še njih trud malo izda v primeri z vspehi naših nasprotnikov. Drznost teh slovencežrcev je tolika, da si upa 'krajevna skupina Südmairke pošiljati povabilo na sestanek slovenskemu odvetniku. Kaj čuda, če se nahajajo med slovenskim razumnijštvom možje, ki jih nemška „Bürgschaft“ nazivlje „Perlen des Deutschtums.“
Prišli so časi, ko ne vemo več, kaj imiamo tipati in česa se nam je bati. Nemec v moči ne bo delal „Gnade“, na humaniteto Tevtonov se nam ni zanašati. Kal nemčurstva je zasejana, bolezen se širi od glavnih nemško-nacionalnih središč na vse strani, razni poklicani in nepoklicani faktorji nemške kulture ne mirujejo, delajo in delajo |vedno bolj in bolj, tu delajo z vspehom. Oe se od naše strani delo ne podvoji in potroji, bi znal priti čas, ki bi se reklo: prepozno je, zdaj je ves odpor zastonj. Zato -- caveant consules! Vse pošteno, zdravo in čilo jedro slovenskega ljudstva v okraju mora prežeti Slomškovo načelo: Vi e r n i Slovenci smo! Vera in slovenski jezik, to je zaklad in moč našega ljudstva, z maternim mlekom se mora otrok navzeti globoke in brezmejne udanosti do vere naših očetov in milega materinega jezika našega naroda. Kadar je šlo za odločitev med dobrim in slabim, vedno, da vedno so se ozirali naši voditelji in zastopniki s ponosom in nado na konjiški okraj, češ: tam je. gotovo! Ta, spomin, ta za/vest, ta dolžnost naj vzdrami omahljivce, da stopijo na branik za ohranitev verskih in narodnih svetinj našega ljudstva, za rešitev konjiškega o-kraja iz nemškega žrela. Kjer delujeta Siidmarka in
Schuljverein, tam ne sme mirovati „(Slovenska. Straža..“ Zato, „Slovenska Straža“, tvoj delokrog bodi zagroženi konjiški okraj!
Jubilej nemškega centra.
Dne 21. marca je preteklo 40 let, odkar se je ustanovil v nemškem državnem zboruj centrum, ki ima, za sabo 40 let težkega dela in silnih bojev, pa tudi lepih vspehov. To je gotovo umesten povod, da se obhaja jubilej.
'Med vsemi strankami nemškega državnega zbora nima nohena pokazati talko dolgega obstoja, hot ravno centrum. S 63 poslanci se je začela frakcija. Thkrat je imela za sabo kakih 78Ö.000 volilcev. Toda naglo se je dvignilo število in kmalu je bilo število ppslanoeiv 99. Celo vrsto let i se je isto gibalo med 99 in med 100. Toda s Časom se je prekoračilo število 100 in danes je v centrumu združenih 105 poslancev. Število volilcev je pa prekoračilo 2,2150.000. V tem leži moč in sila stranke, da je svoje volilce in mandate zmiraj obdržala in da je niso premetavali sem in tja, kakor staro cunjo.
Kaj da je centrum za ljudstvo storil, ne bomo tukaj razlagali. Nikak slavospev, temveč* resnično dejstvo je, da bi se Nemčija v zadnjih desetletjih brez centruma nikoli tako ne razvila, kakor se je v istini.
Z‘a meščansko prostost je zastavil prvo besedo in bil je v tem oziru varuh sodialne politike, kajti brez centruma bi se ne moglo nikoli delati. Ce je bila Nemčija na tem polju prva, pripade centrumu velik del zaslug. Kar je pa obrnilo pozornost katolikov na centrum, je dejstvo, da je zmiraj možato in neustrašeno zastopal in branil versko svobodo. Centrum je zavetišče nemških katolikov, njihova najboljša garancija za enakopravnost. Od centra potlačeni kulturni boj je bila najsilnejša borba državne moči proti neodvisni cerkveni vladi. Moderno -„gemško Rusijo“ je hotel ustanoviti prvi državni kancelar in hotel je izvesti reformacijo z ustanovitvijo nacionalne cerkve. Toda vsi načrti so se razbili ob centru, kateri je zastavil svoje moči edino-le za blagor ljudstva. Tlako se je končal kulturni boj srečno, čeravno se ni meglo odstraniti vseh ostankov.
Dandanes ima centrum na cerkveno-političnem polju rešiti paritetno vprašanje in zagotoviti katolikom njihov vpliv v državnem im uradniškem življenju. Ta boj postaja čedalje Hujši, kajti loža in evangeljska zveza skušata potisniti katolicizem vi ozadje in vidita v vsakem višjem katoliškem državnem u-radniku nevarnost za državo. Toda tudi ta drugi del kulturnega, boja se bo končal z vspehom, če bodo katoliški volilei ostali edini, kot so bili dosedaj. To edinost ojačiti je glavni namen jubilejne slavnosti, od katere se tudi pričakuje, da bo dala povod za ustanovitev državnega, odseka frakcije centruma.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 22. marca.
Notranje-politieni položaj je v popolnem razsulu. Stranke večine ne vedo, kaj bi, in ne vedo, kaj hočejo. Pravee sedanje notranje politike je nadvlada nemštva. Radi faktičnih razmer v državi pa postaja
Ves dan so se plazili skozi grčavo lesovje, plezali čez skale in si delali poti v zapuščeno sredino otoka. Tupatam so našli lovske sledove, kosti pobitih bivolov ali pa stopinje po močvirju, | in nekoč proti večeru se je zdelo nekaterim izmed njih, da so slišali oddaljeno pokanje pušk.
To noč so prebtili pod drevjem in ob svitu so prodirali zopet dalje.
Okoli poldneva so dospeli do koč iz skorje, ki so bile, kakor jim je pravil Karibec, lovsko taborišče, (toda bile so tihe in zapuščene. Gotoivo so bili njih prebivalci z doma, na lovu, in zvečer se povrnejo, in zato se je poskril Craddock s svojimi ljudmi okoli njih ipo gozdu. Toda nikdo ni prišel in prebili so Še eno noč v gozdu. Več niso mogli storiti in zato se je zdelo Craddocku po dveh dneh, cla je Se čas, da se vrnejo na ladijo.
Ko so se vračali, niso imeli toliko Zaprek, ker so si bili zaznamovali pot. Se pred večerom so bili zopet v Palmskem zalivu in zagledali svojo ladijo tako vsidrano, kakor so jo zapustili. Čoln in vesla so imeli skrita med grmovjem; porinili so čoln iv vodo In se podali proti ladiji.
„Torej niste imeli sreče!“ je zavpil pomagač Joshua Hird z bledim obrazom z ladije.
„Njih' taborišče je bilo prazno, toda. najbrže šele pridejo“, je rekel Craddock z roko na, lestvi.
Nekdo se je začel smejati na krovu.
„,jZidi se mi“, je rekel pomagač, „da bi bilo bolje, da ostanete v čolnu.“
„Zakaj ?“
„Ko pridete na krov, sir, boste razumeli.“ Govoril je, nekako čudno in nerazločno.
Craddocku je zarudel njegov suhi obraz.
JKaj je to, gospod Hird?“ je zavpil in skočil na. ograjo. „Kaj pa mislite, da zapovedujete mojemu moštvu v čolnu?“
Toda ko je lezel čez ograjo, z eno nogo že na krovu, a z drugim kolenom še na ograji, je neznan človek z brado, kakor predivo, katerega ni Še nik-
dar opazil na krovu svoje ladije, naglo skočil k njemu in zgrabil za njegov revolver.
Craddock ga je pograbil za pest, toda v istem hipu mu je odvzel njegov pomagač sabljo.
„Kakšna nesramnost je to?“ je zavpil Cradock in se divje oziral.
Toda moštvo je stalo v malih gručah na krovu, se smejalo in Šepetalo med seboj, ä nikomur ni prišlo na misel, da bi mu pomagal. Celo v tej naglici je Craddock opazil, da so bili jako čudno napravljeni, v dolgih suknjah, kakor se rabijo pri ježi, žametastih plaščih in okoli kolen so imeli pisane trakove, tako da so bili bolj podobni modnim gizdalinom nego mornarjem.
Ko je opazoval njihove čudne figure, se je u-daril s pestjo po čelu, da. bi se prepričal, da ne spi. Krov se mu je zdel umazanejši, nego je bil, ko ga je zapustil, in na njem so bili tuji, zagoreli obrazi, ki so. se obračali od vseh strani proti njemu.
Poznal ni nikogar razun Joshua, Hirda. Mar so zaplenili njegovo ladijo, ko ga ni bilo tu? Mar so to okoli njega Sharkeyjevi ljudje ? Pri tej misli se je besen iztrgal in izkušal splezati v svoj čoln, toda celi tueat močnih rok ga je takoj zgrabilo in potisnilo kar skozi odprta vrata v njegovo lastno kabino.
V,	tej je bilo vse drugače, kakor v kabini, ki jo je zapustil. Tla so bila drugačna, strop je bil drugačen in tudi oprava je bila drugačna. Njegova je bila priprosta in resna. Ta je bila razkošna in vendar u-mazana, okrašena z redkimi, žametastimi preprogami, polnimi vinskih madežev in obita z dragocenim lesom,, ki je bil ves preluknjan s krogljami iz revolverja.
Na mizi je bil velik zemljevid karibskega morja in poleg njega je sedel, .s Šestilom v roki, gladko o-brit, bledoličen človek s kožuhasto čepico in rudeč-kasto obleko iz damasta.
t Craddock je obledel, ko je zagledal njegov pegasti obraz, njegov dolgi, tenki nos z velikimi nosnicami in njegove rudeče obrobljene oči, s katerimi ga
je meril, kakor mojstrski igralec, ki je popolnoma u-ničil svojega nasprotnika.
.„Sharkey! “ je zakričal Craddock.
Sharkey je odprl svoje usthiee in se kihajoče zasmejal s svojim visokim glasom.
„Tepec!“ je zavpil, se sklonil in zbadal Crad-docka s svojim šestilom v pleča. „iTjepee, prismojeni tepec, boriti si se hotel z menoj?“
Ne bolečine njegovih ran, ampak Sharkeyjev zaničljivi glas je spravil Crađdock'a v divjo besnost. Skočil je nad gusarja, tulil od besnosti, bil, suval, se zvijal in se penil.
Sest mož je bilo treba, da so ga vrgli na tla med ostanke razbite mize — a niti eden ni ostal brez znamenj jetnikove besnosti.
Toda Sharkey ga je opazoval še vedno z istim zaničljivim pogledom. Od zunaj je dohajalo pokanje lomečega lesa in krik prestrašenih glasov.
„Kaj je to?“ je vprašal Sharkey.
„Potopili so čoln s strelom in moštvo je sedaj v
vodi.“
„Naj ostanejo tu!“ je rekel gusar. „)Sedaj veš, Craddock, kje si. Na krovu ladije „Happy Delivery“ si in v mojih rokah. Imel sem te za pogumnega mornarja, malopridnež, predno si se začel hliniti. Tvoje moštvo ni bilo nič boljše nego moje. Ako hočeš, podpiši to pogodbo, kakor je storil to tvoj pomagač, ali te pa vržem raz krov, kjer je tvoje moš-tvo.“
„Kje je moja ladija ./White Rose“ ?“ je vprašal
Craddock.
„Preluknjana v zalivu.“	^
„In moštvo?“
„Tudi v zalivu.“
„Torej naj sledim še jaz v zaliv.“
„Prerežite mu kite pod koleni in vrzite ga raz krov“, je rekel Sharkey.
Ne'številno raskavih rok je zgrabilo Craddoeka in ga vleklo na krov, in krmarski pomagač Galloway je že izvlekel svoj veliki nož, da ga pohabi, a v tem
ta princip vedno bolj iluzoričen in smešjno-komičen. Tudi n a.j zagrize n e.jši nemški nacionalec mora, priznati, da se v, naši državni polovici ne da Vladati proti Slovanom.
To spoznanje in pa premeteno izrabljanje položaja od strani Poljakov spravljal parlamentarno večino in vlado, ki stoji za njo, vsak dan v nove zagate. Samo nekaj dni še imamo do konca marca in v tem kratkem času. mora biti rešen proračunski provizorij. Ce opozicionelne stranke le nekoliko nasprotujejo, je nemogoče, da bi bile dovoljene državne potrebščine pravočasno.
• Kakor kažejo dogodki današnjega dneva, so videti češki radikalci in češki socialdemokrati pripravljeni nagajati vladi in večini. Ziato vlada v teb krogih seveda umevna nervoznost i in oiicielni buletini, ki se izdajajo o našem notranjem političnem položaju, so vsako uro drugačni. Edino kar imajo skupnega,. je velikanski pesimizem.
Govori se veliko o razpustu zbornice, to pa seveda stranke večine vznemirja. S svojim „plodonosnim“ delovanjem so si te stranke, zaigrale zaupanje volileev in gledajo sedaj s strahom na nove volitve. Zlasti nemišiki nacionale^ ki so bili že pri zadnjih nadomestnih volitvah na Češkem navezani na pomoč krščanskih socialcev, zrejo boječe v bodočnost.
Ker vlada bolj dela na razpust zbornice, kakor pa na lastno demisijo, so ji nemški nacionalci na tihem odpovedali podporo. Židovski listi, dunajski in tudi graški, ki so bili Še do zadnjega časa navdušeni. častilci Bienerthovega sistema, so se iz strahu pred novimi volitvami potegnili v ozadje in so začeli eelo proti vladi kompanijo. ...jNeue Freie Presse“ in „Tagespost“ in tudi še nekateri drugi slični listi že krepko napadajo posamezne ministre in prozorno propagirajo misel, da bi bila boljša kabinetna kriza, kot pa parlamentarna. Uresničuje, se zopet znani rek: V sili vrag muhe žre, kajti iz strahu pred novimi volitvami, ki M gotovo znatno skrčile število nemßkih nacionalnih i: poslancev, so pustili, nacionalci pasti dobljenega Bienertha in se krčevito protivijo razpustitvi.
Kako bo ta, nemSkonačionaJna akcija proti Bie-nerthovim intencijom končala, se momentane ne da reči. Gotovo je za sedaj samo to, da obstoječa nesigurnost dela zbornico nervozno in vznemirjeno, lasno je videti to tudi iz slike, ki jo nudi državna zbornica. Posvetovanje sledi posvetovanju, konferenca konferenci, vse nestrpno pričakuje, kaj bo, časnikarji pa neumorno tekajo po kujoarjih, nadlegujejo vodilne poslance, komentirajo na Široko vsako izjavo in prishfšSkujejo, da bi zvedeli kaj pozitivnega; z eno besedo: ves parlamentarni stroj deluje.
V današnji plenarni seji se je pričelo prvo branja proračunskega, provizorija. Kot prvi je govoril češki socialdemokrat Modraček štiri ure v češkem jeziku. Poslušalcev sicer ni imel, todia njegov govor je vzbudil vseeno splošno pozornost, ker je zelo podoben govorom iz časov obstrukcije.
Nadalje je govoril poslane»; Grafenauer, ki je začel v slovenskem jeziku. Nadaljeval je v nemškem jeziku z željo, da bi se dala producentom možnost, svoje izdelke direktno 'konzumentom prodajati. Pov-darjal je tudi, da bi na primer koroški kmetje zamo-gli odpošiljati mnogo živine na Dunaj, ako bi dosegli direktni živinski transport. Južna železnica pa ima v očeh vlade večjo veljavo, kot pa kmetje. Koncem svo-
je prihitel kapitan Sharkey z jeznim obrazom iz svoje kabine.
„Tega psa lahko bolje porabimo!“ je zavpit. — „Vrag me vzemi, ako to ni čudovit način. — Vrzite ga v shrambo za jadra in nadenite mu železje, a potem pridi sem, Galloway, povedati ti hočem, kaj na-; meravam.“
Craddocka so vrgli torej, pobitega in ranjenega na duši in na telesu, v temno shrambo za, jadra in ga okovali, da se ni mogel ganiti niti z rokami, niti z nogami, toda njegova severna kri mu je močno lila po žilah in njegov silni duh si je želel samo to, da bi umrl tako, da bi se nekoliko spokoril za svoje hudobno življenje.
Celo noč je ležal na dnu ladije in poslušal šumenje vode in škripanje ladijinega ogrodja, kar mu je pričalo, da je ladija na morju in urno leti.
Zgodaj zjutraj je prilezel nekdo k njemu v temi čez kupe jader.
JTu imate rum in piškote“, je rekel njegov bivši pomagač. „Podal sem se v smrtno nevarnost,gospod Craddock, ker sem vam prinesel to.“
„Vi ste me zapeljali in vjeli v to piaist!“ je vpil Craddock. „Kako se boste zagovarjali zato, kar ste storili ?“ •
sJKar sem storil, to sem storil, ker so mi nastavili nož med lopatice.“
„Bog vam odpusti to strahopetnost, Joshua Hird. Kako so vas vjeli?“
i,iNo, gospod Craddock, gusarska ladija se je vrnila isti dan, ko ste nas zapustili. Približala se nam je, in ker nas je bilo tako malo in so najboljši možje bili z vami, smo se mogli le slabo braniti. Nekaj so jih poklali, in ti so bili najsrečnejši. Ostale so pobili pozneje. Jaz sem si pa rešil življenje s tem, da sem podpisal Dogodbo.“
„In mojo ladijo so potopili?“
„Da, potopili so jo, in potem se je vrnil Sharkey s svojimi možmi, ld so nas opazovali iz gozda,
j ega govora se je pritoževal radi nasilstev Nemcev naprarn Slovencem na Koroškem.
Koncem seje je govoril še češki radikalec Kalina. Tudi on je imel govor, ki zelo spominja na obstrukcijo, kajti govoril je v češčini nad tri ure.
Nekoliko zanimanja zasluži še izjava načelnika Poljskega kluba Lazarskega, ki je sicer povedal, da bodo Poljaki glasovali za proračunski provizorij, a je tudi zopet ponovil znano poljsko zahtevo o gradbi kanalov. Kakor je videti, Je poljska pomoč za vlado zelo draga in ne verujemo, da bi lahko eskomptirala menico, ki so jo ji zastavili.
Dunaj, 23. marca.
V	današnji seji se je nadaljevalo prvo branje proračunskega provizorija. Govoril je Ceh Svejk, ki se je pritoževal v dolgem govoru radi zapostavljanja kmetovalcev v proračunu. Po govoru poslanca Kuh-na se je debata zaključila. Zbornica je sprejela predlog za konec debate in glavnim govornikom sta bila izvoljena: kontra Spaček, pro Brunner.
Ceh Spaček je govoril več ur v češkem jeziku. Končal je ob 5. uri, nakar je dobil besedo poslanec Brunner, ki pa noče govoriti z motivacijo, da pripada delavni stranki in da, se je že itak preveč časa zgubilo.
Nato je Malik imel dolg govor, v katerem je grajal nakup arzenalskega posestva v Trstu od strani er ar j a.
Proračunski provizorij se je nato odkazal proračunskemu odseku.
Nato so interpelirali, kar prinašamo drugod, dr. Verstovšek in tovariši radi ,jStajerčevih“ hujskanj napram slovenskim denarnim zavodom in dr. B e n Ilc o v i č in tovariši rašdi regulacije deželne meje med Kranjsko in Hrvatsko ob Savi.
Predsednik je nato zaključil sejo in ■; naznanil, da se bo dan in ura prihodnje seje pismeno (naznanila.
V	seji dne 22. t. m. so stavili poslanci dr. K. V e r s t o v ;š e k, Grafenauer in tovariši na justične-ga ministra in na ministra notranjih zadev interpelacijo radi grdega hujskanja Štajerčijanske stranke, njihovega glasila, „.Štajerca“ in vodstva, zlasti dr. Plachkija in Linharta nasproti slovenskim denarnim zavodom na Štajerskem in Koroškem. Interpelacija opozarja na razne hujskanje na shodih in zlasti na brošuro, s katero hočejo begati ljudstvo. :Vse to se zgodi pred očmi državnega pravilnika in glavarstev, ki ne posežejo vmes, da bi ustavila s silo to bojkot-no gibanje. Zahteva se preiskava proti odvetniku dr. Plachkiju, ki z dopisi poziva nemške denarne zavode, da se udeležujejo tega bojkota, 'da podpirajo gmotno tisek brošure in prevzamejo njeno razdelitev med ljudstvom. Interpelacija označi to podlo agitacijo obširno in vsebuje tudi celi dopis, kaiterega je razpošiljal dr. Pl a H ilci na vse denarne zsavode.
P o d r ž 'a v 1 j e n j e o k r ai j n i h šolskih nadzornikov.
Naučni odsek v državnem zboru se je bavil že v več sejah z vprašanjem glede podržavljenja okrajnih šolskih! nadzornikov. Razun čeških poslancev, ki se protivijo podržavljenju , iz avtonomističnih razlogov, so se skoro vsi zastopniki izrazili v tem smislu.
Naučni minister grof Stiirgkh je izjavil, da hoče naučno ministrstvo polagoma nastaviti nadzornike definitivno, ker mu za enotno imenovanje primanjku-
na ladijo. Njegova glavna jadrnica je počila in so jo popravili na zadnji vožnji, zato se mu je zdelo sumljivo, ko je videl, da je bila naša nepoškodovana. Potem je nastavil past vam, ki ste ga lovili.“
Craddock je zastokal.
„Kako da nisem opazil popravljene glavne jadrnice?“ je mrmral. „Toda, kam plovemo?“
„Proti severozapadu.“
„proti severozapadu ? Torej plovemo nazaj proti Jamajki.“
„S hitrostjo osmih vozlov.“
„Ali ste kaj slišali, kaj da nameravajo gusarji z mano?“
„Nišem nič slišal. Toda, ako liočete podpisati pogodbo —“
„Dosti, Joshua Hird! Prevečkrat je bila moja duša v nevarnosti.“
„Kakor li hočete! Storil sera, kar sem mogel. Z Bogom.“
Vso noč in ves prihodnji dan je letela „Happy Delivery“ proti zapadu, a Stephen Craddock je ležal v temni shrambi za jadra in potrpežljivo odstranjal okove z rok. Eno si je oprostil, akorav.no si je polomil pri tem, nekoliko gležnjev, toda druge ni mogel izvleči,, kakor je hotel, ker njegove noge so bile pre-trdno okovane.
Uro za uro je poslušal šumenje vode in vedel je, da plove ladija z vsemi jadri, v katera so se qpi-rali pasatni vetrovi. Torej morajo biti že skoraj vsak hip zopet na Jamajki.
Kakšen načrt le ima Sharkey v svoji glavi in kako upa porabiti njega. Craddock je stisnil zobe in prisegel, da ne mara, akoravno je bil nekoč prostovoljno podlež, vsaj nikdar postati po sili.
Drugo jutro je opazil Craddock, da so zmanjšali število jader in da se je ladija počasi obračala pod lahkim poševnim vetrom. Različno ! nagibanje shrambe za jadra in glasovi s krova so ga nantanč-no poučili, ker je bil jako izkušen v tein, kako se giblje ladija;
je denarnih sredstev. Za leto 1911 se je vi ta namen postavilo v proračun 150.000 K, tako 'da bode mogoče prvo leto imenovati definitivno blizu 30 okr. Šolskih
nadzornikov.
V	seji dne 23. t. m. je govoril obširno o tem predmetu državni poslanec dr. Karl V e r s t o v š e k’, ki je žel odobravanje odseka, Z njegovim izvajanjem sta se bavila referent dr. Roller in odgovarjal je na
razna vprašanja | sekeijski Šef ekscelenca Kanera. Zanimiv govor priobčimo drugič.
Na Portugalskem
so se zopet pojavili nemiri. Poskus, aranžirati v Li-saboni splošen štrajk, se je izjalovil! in sicer pred vsem zaradi tega, ker niso hoteli štrajkati uslužbenci cestne železnice. Ko štrajkujoči niso mogli ovirati prometa cestne železnice, tedaj so napravili'barikade. Na glavnih cestah se je nabralo ysled tega veliko vozov, M niso mogli naprej. Štrajkujoči so. vozove obkolili ter grozili ljudem, ki so bili v vozovih. Nekdo je ustrelil v neki voz ter lahko ranil nekega pasaži-rja. Tedaj je pa prišla kavalerija, 'ki je množico razpršila. Aranžerje štrajka so zaprli.
Vi Lamegu so hoteli zanetiti upor v 9. pešpolku, kar se je pa ponesrečilo. Zaprli so več oseb, med temi tudi majorja. Viera Castro.
Ljudsko štetje na Ogrskem.
Ogrska ima po rezultatih letošnjega štetja prebivalcev 20,800.700, od teh odpade 18,231.400 na Ögr-sko, 2,619.300 pa na Hrvaško. Prebivalstvo se je pomnožilo za 1,596.000, to je za 8.3%, kar je zelo malo, ker bi moralo vsaj za 700.000. več narasti. Vzrok je izseljevanje.
Položaj med Rusijo in Kitajsko
je zelo napet. Iz Vladivostoka poročajo, daj zahteva kitajski vojni minister vojno z Rušijo. Najvišji poveljnik kitajske armade se namerava preseliti v Mukden.
V	Charbinu je izbruhnila velika panika. Trgovina in promet sta ovirana, ker se je blizu mesta 'pojavila kitajska kavalerija, Kitajci grade postaje za brezžični brzojav.
Kriza v Rusinskem klubu.
V	Rusinskem klubu je izbruhnila resna kriza zaradi spora, med rusinskima poslancema Staruhom in Lewipkim, 'ki bo baje zelo nevarna za obstoj Ru-sinskega kluba.
Ministrska kriza v Bulgariji.
V	Bulgariji imamo vladno krizo. Kralj se še ni odločil, ifcaj da bi storil v svrhoi rešitve, ministrske krize. Dne 22> t. m. dopoldne se je pogajal njegov tajni kabinetni šef z predsednikom zbohiiiee, popoldne so se vršila pogajanja z voditelji strank. Demisija Malinovega kabineta je čisto gotovh, akoravino se iz kraljeve palače dela na vse kriplje, da bi ostal demokratični kabinet, če le mogoče zvezan z kako drugo stranko vsaj do konca volitev za sobranje. Ce se pa ne bo posrečilo, obdržati Malinova, bo kralj poveril nalogo, sestaviti nov kabinet, narodni stranki z Gešowom na čelu.
Sprememba kabineta v Italiji.
„Corriere d’Italia“ prinaša, sledečo ministrsko listo, ki še pa seveda nima nič definitivnega na sebi
Ker niso naglo vozili, je vedejl, da je že Ijlizu obale in da že išče končno mesto, kjer se vsidra. — Torej se dospeli do Jamajke. — Tjoda kaj pač po-čneje tukaj?
Nenadoma je nastalo na krovu veselo vpitje in potem je zagrmel top nad njegovo glavo in od daleč onkraj vode so zagrmeli topovi v odgovor.
Craddock je sedel in napenjal ušesa. Ali je ladija v boju? Jzprožili so samo en top, a odgovorilo jih je mnogo in vendar ni slišal nikakega pokanja, ki bi pričalo, da so kaj zadeli.
Ako ni bila bitka, torej je bil pozdrav. Toda kdo bi pozdravljal gusarja Sharkeyja? Samo gusar bi storil to.
Craddock je torej zopet legel, zastokal in zopet poskušal sneti okove, ki so mu spenjali roke.
Toda nenadoma so se začule drsajoče stopinje in komaj je imel toliko časa, da je vtaknil svojo prosto roko v okove, in že so se odprle duri in vstopila sta dva, gusarja.
„Ali im alfe- kladivo, testa,r?“1 je vprašal nekdo, v komur je spoznal Craddock Gallowayja. „'Odbijte mu torej okove z nog. Na rokah' mu jih raje pustite — je, bolj varno.“
S kladivom in dletom mu je takoj odkoval železje.
„Kaj nameravate storiti z menoj?“ je vprašal Craddock.
,(Pojdite hitro z menoj na krov in tam boste vse zvedeli.“
Mornar ga je prijel pod pazduho in ga surovo vlekel k odprtini na krov. Nad njim se je razprostiral košček modrega neba in nad sabo je zagledal 2 zastavi, toda ta pogled mu je kar zaprl sapo, kajti pod britsko zastavo je plapolala gusarska — častitljiva zastava nad gusarsko.
Za trenutek je Craddock začudeno obstal, toda gusarja' sta ga sunila surovo od zadaj in ga gnala po stopnji ć ah.
(Dalje prihodnji#.}
in sloni najbrže le na 'domnevanjih: predsedstvo in notranje zadeve: Giolitti; zunanje zadeve: Bettolo; vojne zadeve: Spigliardi; mornarica: Cattolico; pra-vosodstvo: Galimberti; poljedelstvo: Nitto: stavben-stvo: Abignenti.
Ministrska kriza v Rusiji.
Poročali smo. da je ruski ministrski predsednik Stolipin podal demisijo. Kakor pa pravijo najnovejša poročila, je Stolipin umaknil demisijo. Tirepov in Turnov, katerih intrige so povzročile Stolipinov poraz v zbornici, bodeta iz zbornice izključena. Situacija je sedaj zopet popolnoma izpremenjena. Desna stranka se sedaj nahaja v jako sitnem položaju.
Nova afera v Bolgariji.
Prejšnji bolgarski minister general Savov je oddal dobavo topov za, armado francoski tvrdki Schneider v Creuzotu. V pogodbi se je določilo, da ima plačati tvrdka primerno globo, ako dobave ne bo mogla izvršiti v določenem času. Ta globa je znašala 7 milijonov levov, in to globo je tvrdka tudi plačala. Ko pa je minister Savov odstopil ter bil imenovan za njegovega naslednika general Nikolajev, je tvrdka Schneider vložila prošnjo, naj se ji vplačana globa, povrne. Minister je to prošnjo odkazal v rešitev" posebni komisiji. Ne da bi čakal na odločitev te komisije, je nato odredil, da se ima vplačana globa 7 milijonov levov vrniti tvrdki Schneider. Tri mesece kasneje je ministra šef administrativnega oddelka opozoril na to. da se je globa tvrdki Schneider protizakonito vrnila. Sedaj je predložil vojni minister vso stvar ministrskemu svetu, da odobri njegov ukrep. Stvar leži sedaj že nad eno leto na ministrski mizi, ne da bi ministrski svet o njej sklepal, dasi bi bila vlada opravičena, takoj razveljaviti pogodbo, sklenjeno s tvrdko Schneider, ker le-ta ni izpolnila niti 30% prevzetih obveznosti. „Večerna Pošta“, ki razkriva to afero, stavlja na vojnega ministra vprašanje, ako je morda onih 7 milijonov vrnil zato, ker je imel pri tem gotove osebne koristi.
Vprašanje južne železnice in rentna politika.
Vprašanje južne železnice ali bolje, prizadevanje južne železnice svoje radi svoječasnega oderuškega izkoriščavanja težavno stanje izboljšati, izgublja vedno bolj navaden privaten značaj, in postaja dip-lomaticne važnosti. Najprej so se pariški posestniki obligacij, ki se nahajajo v stiskali, obrnili samo na železnico, potem na avstrijsko vlado, in sedaj izkušajo tako Ogrsko kakor Avstrijo splašiti z grožnjami, da se ju bo na pariškem denarnem trgu disciplinira-
lo.	Faktorji, ki imajo sanacijo v rokah, so sedaj spravili tudi italijansko vlado s tem vprašanjem v zvezo, v ozadju pa čakajo še posestniki južno-železniških akcij iz Nemčije, da bodo tudi oni nastopili.
Pariški komite je znal svoje moči strategično razdeliti. Nedavno se je takorekoč naznanilo tako Avstriji kakor tudi Ogrski, da se ne bo prej ustanovila „kota“ za avstrijske in ogrske papirje na pariški borzi, dokler se ne bo ugodilo francoskim posestnikom prioritet. Toda na tako grožnjo se nam ni treba ozirati. saj gre tudi brez Pariza. Povrhu je pa Ogrska še v novejšem času našla na Holandskem dober denaren trg. Cisto po oderuškem načinu se hoče naščuvati Avstrijo na Ogrsko in nasprotno, samo, da bi se zadovoljilo želje Parižanov. Južna železnica nikakor ne more zahtevati državne podpore, posebno, ko se je že leta 1867 otresla državnega nadzorstva, seveda s finaneielnimi zagotovili.
V najnovejšem času se je tudi mnogo govorilo o italijanski anuiteti kot zdravilu za južno železnico. Glasom pogodbe, sklenjene v Bazelu leta 1875 med južno železnico in Italijo, je prodala prva svoje italijanske proge pod pogojem, da dobi južna železnica do leta 1954 29‘5 mil. Fr. od Italije, in od leta 1954— 68 pa 13 mil. Fr. vsakoletno. Te anuitete se od strani Italije, najsi bo iz kakoršnegakoli vzroka, ne morejo reducirati.
Najprvo se je vprašalo v Italiji, ako bi slednja hotela izdajati rente in jih prodati južni železnici, ter se s tem znebiti vseh obveznosti napram južni železnici. Toda v Italiji se je to ponudbo odločno odklonilo. Sedaj pa hočejo italijanski dolg spremeniti po o-vinkih v obligacije, toda tudi tem nakanam se protivi Ttaflija. Stališče Italije v tem vprašanju se ,razlaga iz vzrokov njene državne finančne politike. Italija je še-le pred štirimi leti prostovoljno konvertirala svoje rente. Rente so bile takrat takoj reducirane na 3 in m. in leta 1912 se jih bo reduciralo na 3 in %, Zraven tega se pa Italijani dobro držijo v kurzu, stojijo namreč na 103. Italija namreč po konvertiranju noče priti z nobenim posojilom, 'in odlaša radi tega tudi najbolj nujne železniške gradbe in investacije, samo, da varuje svoje rente. Zato bi ji bilo jako neprijetno, če bi se kapitalizirala južno-železniška anuiteta z eno milijardo rent tik pred reduciranjem rent v letu 1912. Zato bi pa najbrže mogla nove rente v očigled splošnega denarnega položaja dati samo po 4%, in bi s tem tudi kurz starih rent potlačila. Zato kaže Italija tako nervoznost napram južno-železniškem vprašanju.
Nam Avstrijcem pa je italijanska rentna politika vzoren vzgled. Tudi Avstrija je 1. 1903 konvertirala. svoje 4’2% rente na 4%, napravila je pa napako, da je, Še predno so državni upniki prebavili konverzijo, že zopet prišla z novimi posojili. Kapitalisti, posebno tujezemski, pa rajše vzamejo druge papirje, kot
pa rente, in so nam jih poslali celo veliko- število nazaj, in zato je padel kurz od 103 na 93, če bi pa vstali pri 4’2%, bi stale naše reute danes Še nad 100,
Raznoterosti.
Promocija. Danes v petek dne 24, t. m. bo promoviran na Karl-Francovem vseučilišču v Gradcu za doktorja prava gospod Josip Podobnik. Naše najiskrenejše čestitke!
Škof Marschall umrl. Dunajski naslovni škof dr. Marschall je včeraj dne 23. t. m. umrl.
Od juž. železnice. Prestavljeni so: Luzza, a-sistent, iz Lipnice v Dunajsko Novo mesto; Rudolf Jakhel, revident, iz Maribora, Koroški kolodvor, v Ljubljano; Richard Trips, asistent, iz Spodnjega Dravograda v Gradec.
Sprememba v graškem vojnem koru. General mfanterije Karol Schikofsky je po komaj enoletnem poveljstvu graškega vojnega kora 1 prevzel poveljstvo avstrijskega domobranstva, kojega poveljnik general infanterjje Ojskar Parmah stopi .vi kratkem v pokoj. Poveljstvo graškega kora pa prevzame dosedanji poveljnik 5. pehotne divizije v Olomucu, fml. Ernst baron pl. Leithnei.
„Poloma*" na Dunaju. Dne 20. t. m. so ustanovili Poljaki na Dunaju novo katoliško akademično društvo „Polonia,“ Ustanovne slavnosti so se udeležili najodličnejši predstavatelji j dunajske poljske kolonije, med drugimi minister za. Galicijo Zaleski, ki ima sam največje zasluge za-ustanovitev tega društva. Dalje so se udeležili te slavnosti v posebno obilni meri slovenski katoliški akademiki S in zastopniki češkega in hrvaškega katoliškega akademicnega, društva na Dunaju. Novo predbojevnieo katoliškega slovanskega dijaštva najtopljeje pozdravljamo in ji kličemo: vivat, crescat, floreat!
Ploj se je zopet ovekovečil. V nedeljo, dne 19. t. m. je imel senatni predsednik Ploj v Mali vasi pri Sv, Marjeti shod. Značajni uskok je po poročilu „Sloge“ govoril tam tudi o obstrukciji v Staj. dež, zboru, in sicer tako-le: „o slovenski obstrukciji pa je edino rekel, da kot politik računa in mora računati ž njo kot danim dejstvom.“ To je vendar škandal. Sedaj, ko vsak pošten spodnještajerski Slovenec ve, za kaj se pri obstrukciji gre in jo odobruje, pride velepoli-tik Ploj, ki se sili povsod v ospredje, in radi obstrukcije ne najde druge besede, kakor da „računa“ ž njo, Res, „Štajerc“ je Ploju lahko hvaležen za pomoč v proti narodnemu boju. Mogoče se bosta bratca pri bližajočih se volitvah našla. Eden drugega sta že vredna.
Nemška kultura? Na drugem mestu poročamo o strašnem uboju, ki se je dogodil v ptujski okolici. Tudi „Marburgerca“ poroča o njem in dostavlja, „da bi se moralo sliko ubitega pokazati dr, Korošcu, ki bi potem videl, Čegavo kulturno znamenje je — šnops.“ Le počasi! Ta žalostni dogodek zopet opravičuje znani dr, Korošcev medklic. Uboj se je izvršil v znamenju šnopsa. Ta šnops pa razširjajo vodilne osebe spodnještajerskega nemštva, ki hočejo pripraviti na ta način tla za nemškutarstvo. Skoro vse bogastvo ptujskih nemškutarjev in: velenemcev je zidano na šnopsu. Brez njega bi glavni širiteij nemške kulture na spodnjem Štajerskem,. „Štajerc“, še izhajati ne mogel. Je in ostane resnica: V znamenju žganja se širi na Sp. Štajerskem nemštvo, in odsev tega dela so tako pogosti poboji sna Ptujskem polju, domeni nemškutarstva in — šnopsa.
Dr.. Kukovčevo poslančevanje je pravi posmeh na, dolžnosti ljudskega poslanca. Treba, je, da enkrat pribijemo ostudno taktiko liberalnih listov, ki zmanjšujejo vsak vspeh. poslancev S. K. Z. ali ga pa celo hočejo dr. Kukovcu obesiti. Ta sjtudi“-poslanec se za usodo prošenj, vlog, predlogov, katere vloži in bombastično razglasi, briga kakor lanski sneg; saj pa tudi nima časa, ker more reševati potapljajočo se liberalno gospodarsko in politično organizacijo. Ako se že kaka zadeva, v katero je malo povohal, po zaslugi naših poslancev ali drugače ugodno reši, tedaj pa hitro „(Narodni List“ z debelimi črkami poveličuje „gasluge“ dr. KJukovea. Treba je ta humbug enkrat pribiti! Edini poslanec liberalne stranke pozna le strankarsko-liberalne stvari in ; svojo pisarno, rse drugo mu je deveta briga,
S prošnjami za gostilnišjfce koncesije preplavljajo volilci poslance S. K, Z.. Da bodo volilci na jasnem, treba sledeče povedati. Soglasno z načeli S. K. Z. morejo in smejo naši poslanci take prošnje le v izrednih slučajih, na primer ako se komu goidi očitna krivica, ako politično oblasti očitno pristransko postopajo, ako se v resnici gre za obstanek celih družin itd., prošnje za žganjetoče pa bi sploh nikdo ne smel podpirati, ker vendar S. K. Z. ne bo pomagala razširjati strup,, katerega vedno in povsod pobija. Posebno težavno, skoro nemogoče, je Uspeli doseči, ako je prošnja v prvi inšitanci že odbita ali pa celo občina nasprotuje. S takimi intervencijami se zelo o-težuje stališče poslancev S. K. Z. Prosimo zaupnike, da naj to stališče S. K. Z. vedno imajo pred očmi.
Avstrijski „pročodrimski“ palstorji so se vrgli sedaj na Švico in prirejajo shode, na katerih lahkovernemu ljudstvu pripovedujejo razne laži o „velikanskem“ pročodrimskem gibanju pri nas, seveda pristavijo ponižno prošnjo, da bi se tudi kaj darovalo. In to je tudi edini namen teh beraških p(ohodov, da izžemejo iz ljudstva kolikor mogoče denarja za svoje nečedne namene. Vsako duševno gibanje lahko zahteva, da se ga spoštuje, samo Če se vrši iz čistega prepričanja, če je v svoji propagandi zmerno in
dostojno, če pred vsem svoj namen zasleduje s poštenimi sredstvi in če spoštuje prepričanje tudi dru-gomislečih. Tega vsega se pa nikakor ne opazi pri pročodrimskem gibanju; to sodbo se sliši tudi od kr-ščanskomislečili protestantov in poštenih svoboclomi-selcev. In pred vsem se mora oljsojatjl način, kajko se vrši ta propaganda, v Švici. Ti poslanci, ki doma z vsemi mogočimi sredstvi odtujujejo pošteno ljudstvo od podedovane vere, se kažejo pri svojih beraških izletih strastno verne in ta hinavščina je nekaj gnusnega. Zato pa tudi celo svobodomiselno Švicarsko časopisje obsoja te ekskurzije in čisto odkrito izjavlja, da se jih ne more zagovarjati, kaj Še priporočati.
Nemška poezija? V Gradcu se dne 10|. t. m. uprizorili igro „Arme Seelen“ od nekega Hoff er j a. Značilni za duševni nivo' in duhovitost pisatelja in nemških Gradčanov, ki mirnim srcem prebavljajo tako 'duševno hrano, so naslednji verzi:
„Was schert uns die Allerseelennacht P Und die Toten, kalt wie die Kroten? Heissgsotten sind unsre Pfoten!
Wir tanzen wie bsoffene Motten,
Bil das der Tag erwacht!
Kaj je Schiller ali Goethe ali Shakespeare jproti takemu dramatiku!
Ljudsko štetje. V kronovinah Avstrije znaša, število prebivalstva 28,570,898, to je za 2,417.190 ali za 9’2 % več kot pri štetju 1. 1900. Prebivalstvo je naraslo v zadnjem desetletju brez ozira na naraščanje v tržaškem mestnem teritoriju za 28’5%, v Istri za 16’9, v Goriški in Gradiški za 12’4, v Koroški za 7’5, v Štajerski za 6’3, v Kranjski za 3’3, v Tirolski za 11, v Solnograidu za 11.151%. V Galiciji je 8 mil., na Češkem 6’77 mil., na Nižjem Avstrijskem skupno z Dunajem, 3’5 mil. prebivalcev, V Bosni in Hercegovini pa znaša število prebivalstva brez vojaštva 1 milijon 895.673, Od leta 1895 je naraslo število za 327 tisoč 581, torej za 20’89 odstotkov.
Tegetthoffova ustanova. C. in kr. poveljstvo 3. voja razpisuje natječaj Tegetthoffove ustanove za invalide. Pravico do te ustanove imajo samo invalidi, kateri so služili v enem ali drugem ozemlju poveljstev dopolnilnih okrajev štev. 27 in 47 popolnjujočem se pešpolku ali lovskem bataljonu, ki so bili vsled ranjenja pred sovražnikom pohabljeni in pri zdravstvenem pregledu razredovani kot „državljani nezmožni pridobiti si kaj.“ Prednost imajo oni, ki so se pod poveljstvom umrlega podmarša.la Karola pl. Tegetthoffa udeležili okupacije Bosne. Dotične kolka proste prošnje, koje je nasloviti na c. in kr. poveljstvo 3. voja, je brezpogojno do dne. 8. aprila 1911 vložiti pri mariborskem okrajnem glavarstvu. Pri podelitvi se ne bode oziralo na prošnje, ki cloidejo po tem roku in tudi ne na prošnje doslužnikov, kateri so bili pri su-perarbitraciji razredovani kot „državljani zmožni pridobiti si kaj.“
Stavka mornarjev v Trstu traja neizpremenje-no naprej. Kakor se zatrjuje od strani ravnateljstva paroplovne družbe „Dalmacija“, se je dosedaj pri tej družbi Še vse normalno razvijalo.
Komisijska nakupovanja, plemenskih kobil spomladi 1911. Dne 8. aprila 1911, ob 8. uri dopoldne, se bode v Ljutomeru, in dne 10. aprilfe, ob 8. uri dopoldne v Brežicah nakupilo 15 plemenskih kobil v starosti 4 do 8 let. Nakupljene kobile se prodajalcem prepuste pod gotovimi pogoji’. V,poštovale se bodo le kobile, rojene po žrebčarniskih žrebcih angleške pol-krvnosti, vshodnega ali lipickega plemena. Dom posestnika. kobil ne sme biti nad 15j km od Brežic, Bu-čečovec ali Ljutomera oddaljen.
Štajersko.
Mariborske novice.
Zanimiv px*etep. V sredo zvečer so se stepli v kavarni Hölzl oficijantje iz Maribora z nekimi mesarji in njihovimi mešetarji. Vspeh boja: Eden oficijant
pod klavirjem, eden na klavirju. Zmagovalca sta pa bila mesar in njegov mešetar.
Umrla je v Mariboru gospa Karolina Urbaczek v 65. letu starosti. Kakor smo poročali, jo je zadela kap. Pokojnica je mati dr. Urbaczka. Pogreb je bil včeraj.
Slov. gledališče. Jutri, dne 25. sušca se vrši v veliki dvorani Nar. Doma predstava „V znamenju križa“. Začetek točno ob M. uri popoldan. Ker je igra res lepa in se razvija dejanje zanimivo, zato obisk priporočamo. Po predstavi koncertrira v restavracijskih prostorih damski orkester. Vstop prost,
Karl Schroft, c, kr. feldmaršallajtnant v pokoju, je umrl v sredo, dne 22. t, m. v starosti 83 let. Pokojnik je bival že 15 let v Mariboru. Šel je v pokoj takrat, ko je z znanim Rhunom vred padel v nemilost.
Družinski udarci. Pred kratkim je gostilničarju Tscharreju umrl otrok v nežni mladosti. Sledil mu je v kratkem času Metni sin, ki se je ustrelil, kakor smo poročali. Tudi trgovcu Tjantseherju je pred kratkim umrla hčerka, kateri je pa včeraj sledila v smrt še druga, tako da je obžalovianja vredni oče ostal popolnoma osamljen. Res težki družiniski udarci!
401etnico službovanja je obhajal dne 20. t. m. postajenačelnik in nadzornik na koroškem kolodvoru gospdd Josip Fell. Zanimivo je, da je bil njegov oče 45 let, njegok brat ;pia 42 let v sjSužibi pri Južni železnici.
Pridobivajte nove naročnike!
• *• 73*#*
Ptujske novice.
Živinski sejmi se bodo odslej na Ptuju zopet redno vršili.
Krčevinsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2d. marca v prostorih Kmečke posojilnice na Ptuju poučen shod z zanimivim sporedom. Pridite vsi udje in prijatelji društva ! Začetek: takoj po večernicah.
Ptujski šnops — morilec. Že zopet se je zgodil v bližini Ptuja grozen zločin:	V Hodošah pri Ptuju
je preteklo sredo, dne 22. t. m. več fantov pri delu ob Dravi prišlo navskriž, Nato so šli v šriopšarno pri Crepinku; ko so se opijanili, so napadli fanta Bröd-njaka, ga zabodli, da je kmalu umrl, in že mrtvo truplo so vrgli v vodo. Mati umorjenega je od groznega strahu smrtno zbolela, da se je bati za njeno življenje. Tako se godi v kraju, kjer vladata šnops in ptujski „Štajerc“, Ljudstvo je silno razburjeno!
Demisija ptujskega župana, V sredo popoldne je pri zaupni izvanredni občinski seji odložil župan Josip Ornig svoje mesto, Kaj da je temu vzrok, še ni znano. Mogoče tisti smrdljivi mrtvi rokav Drave ob Ornigovem nabrežju. Omenjena seja je bila baje jako viharna. Ptujski občinski očanci si menda domiš-Ijujejo, da so v parlamentu, in če je tam kriza, jo morajo tudi v Ptuju imeti. So pač napredni.
Ptuj. Slovenski poslanci Roškar, PiŠek in tovariši so stavili zaradi regulacije Drave na delavskega ministra naslednjo interpelacijo: Štajerski deželni zbor je radi pomanjkanja denarnih sredstev ustavil vse regulacije, razven regulacije Mure med Hal-benrainom in Apačami, Na levem dravskem bregu pri Staršah se je pri zadnjih zgradbah' proti volji interesentov napravil jez, ki je predrl desni dravski breg, iz česar še lahko z vso gotovostjo sklepa, da bo istega prva večja povodenj odnesla, Nadaljna posledica bi bila, da bi bilo potem ne le zemljišče, temveč tudi cela vas Zlatoličje izpostavljena največji nevarnosti. Težke posledice tega zanemarjanja bi bile tem bolj neodpustljive, ker so bili prebivalci te vasi že pad 40 let s porabo skrajnih svojih moči prisiljeni, braniti sami svoje posestvo. Tudi država bi imela veliko Škodo od tega, ako takoj ne odredi nujno potrebnih zgradb, ker se lahko neizgotovljene zgradbe in različno gradivo, za kar se je izdalo že nad 60,000 K, deloma, če ne celo popolnoma uničijo. Še veliko večja nevarnost pa preti Štirim večjim krajem, oziroma vasem: Zlatoličje, Slovenja vas, HudoŠe in Škorba, v katerih so zelo obširna zemljišča v nevarnosti, da jih kaka večja povodenj odplove. V Zlatoličju samem je okoli 100 hiš z vsemi pritiklinami, kakor tudi 500 oralov najboljšega zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, v nevarnosti, da jih povodenj popolnoma odnese. Preteča nevarnost raste od dneva do dneva. S pričetkom, oziroma nadaljevanjem zgradb na desnem dravskem bregu pri Staršah naj se Čim prej začne. Sicer pa je nujna potreba, da se takoj začne in izvrši regulacija Drave od Maribora do deželne meje. Vsled tega vprašajo podpisani Nj. ekscelenco gospoda delavskega ministra, ali so mu te razmere znane, in Če, ali je voljen odrediti takoj vse potrebno, da se prebivalstvu gori imenovanih krajev, še predno se zgodi kaka nesreča, z izvršitvijo potrebnih zgradb zagotovi njegova eksistenca,
Celjske novice.
Ohol Mariborski list „Untersteirische Volks-Zeitung“ prinaša oznanilo in s tem nekako priporočilo za neki protestantski solo-quartett, ki se bo produciral v protestantski cerkvi v Celju! Brez komentarja.
Proti „Los-von-Hom“. Celjski list „Südsteirische Volks-Stimme“ prinaša v štev, od 18, t, m. zanimiv Članek proti gibanju „Los-von-Rom“ in narodno-nemškega stališča. Omenja tudi, da obiskuje navadno nedeljo 9 vernikov protestantsko službo božjo, oziroma pridigo, dasi sta v Celju dva protestantska pridigarja.
Poroka. Dne 22, t. m. sta bila poročena g. Ve-lebir, nadporočnik pri žandarmeriji v Travniku z gospodično Nasko. Poročil ju je ženinov Šolski tovariš, g. dr. Gjuranec, profesor verona-uka na gimnaziji v Zagrebu.
„Raubritterstvo. “ Človek bi mislil, da so srednjeveški nemški klati-vitezi že izumrli. Pa ni tako. „Raubritterstvo“ je zopet oživelo v Celju. Ali ni sramota za 20, stoletje, da se kaj takega dogaja, kakor-šen je bil napad Bechineta na oba Watzlaweka, Watz-lawek je urednik „Sst.-Volksstimme“, Kot tak je seveda nekaterim Celjanom neljub in tudi omenjenemu Bechinetu. Oče Watzlaweka pa nikomur ni nič žalega storil. Kaj pa je Beehine? Nekdaj je bil dijak, zdaj piše včasih za „D. Wacht“. Skoro pri vsaki kriminalni obravnavi je zraven. Urednik Watzlawek. je bil nekolikokrat pri javni občinski seji celjskega magistrata. Zadnjikrat so ga pa nekateri junaki izrivali iz dvorane. Med temi je bil tudi Beehine. Zato ga. je urednik v svojem listu precej trdo potipal. Toda če se je čutil Beehine razžaljenega, zakaj ni tožil urednika? Dne 20. t. m. pa gre Beehine k brivcu Winklerju, si da napraviti pri njem polno brado, da ga ne bi nihče spoznal. V večerni temi oh M, uri gre čakat Watzlaweka pred stanovanje, oborožen s palico z železnim kijem. Ko prideta oče in sin pred stanovanje, začne po njiju udrihati tako4 hudo, da je očetu skoro prebodel dlan na eni roki, raztrgal enemu cilinder iri pa novo zimsko suknjo, Watzlaweka sta se branila, strgala brado napadalcu in spoznala Bechineta. Na klic Watzlawekpv je prišla tudi policija ter gnala Bechineta. au policijo, kjer so giu vzeli „natio-
riale“, potem ga pa izpustili. Watzlawekoma pa je zdravnik takoj rane obvezal. — Naj se sodi o Watz-lawekovem listu in o njegovi pisavi kakorkoli, takega napada noben civiliziran Človek ne more odobravati. In vendar je storila to celjska Vahtarica! Be-chine je seveda tožen in pride menda pred okrožno sodnijo. Ravno tako bi pa zaslužila Vahtarica., u-. radni list celjskega magistrata, da bi jo dali na zatožno klop. Ce odobruje ta take napade, kam pa pridemo potem v Celju! Potem Človek res ni več varen svojega življenja! Tudi to bo treba določiti, ali je storil Beehine ta napad sam in na lastno roko, ali v družbi in v kaki odgovornosti. Vse te reči so nejasne, sodišče ima dolžnost, da z natančno preiskavo pomiri razburjeno občinstvo. Kako je javnost razburjena, se vidi iz tega, da se je trgovec Ravnikar otresel z izjavo nesrečnega Bechineta, da ne bi padla na njega niti senca Bechinetovega madeža.
Tatvina. Hlapcu Glojeku iz Slavine v Savinjski dolini je bilo iz zaprte Škrinje ukradenih 1300 K. To je bilo vse njegovo premoženje, ki si ga je v teku dolgih let In s težkim delom pridobil. Zahvaliti se pa. mora sam sebi, ker ni zaupal svojega denarja kakemu denarnemu zavodu. Čudno, da morejo biti še dandanes ljudje, ki verjamejo r^feje vsakemu pritepencu, kot pa domačim poštenim ljudem.
Ljutomerske novice.
Naši obrtniki. Neinškonaeionalnega urarja Ebnerja je odnesel torej veter na sever. Do prihodnjih obcipskili volitev že zooet kateri pride, da bode izpolnjena nemška volilna vrsta. — Nemški „Špenglar“ Wertung širi po trgu in okolici v grozni slovenščini letake (cenike) svojih kleparskih izdelkov: kible, kang-lje, vajdlinge, žehtarje, šaufle itd. Zakaj pa so letaki slovenski, dočim ima na hiši le samonemški napis. Ne boš ga! — Našega vrlo narodnega kleparja gospoda Rižnarja, ki izdeluje Še po nižji ceni, ne boš uničil!
Volitve v bolniško blagajno. Pri nas se vrše 30, in 31. t. m. volitve bolniške blagajne. Kakor se opazuje, se naši slovenski obrtniki prav malo zanimajo za iste. Ali že niste doživeli dovolj blamaž in boste še dalje tlačanih? Žalostno!
V nedeljo, dne 19. t, m. je imel naš /„Verschönerungsverein“ tombolo, katere se je udeležilo, žal, tudi mnogo naših. Od tega društva, pač nimamo nobenih koristi, Ali misli to društvo Aleksander-Park povečati? V tem slučaju sl naj društvo izprosi, da bode vsak večer malo dalje razsvetljen, kot do 9. ure. Naše električne žarnice gore le do te ure, dalje pa le takrat, Če imajo naši posilinemci kako nacionalno prireditev. Plačati pa moramo Slovenci največ.
Govorica se širi, da je bivši Hrabroslav podaril za Südmarko 10 K. Le agentuj tako naprej, bodeš videl, kam prideš, Kedaj bodeš pa že spremenil svoje lepo slovensko ime? Se še vidimo pri Ksandli.
Drugi kraji.
Šoštanj. Dne 21. marca je umrl tukajšnji tovarnar za usnje Hans Woschnagg. Bil je na potovanju po Afriki in se je mislil preko Mesine vrniti nazaj, a na ladiji ga je doletela smrt.
Velenje. Tukaj je umrl dne- 17. t. m. 71 let stari tržan Jožef Brlizg. Bil je rodom Slovenec. Zadnjo nedeljo popoldne se je vršil pogreb, katerega smo se v veliki večini Slovenci udeležili. Zato pa nismo mogli razumeti, zakaj se mu je pela nemška nagrobni-ca, Tudi pevci so večinoma rojeni Slovenci. Torej v slovenskem kraju s slovensikim županom pojejo Slovenci Slovencu — nemško nagrobnico. Res, žalostna nam majka! Slovenci, kje je naš slovenski ponos?
Šmartno pri Velenju. Prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. popoldne se vrši veliko mladeniško zborovanje za Šmartno in sosedne župnije. |Ob 2. uri poppldne bodo večernice in nauk za mladeniče, potem bo pa v Društvenem domu zborovanje, na katerem bo govoril naš državni in deželni pos|lanec gospod dr. K. Verstovšek. Naš mladeniški ponos in naša sveta, dolžnost zahteva, da se mladeniči udeležimo v velikem števila za nas velevažnega zborovanja in javnosti pokažemo, da nas je še mnogo zavednih slovenskih fantov Šaleiške doline. Prijazno vabimo, tudi može. Zatorej na svidenje! — Mladeniška zveza,
Brežice. Predavanje o_ sveti deželi s skioptič-nimi slikami priredi v nedeljo dne 26, t. m. podružnica „Slovenske Straže“ v Brežicah. Začetek predavanja točno ob en četrt čez tri V veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina po 80, 50 in 20 v. Oppzar-ja se, da bodo vsled boljšega aparata slike Še lepše, nego so bile ob prvem takem predavanju.
Brežice. Ponarejevalci denarja. Posavska zemlja je menda posebno rodovitna za to, da rodi ženije v stroki ppnarejainja denarja. Zadnji teden so zaprli že zopet eno družbico iz brežiške okolice, ki jo imajo na sumu, da se je pečala s to žlahtno obrtjo, tier spravila baje precej niklastih novcev v; promet,
Kapele pri Brežicah. Že četrto leto je služil tukaj na god sv. Jožefa sveto mašo veleučeni gospod dr. Josip Pazman, vseučiliški profesor in urednik v Zagrebu. Naš prijazen kraj in naša lepia cerkev ga [privabita iz mesta k nam svoj god obhajat ter nam ob enem v svojih lepih pridigah podajat koristnih naukov. Še na mnogo let! — Dne 26. februarja je imel v šoli gospod deželni živinozdravnišjti nadzornik Jelovšek prav primeren in poučen govor o živinoreji. Poslušalcev se je nabralo nenavadno mnogo. Povabilo ga je tukajšnje Katoliško slovensko izobraževal-
no društvo ter. mu zato izreka srčno zahvalo. Obrnili smo se tudi do blagega gospoda komisarja Sima-Galla v Celju, da pride prilično predavat o melioracijah. — Ugodna in zgodnja pomlad je letos vzrok, da smo v vinogradih in na polju prehiteli delo drugih let. — Vsi pa težko čakamo, da se zopet odprejo živinski semnji,
Koroško.
Sela na Koroškem. Dne 18. t. m. se je v Selah na Koroškem že drugokrat vršila; volitev župana in je zopet z veliko večino izvoljen- narodno zavedni kmet Florijan Olip, [po 'domače Užnik. JTjudi krajni šolski svet je v naših' rokah. Posilinemci z učiteljem Ottowitzem vred so do tal poparjeni.
Celovec. Zastrupil se je v Celovcu zlatar Rud. Maaß v Gosposki ulici 10. Ni ga bilo mogoče več rešiti. Zapušča vdovo in pet malih otrok. Vzrok so bile domače razprtije.
Kranjsko.
Ljubljana. Pri dopolnilni volitvi namesto odsto-pivšega dež. poslanca Mandlja je bilo oddanih 6413 veljavnih glasov, Vehovec je dobil 4873 glasov, Mandelj 1136, Kristan pa 140 glasov, 264 glasov je bilo razcepljenih. Zmaga S. L, S. je torej nad vse sijajna.
Občinske volitve. Volitve v ljubljanski občinski svet so razpisane na nedeljo, dne- 23. aprila. Volilni zapisnik obsega približno 14.000 volilcev, med- temi 1400 žensk. Ženske bodo izvrševale svojo volilno pravico v ločenem lokalu. Po novem občinskem Statutu šteje občinski svet 45 članov. To so prve volitve na podlagi nove volilne pravice, katera zasigura tudi manjšinam zastopstvo.
Ljubljana. Nadomestna volitev za deželni zbor v Ljubljani namesto odstopivšega dr. Oražna bo dne
16.	maja.
N arodno-obrambno delo.
Naši nasprotniki. Dne 18. t. m. je imela laj-teršperška podružnica šulferajna. v hotelu „[Meran“ svojo letno zborovanje. Podružnica šteje 191 članov. Koliko so nabrali denarja, pa nič ne povedo. Najbrž kaj smrdi; — Danes dne 24. marca si ustanove železničarji svojo podružnico šulferajna. Čudno se nam zdi, da železničarji, ki zmiraj tako tožijo, kako se jim slabo godi, imajo toliko denarja, da lahko podpirajo razna bojna društva, So res veliki reveži, toda duševni. — Za nemško šolo v Pesnici so nadalje darovali: Fras, Rošpoh, 59 K; dr. Vienlgerholz, Št. lij, 20 K; Ferk, Pesnica, 30 K; ijkavec, Ranče, 100 K; Zach, Pesnica, 10 K; Duma, Maribor, 20 K; Pugejl, Maribor, 20 K; čaš,k a Union-banka, Gradec (!), 10 K; Wressnigg, Maribor, 3 K; Standegger, Pesnica, 10 K; Billerbeck, Maribor, 10 K; Rieder, Maribor, 10 K; Kiffmann, urar v Mariboru, 30 K; Weingerl, Pesnica, 100 K. — Da se poznamo!
Mnogo tisoč obrabljenih poštnih znamk iz vseh svetovnih držav je daroval „Slovenski Straži“ samostan Če. oo. frančiškanov v Mariboru. Živio!
Moravsko. Kako delajo Nemci. Nemški listi so zabeležili z velikim veseljem vest, da je izkupila podružnica Scliulvereina v Trebiči en dan za šulfer-ajnske „telegrame“, ki so jih porabili tamkajšnji Nemci mesto erarnih telegramov za čestitke nekemu nemškemu tovarnarju, 50.65 K. Zopet dokaz, kako porabijo Nemci vsako priliko, da zvišajo prejemke svoje organizacije za svoje napadalne namene. Pri tem opozarjajo Cehi na svoje matične brzojavne blankete, 'ki pa jih rabi občinstvo zelo redko, dasi bi pri tem odpošiljatelji sami varčevali, ker se plača za erami telegram najmanj 62 h, dasi stane matični s poštnino vred 30 h in to brez ozira na Število besed.
Slovenci, nabirajmo stanijol in zamaške! Cehi izkupijo največ za stanijol in zamaške. Zato je skrajni čas, da organizira tudi .„[Slovenska Straža“ pred vsem nabiranje stanijola. Slovenski gostilničarji, trgovci in lekarnarji, ne zametujte več, kakor doslej, stanijola in zamaškov, temveč nabirajte in nabrano pošljite „Slovenski Straži.“
Ne pozabimo na najvažnejše.
Živimo v dobi, ko se odločujoči Činitelji pri šolstvu hočejo proslaviti z vedno novimi preosnovami. Kam zavede reforma šolstva brez ozira na temeljno jedro, brez ozira na krščanstvo, izpričuje mož slabega slovesa, Francesco Ferrer, ki je pisal leta 1901 svojemu prijatelju to-le: „Cilj moje propagande je, vzgajati v Šoli prepričane anarhiste.“ — Ali naj se tildi naše šolstvo reformira? Da; toda ne samo od zunaj, temveč od znotraj na zunaj I V naših Šolah, osobito srednjih in visokih, vlada liberalno svetovno na-ziranje, — most v anarhizem. Prava zdrava reforma bi bila, da se izžene iz njih vse, kar nasprotuje krščanstvu.
Že nekaj let se uvajajo v naše šolstvo raznotere novosti, ki jih nazivajo po časopisih „reforme“. Predpise za izvrševanje po srednjih in visokih šolali so izpremenili, ekskurze v prosto naravo so posplošili, dvorane postajajo torišča vsakojakih Športnih zabav in iger, zdravnike so pridelili kot tretji faktor pri vzgoji, letos so zaukazali strelske vaje po srednjih
šolah kot neobvezen predmet itd. Ne zanikujemo, da je v teh in drugih „reformah“ marsikaj zdravega; toda pri vseh se je zanemarilo in prezrlo temeljno jedro šolskega vprašanja. Vsaka reforma se mora izvršiti od znotraj na zunaj. Naša šolska oblastva ravnajo pa uprav nasprotno in narobe. Poslopje radi tega ni nič bolj trdno in solidno, ako se mu prizida mikavno pročelje; prav tako se ne more izboljšati Šolstvo, ki v srednji obliki ne ustreza ne na levo ne na desno, s samimi zunanjimi sredstvi. Na dan s temeljito reformo, s preosnovo celotnega Šolstva v krščanskem duhu!
Čudno je res in nepojmljivo, ‘da se dandanes skoraj vsi, ki so na visokih mestih, trudijo in poganjajo za malenkostne reforme, to pa, kar bi utrdilo značajnost mladine in dijaštva, kar bi ustvarilo edino trdno podlago močni državi in jo obvarovalo pred razsulom, kar je edino pogoj blagonosnega in srečnega stanja med narodi: krščanstvo in krščansko vzgojo pa prezirajo, zametujejo, ali ji naravnost nasprotujejo. Drugače trezno misleči človek ne more soditi, kakor da so ali s slepoto udarjeni, ali tako kratkovidni, ali pa hočejo namenoma pripomoči do portugalskih razmer. Povsod poka in se ruši, mladina se pogreza v kalužo izprijenosti, nemoralnosti, upornost se pojavlja vsekrižem, tisti pa, ki so poklicani, da bi zamašili deroči studenec, ki iz njega izvira potvorjena vzgoja, prilivajo v ta studenec še strup, mu dovajajo še novih hudournikov, ali pa menijo, da bodo z raznimi sladkorčki, ki jih mečejo v ta hudournik, ukrotili razdirajočo silo kipečih valov.
Kdo drugi je tisti, ki Človeško družbo plemeniti ali pa zastruplja, nego vzgoja v Šoli. Kako se je porodila na Portugalskem revolucija? Predsednik portugalske provizorične vlade Teofilo Braga je pripovedoval poročevalcu nekega berolinskega lista to-le:
„Revolucija ni prišla kar Čez noč; več kot eno generacijo so pripravljali !za-njo politiki in učiteljstvo.. .“ Iz priznanja tega starega revolucionarja je razvidno, kako važna je šola in vzgoja, da ohranimo v mladini pravo mišljenje, zvestobo do Cerkve in do postavne oblasti. To pa zamore edino-le 'šola, ki je o-snovana na krščanskem temelju, ki jo preveva v vsem ustroju duh Kristusovih naukov. „Šola je bojno polje, kjer se ima odločiti, ali bo ohranila človeška družba krščanski značaj, ali ne,“ je govoril veliki papež Leon XIII.
Narodno gospodarstvo,
Ö gnojenju; vinogradov. Važna panoga kmetijstva pri nas je vinogradništvo. Ima pa vinorodna trta tako veliko sovražnikov, kakor malokatera druga rastlina. Ce pridivja n. pr. toča — v par minutah je ves up na bogato trgatev ter večleten trud pokončan. Huje zadenejcT takšne katastrofe slabo rejene trte, kakor pa one, ki so se gojile skrbno in dobro, najbolje je onim, ki so se zalagale v obilni meri z gnojem. Ne bo treba pač posebej naglašati, da so takšne trte mnogo močnejše, torej morajo tudi vsako nezgodo poprej prenesti ter se od vsakoršnih poškodb prej ozdraviti in okrepiti. Ždi, da je produkcija hlevskega gnoja, prav neznatna. Brez gnoja pa nobeden kmetovalec ne more izhajati, kar je v obče znana stvar. Ker je torej na vseh koncih in krajih tega primanjkovalo, zlasti ni bilo niti misliti, da bi bili tudi travniki deležni daru domačega gnoja, so se začela tukaj najprej uporabljati umetna gnojila. Pokazalo se je, da so ta prav izvrstno nadomestilo za hlevski gnoj, zato se je porabljalo umetnih gnojil čim več, in sicer ne samo za travnike, ampak tudi na njivah ali poljih. Tudi v vinogradih se je pričelo poskušati z umetnimi gnojili ter so se dosegli tukaj prav dobri uspehi.
Umetna gnojila vsebujejo ravno iste, za (rastline potrebne hranilne snovi, kakor hlevski gnoj, in sicer kali, fosforovo kislino in dušik. Hlevski gnoj ima vse te tri snovi v sebi, vsako umetno gnojilo pa vedno le eno snov, torej je velike važnosti pri porabi umetnih gnojil to, da se jih mora vzeti vedno toliko, da spravimo v zemljo zgoraj imenovane hranilne snovi, kakor jih ima hlevski gnoj. Za gnojenjt z umetnimi gnojili sedaj spomladi se lahko priporoča na 1 ha =- 10.000 kvadr. metrov (= 1% orala): 300 kg kalijeve soli, 600 kg superfosfata in 300 kg čilskega solitra.
To so gnojila, ki delujejo hitro, in so torej za gnojenje spomladi najboljša. Glede porabe je pomniti, da je dobro kalijevo sol, pomešano s superfosfatom, prej ko mogoče potrositi in zakopati; obenem se lahko potrosi tudi ena tretjina Čilskega solitra; druga tretjina pa, ko začnejo trte poganjati, in tretja približno 3 ali 4 tedne pozneje. Čilski soliter naj se trosi vedno v večjih deležih in ne ves naenkrat.
Književnost in umetnost.
„Zora.“ Zvezek 5. Leto 17. Vsebina: K našemu družabnemu problemu. — Vplivi velikega mesta na dijaka. Miloš Z. —> 'Abiturientski tečaji. 'J. Pun-
tar.	Konec. — Naše razmerje do katoliških Nemcev.
M.	Konec. — Visokoišolsko dijaštvo: Mahničeva številka luči.- Jugoslavija. — Glasjnik: Iz „,Zarje.“ S.
D. Zveza. S. Liga K. A. — Listek. — „Prvi Cveti“, leposlovna priloga.
Srce Jeznsovo vse hvale najbolj vredno; 21 pesmi na čast presvetemu Srcu Jezusovemu uglasbil Frančišek Kimovec, odobril častiti kn.-šk. ordinariat v Ljubljani. Cena partituri 2.40 K, glasovi pp SO v. — Katoliška bukvama v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 napevov in sicer: 6 mašnih, 11 raznih, 3 blagoslovile in 1 slovesno hvalnico, 150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike. Odkar je pobožnost pre-sv. Srca Jezusovega splošno vpeljana, smo pogrešali take zbirke, kakor je omenjena; je torej našim cerkvenim zborom prav dobro došla. Želimo, da bi isti v obilnem številu segli po njej in na čast božjemu Srcu gojili te lepe, v najpobožnejjšlem duhu in lahkem slogu zložene napeve, kateri se dobijo in naročajo v Katoliški bukvami v Ljubljani. Strokovnjaško oceno prinese prihodnja številka, „Cerkvenega Glasbenika,“
„Glasnik najsvetejših src.“ Vsebina 4, zvezka. Premalo znan zaklad. Dr. Anton Zdešar. — Žalostna Mati božja. Dr. Avgust Stegenšek. — Postni sonet. Br. Gervazij. — Cerkev sv. Alojzija v Mariboru. R. Janežič. — Sv. obhajilo daje duši rast. J. Selih1. — Sv. Klement Ana Marija Hofbauer. P. M. H. — Pantelejmon. Lm B. Cerkveni vestnik. — Dopisi.
Razgled t»o svetu.
Uboge ženske. Iz New-Yorka se poroča, da je župan Gaynor prepovedal damam v hlačnem krilu — tfstqo v mestno hišo.
Crnogorski kralj in francoska turista. .„Rivista politika e Parlamentäre“ pripoveduje to-le mično do-godbico:	Pred kratkim sta prišja na Cetinje dva
francoskaj poslanca, kot navadna turista, ter sta srečala moža v narodni noši in s pipo v ustili. Prosila sta ga za razna pojasnila. In mož jima je v veliko njihovo začudenje odgovoril v francoskem jeziku ter se jima ponudil za vodnika po Cetinju. Franooza sta seveda ponudbo z veseljem sprejela ter se napotila v spremstvu prijaznega Crnogorca po mestu. Ker so jih povsodi uljudno pozdravljali, sta izrekla o Črnogorcih nasproti svojemu spremljevalcu svoje prL znanje, rekoč: „.Zares, Crnogorci ste nasproti tujcem izredno prijazni in uljudni.“ Spretnije/alec je na to pohvalo pjripomnil: „,Mi smo priprost narod, kakor naiše gore.“ Nato Šta Francoza jela izpraševati svojega spremljevalca, Najprvo sta ga vprašala, ako je kralj Nikola priljubljen pri svojem narodu. Črnogorec je kratko odgovoril:	„Pravijo tako.“ JAli pa to
tudi zasluži?“ sta poizvedovala tujca. Majaje z ramami je Črnogorec odgovoril: JMorda,“ In ko sta Francoza Še hotela izvedeti, če tudi oni spoštuje kralja, se je Opremljevalec zamislil in nato pripomnil: „Ce hočem biti pošten, ga ne morem hvaliti.“ Razume se, da sta Francoza hotela dati svojemu spremljevalce znatno napitnino. Toda Črnogorec je odklonil vsako napitnino, pač pa je sprejel dobro francosko smodko ter se nato poslovil. Prišedši v hotel, sta pripovedovala svoj doživljaj gostilničarju ter omenila, da se je jima vendar-le posrečilo najti Crnogorca, ki je odkrito priznal, da ne more hvaliti kralja, Gostilničar se je razgrel ter jel dokazovati, da dotični spremljevalec ni mogel biti Črnogorec, ker Črnogorec ne govori tako o svojem vladarju. — Drugi dan so za francoska poslanca izposlovali avdijenco pri kralju. Peljali so jih v majhen, okusno opremljen salon in tu je stal pred njima oni uljudni Črnogorec, ki ju je prejšnji dan vodil po mestu.
Najzdravejše mesto na Angleškem. Zmagoslavje gibanja za vrtnatamesta pomenjajo zaključki zdravstvene statistike na Angleškem za leto 1909. Kažejo namreč, da je na Angleškem najzdravejša mestna naselbina Letchvvorth, ono vrtnato mesto, ki je bilo zgrajeno blizu Londona. Tovarne so tamkaj izključene, nahajajo se pa mnogoštevilne delavnice. Letch-worth šteje sedaj kakih 7000 prebivalcev, in zdravstveno stanje njegovih prebivalcev je tako izvrstno, da je bilo zaznamovati na 1.000 prebivalcev, tamkaj smrtnih slučajev 5’2. V primero bodi navedeno, da prihaja na 1000 prebivalcev v Londonu :4, v Birminghamu Čez 15, v Manchestru skoro 18 in v Liverpoolu 19 smrtnih slučajev. Prav tako ugoden posle-dek kaže preiskava otroške umrljivosti. Na 1000 porodov prihaja v Letchworthu smrtnih slučajev 3P7 v otroški starosti. Za London znaša obrok 107’9 in v Birminghamu, Manchestru in Liverpoolu raste Še dalje do 143’6. Razvidno je iz teh statistik, da nudijo vrtnata mesta ugodnejše pogoje za dolgo zdravo življenje, nego vsa druga moderna mesta.
Republiko Guatemalo so kupili kapitalisti. Kakor poroča „Newyork-American“, je večje Število kapitalistov pod vodstvom milijonarja Clarka kupilo tri-četrt republike Guaetemale. Ustanovili so družbo s kapitalom 75 milijonov in bodo ta kapital zvišali na 100 milijonov. Predsednik republike Guatemala je dal tej družbi izključno pravico, izkoriščati 30 milijonov akrov, torej skoraj dve tretjini dežele. ’Družba bo izkoriščala vse rudnike, gradila telefonske in brzojavne zveze in prevzela javno upravo te pokrajine.
Bogatstvo Anglije. Nek angleški list je izra-čunil, da znašajo terjatve in denar, ki ga imajo, Angleži uloženega v inozemstvu, 3500 milijonov, funtov šterlingov, ali 84 milijard kron! Dohodki, ki jih ima
Anglija v posesti tujih vrednostnih papirjev, znašajo na leto okroglih 4 milijarde kron!, V zadnjih treh letih je Anglija investirala v inozemstvu: leta 1008 —
3.820.000.	000, leta 1909 — 3.840,000.000, leta 1910 —
3.060.000.	000, torej skoraj 11 milijard! Omenjeni list ceni letne prihranke Angležev na 8 milijard!
Povest o Kapljici.
Je-li resnica, da niste poznali starega Kapljico? Seveda*, ste ga morali poznati ! Mi smo ga poznali prav dobro. Imenoval so je sicer čisto drugače, po svojem očetu je podedoval pošteno ime, ta častni naslov dali so jnu zaradi neke njegove posebne navade. Kot fant in še kot mlad mož bil je čisto zaljubljen v — kozarec. Kadarkoli mu je gostilničar prinesel vince ali pivo, vselej je steklienico pogladil in z nekako slastjo rekel: „iTo je, kapljica!“ In tako mu je to ostalo. Res, prav do smrti mu je to ime ostalo.
Kaj? Umrl je? No, seveda je umrl. Danes ga ni več med živimi. Le ime mu je ostalo. Kdorkoli se je na njega spomnil, ni rekel drugače, kakor Kapljica. Neki šaljivec je celo mefciil, da bi mu dali to ime na grobni kamen. Te sramote mu pa vendar le niso napravili.
Bil je premožen kmet. Delati je znal, pa je tudi rad delal. Podedoval ni od svojega očeta le. poštenega imena, dobil je tudi veliko kmetijo; in s pridnim delom si je res opomogel do blagostanja. Vse otroke je lepo izredil, jim dal precejšnjo doto in se radoval ob njihovi sreči. Le jeden se je „izvrgel.“
Drugi sin je bil celi ;„>,ata“, a ne v dobrem. — Kakor oče, se je tudi on zaljubil v steklenico. Nekega dne zgubil se je od očetove hiše. Ni ga bilo, — kakor bi ga bila zemlja požrla. Cez nekaj dni vrnil se je zopet prav tiho, prijel za ‘delo in delal, kakor bi se hotel ukončati.
Mati je prosila, oče se je grozil, a sin je bil kakor bi bil gluh. Koliko solza je mati prelija, a sin je tiho uprl v njo svoje oči — in mati je vedela dosti — in molčala. Vse zastonj!
Nekega dne, ko je Šel sin zopet od doma, šel je tudi on sina iskat. Prišel je do mesta, stopil v neko znano mu gostilno in se radoval nad. dobro „kapljico.“ Bila je to njegova radost in njegov ponos, ako ga nikdo v družbi ni premogel, ako ni nikdo toliko „kapljic“ potegnil kakor on sam. Tjaiko je pa bilo tudi ta dan.
Veselih tovarišev najdete povsod dosti, kateri imajo „-plavega“ tudi v soboto, če treba, posebno če bogat kmet plačuje. Take goste popelje gostilničar po navadi v lepšo sobo, med „gospode.“ Tlam jedo, pijejo in so dobre volje . . .
Bilo je že pozno v noč, ko se, je bilo treba ločiti. Gostilničar je napravil račun, a Kapljica se je zadovoljno nasmehnil; zopet ni nobeden toliko popil, kakor ravno on. A se je uštel. .Gostilničar, meneč, da napravi dobro šalo, ako mu pove, da ni on ravno največji pijanec, reče s smehom:
„No, Očka, danes ste pa drugi v vrsti. Zunaj sedi jeden, ka je več izpil, kakor pa vi!“
„Tega bi pa rad videl“, pravi kmet in gre brez daljših besedi gledat v prvo sobo. Vsa družba se tlači za njim, naenkrat so vsi v prvi sobi.
Tam sedi sam neki tujec, gla;vo podprto v svojo roko, kakor bi nekaj premišljeval, gleda v prazni kozarec.
Ponosni kmet koraka dalje proti njemu, a. kakor okamnel obstane, ko v tujcu zapazi svojega sina . . . Postal je bled kot stena, a zopet so mu jeze orudeče-la lica; ves iz sebe je zakričal:
„Ti si že toliko izpil? — Kdo te je pa temu naučil?“
A nesrečni sin je na kratko in tiho odgovoril: „Vi, oče —“
Poznate Starega Kajpljico? — Umrl je! - A ta pripovedba ponavlja se še vedno mnogokrat v našem življenju. — Kolibo je očetov, ki bi dobili isti odgovor. — Ubogi Kapljica! — Marsikdo morda obžaluje tebe, a marsikdo — sebe . . .
Častno priznanje 1885.
Staroznana trgovina s semenjem
M. Berdajs, Maribor
.Sefijin tr$—
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteijnega vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na deteljno šemo, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell“ ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno* deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo-valcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
M. Berdajs, Maribor - Sofijin fr$.
Karol Hantich, Maribor, Marijina ulica št. 10	31
nasproti okrožheitfu sodišču. — Najcenejša in najldtrejša Izvršitev deljenja zemljišč, po» stavljenja mejnikov, parceliranja itd. itd.
Kdor želi
denar prihraniti, ter zanesli)] ?o dobro blago po nizki coni kopiti, naj gre z zaupanjem ▼ pošteno trgovino
Janko Artman- a
v šent Jur ob
južni žel.
mu
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaläb,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
80
slovanska obrt.
POSLANO.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem 'kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-eviK pristnih „iSodener.“ Ena škatljica mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25.
Najnovejše spomladanske sezone je došlo-
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v največji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
18-
prva največja zaloga in izdelovanje čevljev v
Celju : Kovaška ulica 3.
Maribor
Taptärofova cesta 39
pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po nanižji eeni.
s slovenskimi ploščami, čistim in jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila so točno in hitro izvršujejo.
.Zabukošek
krojaški mojster v Celju
Gramofone

Želodčni likčr
je najboljše krepčilo želodca!
Žalodčni liker „FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2’40. g g 4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljnbljana.
priporoča svoj
6 belili
rjuh, zelo debele po
KU—, poaV.®
2 m
K 16-
iz

platna po
2 m
_ * fjauko iz narodne
■	veletrgovine
S R. Stermeckl
MK ’ v C«UU*
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojiMčni hiši na Ringa.
$
Naročite naš list „Straža“!
Nova mesnica.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril ir Celju nasproti hotela „Pri belem volu“ novo mesnico.
Prav pridnega paseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Josip Stelzer,
mesar.
Veletrgovina blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnik kišak.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suhe.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za naknp vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — JGospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše, prediva vsako množino se kapi kakor tudi solnate vreče.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro ko spadajoča dela po najnižji eeni.
---- Načrte In proračune na razpolago. =
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.

Doonies
i s
Dosommoa v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
W Stolna plica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
flraniine vlog®
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-f dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitala i januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovan}« kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošto® ivr&nii.De položnice na raspolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
poselila so dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/*%, »a vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 51/,«/,, in na osebni kredit po 6°/»- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnjo .** vknjiži*» deh pnspjiknca $ brezplačno, stranka plač» te kolek«.
Uradne ure
sredo in Četrtek od 9. do 12. dopoldne soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši — V uradnih urah se sprejem» in ia-
plačaje denar.
pojasnila se dajejo
prošnje sprejem«)» vsak dejavnik od 8.—12. dopoldne i» od 2.—5. popoldne.	6
so vsako
in vsako praznike.
m
Im« twJ» mm	«S»a»4«.če Urtumilmm N.fclr.twtii».
V najem Kamnosek Franc Koban, Sanatorij „Mirni Dom“
Se oddajo v Ptuju, Gosposka ulica štev. 23, prostori za mesnico ali kako drugo trgovino s stanovanjem vrod. Vpraša se pri Franc Mahoriču, gostilničarju v
Ptuju.	53
		
	Na Štajerskem narvečja izložba lepih, trpečih svilnatih robcev pri Janko Artman-u, Sv. Jurij oh juž. žel. pri farni cerkvi.	
		
I Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornjo Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozirn nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se trs čaj o. Ceniki zastonj.
poprej A. Horvat v Račjem == pri Mariboru =■:.......-■■■
naznanja, da ima v ?alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene.
— Prospekti na zahtevo zastonj —
Dr. Miroslav Čeh, Gornja Sv. Kungota.
Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem
Goričar & Leskovšek v Celju
... . Graška ulica št. 7. ■■■-
Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po
najnovejših predpisih.
Na debeiol	I3WST“ Na drobno!
Edina it^ narodna steklarska trgovina
na debelo in na
Za veliko noči
priporočam svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga za možke in ženske obleke, svilene robce, srajce, kravate itd.
vso najnovejše HbC
Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina;
Jožef Ulaga : Maribor
Tegefhofova cesta št, 21.
postrežba točna in solidna.
:: Po Jako nizkih cenah, i
Franc Strupi : Celje
Graška
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanast« posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzatie vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah, ■ajsolirinejša in točna postrešbm*

Stavbeni is umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C«ü?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam ip zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navad:-a, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor rudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vođoyt>dmT iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. 1/A&
hijem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Bruc'-sn-svagen), prevzamem iste kakor tudi uteče v -popra-vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sftiob v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista in solidno, vse po zmernih cenah.-
TJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V gEIJU
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vlage po 4Vs®/0 brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi so obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestaje od dne vložitve do dne vzdiga.
mumm
uraduje
vsak torak in petek dopoldne. Proänje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemdi praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poiti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima it. 8. Za brzojave zadostile naslov: Ljudska posojilnica Celje.
MMH
mmb
posojuje
na zemtjfšda po S®/» do 5%°/, z amortizacijo ali brez nge, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit ped ugodnimi
Konvertite vkiyiäene dolgove [uje svojim Ganom njih terjatve, vknjižbo ddfo brezplačno, stranka plača le kolek*
i kredit ped
mmm
I
Robert Diehl
ŽnaniflPIlđ priporoma svojo doma žgano M	slivovko, tropinovec, vinsko
v Celju
-**weai sr«n*m
štajerski 1
•
žganje, brinjenec kakor tudi^fcOll|di|[