DEMOKRACIJA
Človek je nepoboljšljiv optimist. Stoodstotno prepričan, cla bo zadel Toto. In vendar je verjetnost, da se bo ponesrečil z motornim vozilom neznansko večja... Zato imamo malo zadetkov in obilo nesreč.
Leto XII. - Štev. 2
Trst - Gorica, 15. januarja 1958
Izhaja 1. in 15. v mesecu
V združitvi je bodočnost
Medtem ko je 7. tm v Parizu uspešno končala konferenca zunanjih ministrov šestih držav Evropske skupnosti, v kateri se bodo Italija, Francija, Nemčija, Holandija, Belgija in Lusemburg postopama zlile v eno samo gospodarsko - in zakaj ne ? - nekoč tudi državno ali vsaj zvezno področje, in ko je že napovedan prvi sestanek sveta ministrov evropske skupnosti, ki bo 25. januarja v belgijski prestolnici Bruslju, je primeren trenutek, da si ogledamo opravljeno delo.
Evropa ima bodočnost
Marsikoga ki je zaradi ugodja ali nevednosti sprejel za svoje že do obrabljenosti ponavljano geslo, da je Evropa do-igrala svojo vlogo, da ne bo nikdar več imela nobenega pomena, bi najprej opozorili na tehtno razpravo, ki jo je decembra objavila znana ameriška revija »Fortune«. V njej ugotavlja, da Evropa s hitrimi koraki odpravlja svojo gospodarsko zaostalost v primerjavi z najrazvitejšimi industrijskimi državami sveta. To kar se ta leta dogaja v Evropi, označuje pisec s »pravo eksplozijo« in ne samo evolucijo gospodarskega ter tehnološkega razvoja.
V	splošnem kažejo statistike, da je Zahodna Evropa že leta 1949 popravila vojna uničenja in je dohodek na prebivalca takrat dosegel predvojno raven. Industrijska proizvodnja držav združenih v OECE, katere so n. pr. leta 1948 dosegale komaj polovico industrijske proiz-vodnjje ZDA, so leta 1957 že dosegle 75 odstotkov industrijske proizvodnje ZDA. In medtem ko so Združene države v zadnjih petih letih povečale svojo celotno industrijsko proizvodnjo za 16 odstotkov, oziroma proizvodnjo na prebivalca samo za 6 odstotkov, so države OECE, ki obsegajo takorekoč vso Zahodno Evropo, v istem razdobju povečale svojo industrijsko proizvodnjo za 37 odstotkov, proizvodnjo na prebivalca pa za nad 30 odstotkov.
Kaj nam povedo te številke ?
Prvič, da se razlika med gospodarsko močjo Evrope in življenjsko ravnjo,, ttjft-nega prebivalstva na njeni ter istovrstnimi postavkami na ameriški strani stalno in hitro manjša.
Drugič, da zahodne evropske države vkljub svoji sorazmerni ozemljski skromnosti vendar predstavljajo gospodarsko moč, ki zaostaja samo za gospodarsko močjo Združenih držav in kvečjemu držav sovjetskega bloka.
In tretjič, da so v Evropi, kjer je na razpolago takšna gospodarska zmogljivost, podani vsi pogoji za nastanek velike vojaške in politične sile, posebno še, ker je dovolj prebivalstva, ki po številu ne zaostaja za ameriškim in sovjetskim, ter ju po svoji splošni izobrazbi in kulturi kvečjemu presega.
Evropa se torej ni preživela, lahko zopet vzcvete in doseže čase novega blagostanja in varnosti. Ni razlogov za pesimizem. Vendar pod enim pogojem : da združi svoje sile, tako gospodarske, kot duhovne in politične, v eno samo celoto, odpraviti mora razcepljenost, medsebojna trenja in tekmovanja, v katerih je potrošila toliko energij.
Začetek je tu
S tega vidika je treba brez pridržkov pozdraviti to, kar so zunanji ministri Italije, Francije, Nemčije, Belgije in Lusem-burga sredi prve polovice tega meseca priklicali v življenje. Izvedli so prve ukrepe določene v Rimskih sporazumih, s katerimi je bilo med temi državami ustanovljeno tzv. Skupno tržišče. S tem je vsaj v obsegu teh šestih, in kolikor zadeva prve tri, gotovo najvažnejših celinskih držav Zahodne in Srednje Evrope, že začel proces postopnega zlivanja v eno samo gospodarsko telo. 165 milijonov Evropejcev je začelo združevati svojo usodo in to je dogodek, ki upravičeno odmeva po svetu. Z raznih strani, tako n. pr, na zadnji konferenci afroazijskih držav, so se že pojavili pozivi, da se je treba pripraviti na tekmovanje s to novo, vsega upoštevanja vredno gospodarsko silo.
Zaenkrat je sicer to res samo »Mala Evropa«, kakor ji pravijo. Toda na drugi strani je treba priznati, da je jedro kar dovolj veliko in da so vrata odprta za pristop še drugih evropskih držav. Te se bodo prav gotovo odločile za ta korak, ko bodo uvidile, kaj stem pridobijo.
Pri tem seveda ne smemo spregledati velikih težav, ki jih bo treba pred dose-
go popolne gospodarske enotnosti premagati. Toda je bilo povsod, kjer so se manjše politične in gospodarske enote združevale v večje. Koliko časa je trajalo, predno je Nemčija prenehala biti »geografski pojem«, kakor so ji pravili vse do srede preteklega stoletja, in je postala zvezna država !
Evropa je danes že na poti, da sledi temu primeru. To je pokazal pariški sestanek zunanjih ministrov, na katerem so sporazumno določili vodilne funkcionarje za razne skupne ustanove : Tako za komisijo evropske gospodarske skupnosti, komisijo za Evratom v Evropsko investicijsko banko ; določili sklicanje evropske skupščine, v katero bodo imenovali svoje delegacije parlamenti vseh včlanjenih držav, in napovedali, da bodo skupno razsodišče za morebitne spore začelo poslovati 1. aprila letos.
Le o enem se niso sporazumeli : kje
naj bi bil skupni sedež vseh teh evropskih ustanov, kateri kraj naj postane glavno mesto »Združene Evrope«. To pa je tudi razumljivo. Rešiti vse naenkrat in dokončno bi bilo kar preveč. Zato so se glede tega zadovoljili z začasno namestitvijo posamesnih ustanov v razna središča, tako, da bodo vse članice zadovoljne. Sedež investicijske banke bo zaenkrat v Milanu, ker je njen guverner Italijan (Piero Campilli), sedež Evropskega razsodišča bo v Haagu, ker je njegov predsednik Nizozemec. Skupčina se bo sestajala v Strassburgu, kjer je podoben organ zboroval že doslej, ministri Evropskeskupnosti pa se bodo prvič zbrali v Bruslju ker bo sestanku predsedo-doval belgijski zunanji minister. 1. junija 1958 bodo predstavniki šestih držav nato sklepali o dokončenem sedežu, v katerem bi osredotočili osrednje urade v-seh skupnih ustanov.
SVOJO DOLŽNOST
smo častno izpolnili
Sedaj, ko je desetletnica ob: stoja Slovenske demokratske zveze v Trstu že za nami in na tržaški strani našega tednika po: sebej objavljamo misli, ki so bU le ob tej priložnosti izrečene, žes limo poudariti še nekaj.
Razmere v kakršnih smo se znašli primorski Slovenci po dru: gi svetovni vojni so bile takšne, da bi menda v Evropi zaman U skali narodno manjšino, pri kas teri bi si tako velik del v podob: nih okoliščinah upal nastopiti sa> mostojno politično pot. In vem dar smo to storili. Že v kratkem času nas je bilo toliko, da je to
Dogodki
po svetu
V	POSLANICI O STANJU ZDA, ki jo je 9. tm prebral v kongresu, je predsednik Eisenhower poudaril, da se mora a-meriški narod zoperstaviti komunistični nevarnosti s stvarno politiko, ki naj temelji tako na vojaški moči, kakor tudi na zdravih pobudah v korist gospodarsko zaostalih narodov. Ce ne bo kmalu prišlo do sporazuma o razorožitvi, za kar se je treba vneto zavzemati - je dejal predsednik Eisenhower - potem bo treba poskrbeti za nujno izpopolnitev ameriškega obrambnega načrta. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost izdelavi dalekometnih vodljivih iztrelkov, atomskim podmornicam in modernim letalom. Odstraniti je treba trenja med tremi glavnimi rodovi ameriških oboroženih sil, suhozem.no vojsko, letalstvom in mornarico. V tekmovanju s Sovjetsko zvezo, pri čemer bi bil vsak nadaljni zaostanek nevaren, je treba združiti napore vseh razpoložljivihsil. Pri tem je važno tudi znanstveno sodelovanje z zavezniki.
Predsednik Eisenhower je pozval sovjetsko ljudstvo in njegovo vlado naj si dejansko in odkritosrčno prizadevata, da bi premagali sedanji zastoj v pogajanjih o razorožitvi. Sovjetska vlada naj odpravi ovire, s katerimi preprečuje svobodno izmenjavo misli med ameriškim in sovjetskim ljudstvom.
Končno je predsednik Eisenhoiver opozoril ameriško ljudstvo, da se mora za ohranitev svoje svobode in svojega načina življenja pripraviti na nove žrtve. Kongresu je predlagal naj odobri za 4 milijarde večje kredite za vojaške in znanstvene namene ter naj širokogrudno obravnava potrebe gospodarske in vojaške pomoči tujini.
*	* *
POGAJANJA NA NAJVISJI RAVNI,
kakor jih predlagajo Sovjeti, bi po mnenju zahodnih držav, v sedanjem trenutku, ne imela izgledov na uspeh. Predstavniki Atlantske zveze so na svojem zadnjem zasedanju v Parizu bivstveno potrdili, da bi namesto sestanka načelnikov vlad, bila za začetek koristnejša konferenca zunanjih ministrov. Ti naj se najprej prepričajo, ali so sploh podane možnosti za sporazum in naj ga temeljito pripravijo. Sele potem ga državni poglavarji s svojo prisotnostjo lahko zapečatijo. Uveljavilo se je torej spoznanje, da se teatralne predstave, kot je bila n. pr. ženevska konferenca » treh velikih«, kaj rade sprevržejo v škodljive utvare, ki narode nevarno uspavajo.
Ves svet, in posebno demokratične države, so za mir. Toda mir in sporazumi, na katerih naj bi temeljil, morajo biti resnični in obvezni. Sovjetska zveza naj izjavi, da je pripravljena sprejeti razorožitev z mednarodnim nadzorstvo, pri katerem bodo drugi vtikali svoj nos na njeno ozemlje, prav tako kot bo ona lahko vtikala svojega na njihovo, pa bo imela toliko konferenc, kolikor jih želi !
* * *
OSNOVNA SREDSTVA BODO REVALORIZIRALI. V Jugoslaviji pripravljajo ukrep, s katerim bodo ukazali ponovno oceniti osnovna sredstva, tj. v glavnem nepremičnine in stroje podjetij, ki jih upravljajo delavski sveti. Od teh osnovnih sredstev namreč plačujejo podjetja skupnosti posebno odškodnino, kar je nekakšno najemnino. Ta znaša določen od-
| IDINl PREOSTALI *. ..SVETOVNA- REVOLUCIJA i PPl 3Ei£ ZMAG/VL-A!"
stotek od ocenjene. vrednosti. Na osnovi vrednosti osnovnih sredstev izračunavajo tudi rentabilnost podjetja. Zato je zelo važno, da so osnovna sredstva pravilno in stvarno ocenjena. Ker so pa sedanje ocene pred leti nabavljenih ali celo že starejših osnovnih sredstev danes zaradi zmanjšanja kupne moči dinarja zastarele in je prispevek, ki ga mnoga podjetja na tej osnovi plačujejo skupnosti nesorazmerno nizek, se pripravljajo, da bodo zdaj na novo ocenili vsa osnovna sredstva in to sorazmerno sedanjim cenam enakovrednih naprav. "
Previdevajo, da bo dober del podjetij moral kriti povečani prispevek, ki ga bodo plačevala skupnosti, s povišanjem cen svojih izdelkov. S tem bo draginja dobiianov pospešek. Kako je * tem, ilustrira dovolj nazorno že vsakdanji primer, čeprav nima z industrijo nič skupnega. Jugoslovanski delavec, ki zasluži po 8.000 - 10.000 dinarjev na mesec, mora plačevati v vinorodnem Mariboru liter dobrega vina po 250 - 300 dinarjev. To se pravi, da zasluži na mesec za 30 - 40 litrov vina.
*	* *
AMERIŠKEGA VELEPOSLANIKA V BEOGRADU bodo zamenjali. Dosedanji veleposlanik Riddleberger, ki bo v kratkem zapustil svoje službeno mesto, se je
že poslovil od Tita. Za novega ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji pa je predsednik Eisenhoiver določil sedanjega veleposlanika pri vladi nacionalistične Kitajske, gospoda Rankina.
To je značilna sprememba, katero si lahko razlagamo kot zunanji izraz novega ameriškega stališča do vedno bolj neprijazne in Ameriki nasprotne jugoslovanske zunanje politike.
*	* S*
BRITANSKI MINISTRSKI PREDSED-1
NIK Mac ‘Millan se trenutno mudi na pacifiškem področju na obisku tamkajšnjih prestolnic, članic Britanske skupnosti narodov : Pankistana, Indije, Cey-lona, Nove Zelandij? in Avstralija. V dobi ko doživlja kolonializem svoj nezadržni zaton, skuši Velika Britanija s pr-tovanjem svojega prvega ministra pred vsem svetom še enkrat pokazati, da je s pravočasnim in hrabrim priznanjem samostojnosti svojih nekdaj odvisnih posestev znala dejansko ohraniti svojo imperialno skupnest, ki bi 'ib drugačni in bolj nasilni politiki doživela vse drugačen konec.
Poleg koristnih razgovorov in izmenjav mnenj, ki jih bo Mac Millan imel z državniki omenjenih dežel, je prav to globlji smisel njegovega romanja.
VII. VELIKI DOBRODELNI PLES SDD
bo v nedeljo 16. februarja ir Hotelu Excelsior Palače
Vstop izključno z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu druStva v ulici Machiavelli 22/11 od 17* do 19. ure.
v odliko ne samo tistim, ki so z nami in mislijo kot mi, temveč sploh vs*,j primorski slovenski skupnosti, iz katere izhajamo, ji pripadamo in v njej delujemo.
Poglejmo kako je bilo n. pr. z Nemci, potem ko se je Hitler povzpel na oblast. Vse nemške narodne manjšine v tujini so v zanosu slepo sledile diktatorju, ki je uvedel v domovini končen: tracijska taborišča, ki je zadiu šil svobodo in je končno uničil svoj narod. Podobno je bilo sko* ro v vseh takšnih zgodovinskih primerih.
Primorski Slovenci pa smo e: na izmed redkih izjem, pri kat e: rih je bilo in je drugače. In to je naše nemajhnb dejanje. Nje: g ovo važnost dokazuje tudi pritisk, s katerim so služabniki nasprotnih nazorov hoteli pref prečiti, da bi njihovi lastni za: mejski sobrat je vstali in s prstom odkrito pokazali, da vlada v mat tični domovini diktatura, ki jo večina sonarodnjakov odklanja; da je v zmoti, in če tega opozo: rila ne upošteva, potem v slabi veri vsako, ki trdi, da sta Slovan in komunizem inačici, da sta Ju: goslovan in titoizem isto.
Siromašni, na tleh tako, kot nas je znal spraviti na tla samo fašizem, smo se v velikem števu lu odrekli ugodnostim, ki bi jih dobili za prostovoljno udinjanje tistim, za katere vemo, da jim naši sobrat je v matični domovini odrekajo pravico na posest o: blasti. •
Pred izbiro med zlatom in le: skom ter resnico, smo se odločili za načelnost in za resnico. Že če bi to storili samo nekateri posa: mezniki, bi to bilo nekaj velike: ga, toda, kakor kažejo vse tri dosedanje volitve na Tržaškem in Goriškem, je tako ravnala do: bra tretjina vse slovenske narod* nostne skupnosti v Italiji!
To, da se je za takšno zahtev: no, neposrednih koristi neobe: tajočo politično usmerjenost iz: rekla prava množica, je poseb* nost, ki daje tržaškim in gori* škim Slovencem lepo politično spričevalo. Lahko trdijo, da smo bili v osvobodilni borbi morda preveč naivni, zaupljivi. Toda vsak kdor misli tako mora upote števati obup, v katerega nas je v petindvajsetih letih prignal fa: šizem. Oprijeli bi se vsake bilke, ki bi nam obetala rešitev. Toda nihče nam ne bo mogel očitati, da ne bi takoj, ko smo spoznali varljivost gibanja, katero je zma: galo, iz ttga izvajali potrebne za: ključke in podvzeli odgovarjajo: če ukrepe.
Leta in leta pred poljskimi, češkimi in madžarskimi primeri smo tržaški in goriški Slovenci ovrgli trditev, da je treba komu: nistične režime istovetiti z nar o: di, nad katerimi vladajo.
S tern smo. pomagali drugim, a predvsem smo rešili sebe. Kaj vse si niso nekateri obetali od uveljavitve načela »Slovenec« je enako »komunist«. Kaj bi bilo zanje lepšega kot doseči, da se v znamenju in interesu borbe proti komunizmu odvzame na: rodni manjšini v teh krajih vse kulturne in narodnostne prido: bitve, katere ji je prinesla druga svetovna vojna ? S svojim nasto: pom smo v najkritičnejšem tre> rutku to preprečili ter smo ne: dvomno odločilno prispevali k ohranitvi naših šol in drugih kul: turnih ustanov.
Razbitje tega inačenja komu: nizma in slovenstva je naša dru: ga nemajhna zasluga, ki je dala dragocene uspehe.
(Nadaljevanje na 3, str,)j
VESTI z GORIŠKEGA
Pogled nazaj in naprej
Šolsko vprašanje
Leto 1957. mam ni prinesi!© v glavnem nilč 'novega na področju, naših, želja jo iilsitiii zaščiti, ki jo upravičeno zahtevamo že deset l©t. Povzročilo nam je mnogo truda spričo zaskrbljenosti pred zakonom za 'ureditev našiih šol. Ta zakon bi: pravzaprav pomenil, vsaji na Goriškem, zaikon jza odpravo teh šol. Saij ^ith namerava prHaijUčitii .italijanskim zavodom i,n jih postaviti) pod- vodstvo liltaiiiijamskih, islcf* venščime nepoznava.jočilh ravnateljev. Znat-čilinoi je v tem ciz’™' dejstv da n,i ravnatelj Italiijanskelga liceja, g. prof. vab-brav.ich, miti črhnil. v odgovor na vprašanje, kil mu ga. je bila »-Demokracija« postavita, Jat> je te '»Galzzettinu« dal po anteriviijuvu objaviti, kako lepo- to on vodili tiuii' 'S.civeimrke paralelke -na svoji širili. »DtettnOil^r-cija« ga je vprašala, Itako- ibi on, ki silctveimščinie' me obvlada;, utegnil uspei-šno nadziraili profesorje in voditi slovenske šole, pregledovati 'naloge, prsoetvo-va!iii izpraševanju itd.
.Zakomisiki osnutek, ki. o ga bili že p-red-ložiil.i zakonodajnima zbolrmicama, do danes, hvala Bogu, ni še izglasovan, zato še vedno upamo na pametne spremembe po znanem predlogu slovenskih organizacij, ki hi nas zadovoljili« in nam naše šole ohranile.
Za skupno organizacijo
V	dsitakm po mara,mo v pogledu naših šol -reči, da pešajo, ne samo zaradi znanega pritiska in® slovenske' starše s s.tra-ni šovinistov in zaradi znanega krivičnega uradnega izgona otrok slovenskih optantov xl teh šol, ampak zaradi: neorga>-miziranasti nas samih. Nismo toliko or-gan,teilraini, da bi poskrbeli za ojačemje slovenskih razredov z enotnim nastopom v poduk in pomoič slovenskim staršem. Preveč slovenskih, otirok zahaja v italijanske šolle, fcjitir slovenščine ne pouču-jiejiol, 'ker mjihiovi starši niiso dovolj poučeni o .za-koniti veljavnosti' naših šol in o 'tem, da so slovenske šole v toliko- boljše, v -kolikor sie y njiih poučujeta slovenščina: im, 'iitalijaniščiinia. Zadnje čase zalsebnikii, trgovci in obrtniki iščejo mla-dei uslužbence: vešče tudi slovenščine, kar mudi naši mladima dobre iziglede za- zaposlitev. Iščejo tudi slovenščine1 vešče mla^ •delnice aa službo tolmačev pri finančni straži.
IPa ne isamo to, tudi gmotno pomoč rabijo zlasti- delavske družine in v tem otairu bi1 se Sloveinci marali združiti, vsaj za* šole, Bi enotno dobrodelno organizacijo, ki' niaj' skrbi za pomoč učencem osnovnih šol itn* dijakom srednjih šol vseh vrst.
Zavedati se moramo, da bo spričo sovražnega zadržanja precejšnjega' dela italijanske javnosti in skoro bi rekli nenaklonjenosti oblasti, le od nas samih Odvisen obstoj' in napredek naših šol.
Združimo se torej v enotno organizacijo za blagor itn procvit naših šol, s tisto srčnostjo, 0 kate.ro smoi Slove nai vedno l.jubilli in podpirali svoje šole. Neki častnik je za časa, iziaveziniške vojaške okupacije priznal, da mil našel v notranjosti Italije tolike ljubezni i>n tolikega prizadevanja za šole, kot pri nais 'Slovencih
na Primorskem. Seveda, saj polagamo Slo-veneti že oid -nekaj veliko važnost in ponos na šole in izobrazbo.
Terjamo tudi splošni zaščitni zakon
Na Goriškem smo tata 1957 imeli v proiviinciiainiem in- občinskem svetu -priložnost povedati svoje mnenje glede državne avtonomije ča izraziti- svoje želje in zahteve tudi glede zaščite naše -jezikovne skupine. Priznali smo v provincialnem svetu, da deželna avtonomija ni biila izglasovana samo zaradi nas, Slovem-eeiv, venidar pa tudi zaradi nujnosti, dal »e mas zaščite- po sprejetih, obvezanostih iln slovesna danih- obljubah na, tako vliso-kem mestu kot je vlada. S strani demokrat jenskih svetovalcev je bila pot.rj.eh-o vprašanje, da mora ‘jezikovna manjšina točiti zaščitena1, de- pa v ta< namiin. zado-stuje 6. člen .usteve in da ni potratno
vnašata posebnih določil še v deželni statut. 'Praktično povedano :naim demofcrii-st jami, ki so na vladi, -zaščite nočejo dati ,im s t-ern kršlijo .ustavna; določila in gazijo človečanske pravice v našo škodo.
Levičarske) stranke so se sicer posta*-vile za našo zaščito v posebnem deželnem statutu, iteda na tak način, to je s, takimi določili, ki bil nam praktično nič ne pomagale. Trdi se tudi, dia bo vsaj eno- mesta d eželnega svetovalca zagotovlje no tisti slovenski llitstii, k'i bo dobila največ glasov. Do danes še nimamo 'zakona v tem ozinu in upajmo, da ne ostane tudi tu samo pri ljubeznivi obljuibi... Bolj gotovi bi billi za mesto vsaj. enega slovenskega deželnega poslanica, če bi v statut vsneli maš predlog, po katerem naj voli: gori-ška provinca petnajst deželnih poslancev, ker bi na ta načiin na. podlagi proporcionalnega ustroja tudi Slovenci lahko ■izvolili' isvo-jega pcslamica..
Notranji položaj
Zadnje čase se je zopet širila vest, da bo Zolijeva vlada padla, vendar je zdaj že skoraj gotovo, da ostane Zoli na vladi do razpisa novih volitev. Le minister Campilli, ki je imenovan za predsednika Evropske banke, bo morda že v kratkem zamenjan.
Stranke se pripravljajo na volitve in v tem oziru je marsikaj novega in zanimivega, ki pa je morda bolj skrito kot očitno. Tako prihaja vedno bolj jasno na dan, da je krščanska demokracija nevarno osamljena in da se ostrost drugih strank proti njej z dneva v dan stopnjuje. Zadržanje krščanske demokracije do drugih strank, zlasti do včerajšnjih zaveznic in vladnih sodrudnic, katere je napadla in z njimi ravnala, kot da bi jih več ne potrebovala, je privedlo do kaj čudnega dejstva. To je do pisanja vatikanskega »L’ Osservatore romano«, ki odkrito želi, da bi se nekdanje sodelovanje
Nastopiti moramo skupno in složno
Pokazala se je nujnost skupnega nastopa vseh slovenskih organizacij, tudi glede deželnega statuta, kakor za. šolski .zaikon. Virši!!l se je -sestanek, in izvciljen ,j-e bil tehnični odbor, ki naj pripravi osnu-•teh sltaitiuiiai po alaveniakih željah i-i vidikih, vedno na podlagi ustavnih določil.
Ta odbor mara sedaj urno na delo, pohiteti mcira s svojiimi pripravami, ker so državtKjZibcirske volitve' tu in bi Slo-v;cta!i tahko uporabili tudi- to priložnost za splošno propaigando med našim ljudstvom po zahtevi maše zaščite. To propagandi pa ne smemo omej,iti samo na naše področje tin med načLm ljudstvom. Obrniti se moramo na vso italijansko javnost, ki ■naj pozna, kako krivimo ravna vlada, ko noče Spoštovati ustave do nas, Sioveincev, potem ko smo pretajpelli tolike krivice in gorja pod fašizmom in potem -ko. nam je vlada -leta 1945 slovesno dhlj-Ubila popolno zaščito.
Prepričan sem, da je široka italijanska javnost slaba poučena- o našem poddžaju, Joe® ji razni! listi in žal tudi nekateri pradsitatvmiki oblast,i' zatrjujejo, da smo popdlnoma zaščiteni in da svobodni uživamo vse) mogoče praviice.
C-e tudi na tak načiin ne pridemo do zaščitnega zakona, imamo na razpolago Ustavno sodišče. 'Ni mogoče, da bi nam to sodišče ne dallo prav, saj so naše zahteve utemeilijene na samih ustavnih določitvah. Ce so zaščiteni Nemci, Francozi in oelo Ladiinci., zakaj ne bi morali biti tuidil mi Slolvemci ?
Gred;itva in priložnosti za nastop pred Ustaviriim sodiščem 'nam ne manjka, saj se me smemo, nia primer, nikjer posluževati svojega materinskega jeizika v javi\ih uraidlih,, ne dajiaiti slovenskih fflmein otrokom. Se; vedno nismo gotovii, da o-ihiitanimia prisltmioisit slovenskega priimka,, ko pa -je ae vedno v veljavi fašistični z(akon; paitaflijančevanija sloveinskih priimkov iz inavadnlim prelfektulrniim bdloh kom. Sploh srno 'Slovenci zapostavljeni) tudi dirugod;. Tako nas, na primer, ne
vabijo v ralzrne -komisije. Ob volitvah n-i nobelnsg-a- Slaveinca med predsedniki vo^ Jlišč. 'Ne samo to, ampak v seznamih po-l-otmlikov, kaj, aadi iiepaščajo Slovence in Slovenkei. Tako so v imenik sodni,c-pcrot-nic vpieaia v Gorici le par slovensko govorečih žensk ; isto velja tm moške. Res, da imajo izpuščeni pravico pritožbe, toda na tem mestu odkrivamo obnašanje odgovornih pristojnih oblasti do naše jezikovne iskupniclsti, 'ki zgovorno prikazuje, da nismo 'tako enakopravni, kot to veleva določeni čP.ein usltave. In javne službe ? Zopet krivice ! Nekje na Goriškem je bilo 'razpisano mesto' občinskega stražnika-. Prijavil se je tudi slovenski mladenič s pristnim slovenskim priimkom. Moral se je .seveda pcdvirečli uradnemu zdravniškemu pregledu. No, zdravnik ga ni smatral za zdravega:, čeravno je mladenič pravkar odslužil vojaški rok pri težkem orožju..! Lahko ibi se pritožil in dokazal, da je papolnoma zdrav, pa .se je raje uda!
usodi, preprilč-an, d® se mu je zgcdIHa krivica. Za voljaiško službo- -s težkim orožjem-je tDl :zdrav .za službo občinskega, stražnika, pa ne !
S-cvirirati bedo, primerjali naš položaj s položajem 'Italijanov v Jugdslaiviji in nam očitali ugrabitve v maju leta 1945.
V	prvem oziru jim odgovarjamo, da smo prvi preganjanje -trpe® mi od fašizma in da mi ne odgovarjamo za one Italijane, ker smo pač italijanski državljani. Sicer pa mi milama krivi, če so se številni Italijani raje umslkmli iz Istre .in. se s tem odpovedali zahtevam in zaščiti. Pa saj bežijo tudi: Slovenci !
V	drugem oziru pa jim odgovarjamo, da nismo odigovorni za dejanja vojnih ?borcev ter slovenskih in italijanskih komunistov, ko imamo tudi Slovenci salmil velikapisko število fašilsitičnih, vojnih in komunističnih žrtev. Sicer je tu prvi krivec fašizem ki je, vojno sprožil, še prej pa nas preganjal in uničevali.
Državnozborske volitve
Bližajo se držaivnozbonske valitve iin naša javnost se 'zanima, kako in kaj bot-mo odločili Slovenci. Pravijo, da enotnega sporalzuma ne bo, ker so komunist i na Tržaškem že sami odločili,, da, si bddO' postavili siloveinskelga, komuniističnega, kandidata. Isto se trdi o titovcih in njim sorodnih organizacij z iitaliijamskiimi -in-dipendemtii&ti vred, ki so si menda tudi že izbr-alli slovenskega kandidata. Ce ga poisitalvimo še ostali Slovencii, kar nas je v derAckratljčinih o-rganiizacijah, bomo pa,6 slovenske volivce ločili >in delili na tri dele cim tako bodo tudi šteli glasove...
Kaj bodo naše demokratične orga.nizai-oijie odločile, ne vem. Za danes naj velja le sporočilo, da enotnega nastopa po vsej verjetnosti, kakor vse kaže, me bo in tako tudi ne slovenskega poslanca.
R.AiVNA-NvJE S KRAiVO PO PORODU IN REJA TELET : Ob porodu moramo paziti, da se krava ne prehladi, zato moramo paziti na prepihe. Tudi ni prav, da krava tele liže, ker .se na način zmoči in prehladi,. Tede takoj po' porodu drgnemo po životu s slamo, da ga osušimo -in ogrejemo. Takoj po porodu razkužimo teletu popek 'z l,izoformoyo tekočino. To tekdčiino napravimo tako da na e:n liter vode damo žlico lizoforma, katerega smo kupili v lekarni. To razkuženje je ne.cb-hodino potrebno, kelr s tem preprečimo vnetje popka, zaradi katerega pogine mnogo tele*. Kravo ki se pripravlja na storitev, postavimo v -hlevu v kot, kjer bo zavarovana pred prepihom in bo imela mir, ki je. pni porodu -necbhodno ' potreben. (Po storitvi ie prav da kravai čimprejie vstaneto ,zlasti zato, da se prepreči morebitni izstop maternice. Po po-irodu pustima tele čimprej h kravi, da se napije pa-vega mleka, kolikor ga hoče. To prvo mattiriino mleko siluži (teletu kot čistilo. Poudarjamo, da samo prvo mleko po porodu služi temu namenu, zato ne smemo krave prej pomolsti, dokler se tele ml .napilo, kolikor je hotelo prev tega prvega mleka. Krav ne smemo molsti ttittii tik pred porodom. (Pravilno bomo ravnali v prid teleta im krave, da- po sedmem mesecu brejosti ne molzemo, več, odnosno, če je krava močino mlečna, da jo nekoliko slabeje krnimo in popuščamo iž izmolžmjo mleka, dokler mleko ne popolnoma. izostane. Ko se je tele napilo prvega materinega mleka, 'bomo ositalo poim«. M in jel prav če to pomolženo mleko damo kravi, ker jo s tem močno okrepimo. Piri madaljmem sesanju teleta, ali pri, ročni molžnjii moramo paziti, dai mleko do kraija izmolzemo. Ob porodu moirar mo kravo hraniti z najboljšim senom in pomešanim s hranivom »sole«, ki je nalašč »za mlečne krave. Po storitvi moramo pat-ziiti, da se krava očisti iiin trebilo takoj odstranimo, ker bi ga sicer krava utegnila požreti. Skrbeti moramo, da ima krava dovolj pijače ker s tem zvišamo mlečnost, obenem pa tudi pospešimo pra-
GOSPODARSTVO
vtilno očiščenje. Pri pravilnem porodu in pri zdravi kravi se krava očisti v šestih urah. Ce se tekom teiga. časa krava ne očisti, bomo v maternico vlili šest litrov vode, segrete nai 380 C z dodatkom 2 odst. ihipeTmanga.na. Vodo vlijemo v maternico z gumijasto cevjo, ki smo jo prej razkužili in namazali z oljem. Porinemo jo skozi zadinico proti maternici' in sicer do višine! križa t. j. približno 40 cm' globoko. 'Na drugi konec gumijaste cevi pa vtaknemo lij,, v katerega polagoma vlivamo vodo. Ce se nato v nekaj dneh krava, ine očisti, je pravilno, da pokličemo ž Bvinoadra.vmiika'.
Kakcir smo že povedali , moramo prvo mleko pustiti teletu kolikor ga: hočei, ker je to nenadomestljiv prvi živež teletu.
V	nadaijinih petih tednih mora tele živeti s samim mlekom, ako hočemo zredKitii zdravo živinče. Prav pa je1, če teletu, katedro mislimo ,zrediti, da:a,mo mleko do več mesecev starosti. Istočasno pa mu (podajajmo tudi po kako sveže jajce. Ob prvih (tednih življenja, teleta ustvarjamo podlago za vse njegovo nadaljino življenja, zato me smemo šiediti s pravilno prehrano. Kar ■ mladosti zamudimo, ne bomo poizneje .nikdar več nadomestili. To maji si vsak živinorejec dobro zapomni.
Tele izreiamo na dva načina : 1.) da iga pustimo pri kravi sesati 2.) da ga 'hranimo z napajalnikom. Prvi1 način je naravnejši, vendar je bolji priporoči jiiv drug način, ker določamo lahko natačno množino mleka, laii naj ga teile pni vsakem obroku dobi,. V izačetnih 4-5 dneh pustimo tele po štiri do petkrat na dan k sesanju, nato pa le po trikrat dnevno. 'Vsakokrat ko se tele nahrani iz mlekom, mu daimo nekoliko mlačne vode, kateri dodamo za žličko klajnega apna na dan ali pa isto količino »Vitasola«. Istočasno bomo tudi kravi podaja’’! med vodo po eno žlico klajnega apna. dnevno,
Kakor že rečeno 'bomo teleta ki smo
jih namenili za rejo, krmili štiri do pet mesečev z mlekom ter s kiajmim apnom ali še bolje zs (»Vitasolom«. Navideizmo se zdi tako krmiljenje zelo drago, toda,. alko pogledamo na uspeh, bomo videli, da se maim tako krmljenje izplačai. Dnevni o-biok mleka naj ibo povprečno ena sedmina teletovei teže. V prvih štirih tednih naj tele dobiva samo mastno mleko, pozneje pa lahko padajam.O' posneto mleko, katero pa seveda dopoijmljiujemo s pšeničnimi otrobi ali s hranilno moko »sole«. Tele moramo le polagoma odstavljati od mlečne hrane ; -tako temo po treh mesecih pcfldadali nekoliko dobrega, sena in močnih hranil (otrobi im vltasol) poleg mleka. Take obroke bomo višali im istočasno manjšali ene z mlekom vse da potega meseca, ko pridemo do normalne prehrane; živine.
'Umen kmetovalec bo posvetil reji živine vso skrb, ker velja še vedno pravilo, da je hlev blagajna kmeta.
V	SADOVNJAKU : Malo je naših kmetovalcev, ki pravilno negujejo sadno, drevje. posebno stare jablane im hruške so zanemarjene, polne mahu in lišajev, pre-gositihv polomljenih suhih vej. Sploh uboga jablana in hruška ve samo takrat, da liima gospodarja,. če ji je narava kljub vsem neldostakom navrgla nekaj sadeža iin iga, je gospodar ob dozoritvi prišel pobrat. Nobena čud če taka, drevesa ne rodijo ali' pa rodijo slabo sadje. Sedaj
iv	zimskem času imamo dovolj, časa, da posvetimo nekoliko pažnje sadnemu drevju. Odstranimo vse suhe ter pregoste im nalomljene veje, ostrgajmo z železno krtačo ali s kakim drugim topim orodjem, skorjo, mah ■' l lišaj, raz drevesa. Opazili bomo, koliko mrčesa, se je skrilo za skorjo iin mahom, kjer namerava prezimiti im. bi* nam na pomlad napravilo mnogo škode. S krtačanj.em pa ga uničimo. Pozneje bomo ito sadno drevje poškropili in o tem bomo pravočasno kaj več povedali. Seveda tudi češplje, marelice in češnjeva drevesa bomo očistili na opisani način.
-t-
Nedavmo tega' je'(»Demokracija« poročata;, da je minister Andreotti dejal, dal se deželna avtonomija, s posebnim statutom mera izvesti *"'di zaradi nujnosti, da se. jezikovne mlainjšinie pokEčejjoi k prevziemu odgovornosti pri javni upravi. Iz tega bi morali Sklepati, da se vlada: (minister je dan vlade) zaveda dol-ižnostffi, ki ji jo nalagajo ustavna določila da vseh jeizikcvmih mamjšin, tudi do na^ še. Piri tem pa moramo pribiti, da; izkazuje sid venska, jelziikovna skupnost vso lojalnost do države in da' je že! več let prisotna tiudii na odgovornem mestu pri javni .upravi. Vojaška služba,, plačevanje davkov, zadržanje izvoljenih občinskih svatov iin pcisamezinih svetcvaicev v mestnih in provincialnih svetih, vse to .priča zgovorno in ugodno.
Na vsak način je dolžnost slavenlskel manjšine., da je v vsakem oziru lojalna do države, da me bo z druge strani ugovarjanji in priložnosti za krivično zadržanje do Slovencev, ki se hočemo ohraniti pri žilvljienju, kolt jezikovna skupnost lin napredovati v mirnem sožitju iz vsemi državljani in ob obojestranskem razumevanju ter spoštovanju. Enakopravni v dolžnostih moramo doiseči' enakopravnost tUdii v pravicah ki nam pripadajo že po sami' ustavi.
Dr. Avgust Sfiligoj
Občinska seja v Sovotinjah
Pred koncem leta 30. dec. 1957 se je vršila seja občinskega odbora v Sovod-njahl Obravnavali ’so med drugim tudi vprašanje najemnin občinskega lovišča. Dosedaj je najemnina prinašala občini okrog 50.000 lir letnih dohodkov. Eden izmed svetovalcev manjšine je izjavil, da je proti povišku, zato, ker tako lahko lovi divjačino tudi naš kmet in ne samo bogata gospoda.
Za materinskimi ambulatorij bo občina prispevala 60.000 lir. Zakup občinske trošarine so odložili na eno prihodnjih sej. Glede prenosa mrličev je manjšina predlagala pogajanja z nekim podjetjem iz Gradišče, kar je bilo odobreno. Poleg tega so odobrili še nekaj drugih manjših zadev.
Županstvo naj se zgane
Ker vsi prebivalci plačujejo občiin.i odmerjeni jim davek in prav tako oni, ki morajo hoditi po ulici Čampi, je razumljivo, da so t slednji v 'teh zadnjih časih precej glasino izpričevali svoje inezado-vdljsitivo nad obupniiim stanjem omenjene uliefl. Zato naj, se županstvo čimprej pobriga, da bodo -ljudje- lahko rekli, da hodijo po cesti) >in ne po plasti razvlečenega', blata! iiin kamenja.
V	primeru pa da bi se to ne zgodilo, bi bilo skoraj najbolj, pametno prositi za pomoč števerjainsko občinsko upravo, ki se res 'zanima, da so občinske cestei vedno v dobrem stanju.
med krščansko demokracijo, liberalci, republikanci in Saragatovimi socialisti zopet obnovilo. To se razume, ko predlaga povratek k demokratični sredini.
V Vatikanu vidijo dalje kot v vodstvu krščanske demokracije in se bojijo, da ob nadaljevanju osamljenosti krščanske demokracije utegne priti do ostrejših skrajnih zaletavanj proti klerikalizmu na škodo katoličanstva. Tudi vse druge stranke utegnejo voditi volilno propagando v smeri antiklerikalizma. To pa pomeni zasenčevati samo katoličanstvo. Pisanje vatikanskega lista je precej vznejevoljilo voditelje krščanske demokracije tudi če tega javno in odkrito ne pokažejo. Sam tajnik stranke Fanfani je dejal v nedeljo 7. t. m. v Bologni, da si bo krščanska demokracija poiskala zaveznike po končanih volitvah. Nekateri sklepajo, da je Fanfani mislil na monarhiste in na saragatovce. Fanfani je namreč dejal, da mora krščanska demokracija pridobiti skoro milijon več glasov kot junija 1953, da lahko ohrani sedanjih 262 poslanskih mest. Praktično to pomeni, da je izključeno, da si lahko pridobi absolutno večino glasov in posledično poslanskih sedežev, to je kakih trideset več kot jih ima danes.- Fanfani. se verjetno te težkoče zaveda in je zato že naprej odkril namen iskanja vladnih zaveznikov. Postavil pa je pogoj, da morajo ti bodoči zavezniki že sedaj opustiti vsako napadanje krščanske demokracije in oči-tovanja klerikalizma. Seveda zadeva to v prvi vrsti liberalce in republikance, ki niso Fanfanijevega govora sprejeli preveč navdušeno. Monarhisti in Sara-gatovi socialisti pa menijo, da si bo krščanska demokracija izbrala ali ene ali druge za svoje vladne zaveznike in so-trudnike. Na to računajo in so priprav ljeni sprejeti tako vlogo.
Prav zaradi tega si monarhisti prizadevajo doseči medsebojno spravo in se združiti v enotno organizacijo ter tako na volitvah strnjeno nastopiti.
Saragat pravi, da sta kiščanska demokracija in njegovi socialisti poklicar: voditi državo. Spominja se namreč lanskih Fanfanijevih izjav, da sta namreč krščanska demokracija in demokratični socializem poklicana, da Evopo vodita in rešujeta pred komunizmom.
V Bologni je Fanfani izrazil željo istočasnih volitev poslancev in senatorjev, kar pomeni, da krščanska demokracija vztrajno misli na preureditev senata in njegovega razpusta s posledico istočasnih volitev. Za tako xešitev govno l'.di stroški, kajti volitv; poslu-.':in senatorjev stanejo kakih dvajset milijard lir stroškov. Ce pa bi se vršile istočasno, s predhodno preureditvijo senata, bi država polovico teh stroškov prihranila. Vprašanje pa je še viseče in ne izgleda, da pride že sedaj do preureditve in do istočasnih volitev.
V ostalem se polemika proti krščanski demokraciji stopnjuje in razjasnjuje. Proti njej govorijo in pišejo : da gre vedno bolj proti enostrankarskemu režimu kar pomeni konec demokracije; da vodi preveč očetovsko socialno gospodarsko politiko v smislu enakega solidarizma, kot ga »pridigajo komunisti«, namesto da bi se postavila na stran liberalizma. In drugo !
Zadnje dni pišejo listi o nameravanem posegu sovjetskih komunistov v italijanske volitve s tem, da bi ponudili Italiji znatno in izdatno pomoč.
Sovjeti se morda nadejajo, da se Italija ne čuti zadovoljno v Atlanski zvezi. Zato bi radi poskusili s tem manevrom, in bi hrati pomagali italijanskim komunistom za propagando na prihodnjih volitvah. Izgleda, da je Italija tako sovjetsko potezo pravočasno preprečila.
. Z II H V A L A
Našega ljubljenega
lfikota Rudolfa
so na zadnjo pot spremile množice prijateljev in znancev ter ga obsule s cvetjem. Iskreno se zahvalujemo gg. zdravnikom, duhovščini, lovcem in vsem, ki so čustvali z nami ob tej težki izgubi !
Družina dr. Vrtovčeva
Gorica, 30. decembra 1957
Agencija
Ello
GORICA ul. Mameli 8, tel. 5265
VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzularne vizume ;
SESTAVLJA prošnje in prijave ; POSREDUJE v prevoziništvu in splošnih kupčijah.
Kolonializem včeraj in danes
Do 18. stoletja je bila Evropa središče svetovnega dogajanja. Po tem razdobju pa so se silnice evropskih dežel in velesil pričele krepko usmerjati proti novim celinam in zemljam. Težišče zgodovine se je pričelo širiti, dokler ni v našem stoletju potegnilo V svoj krog ves svet. Tako imenovane evropske vojne so, na žalost ali veselje, zadobile drug, širši svetovni značaj. Zgodovinski in tehnični razvoj zadnjih desetletij pa prekaša vse človeštvo in celine. Tako smo praktično vsi v istem čolnu. V zadnjem času pa smo priča poizkusom, ki že iščejo novih prostorov v vsemirju.
Vzporedno ter tesno povezan s tehničnim in gospodarskim razvojem • je tudi kolonilni pojav, ki je glavna značilnost zadnjega zgodovinskega razdobja druge polovice 19. stoletja. Danes sicer kolonialni imperiji doživljajo veliko krizo in mnogi upravičeno že napovedujejo njihov zaton, vsaj v dosedanji obliki, kljub temu pa je ureditev tega glavnega vprašanja našega časa bistvene važnosti
Kolonialno ekspanzijo Evrope pravzaprav delimo na dve glavni razdobji. Prvo pričenja z odkritjem Amerike 1. 1492 in traja do konca 18. stoletja. Namen osvajanja prekomorskih dežel je bil izključno izkoriščanje naravnih ter tipičnih kolonialnih izdelkov po monopolnem sestavu. Španija in Portugalska sta si tedaj prvi nemoteno zgradili svoja kolonialna cesarstva. Njima je sledila Nizozemska, ki se je usidrala v Indoneziji, Anglija v Indiji in Severni Ameriki, Francija v Kanadi, deloma v Indiji in drugih važnih središčih. Vse te države so izkoriščale kolonije nesmiselno, nerazumno. Proti temu izžemanju so se uprle severno-ame-riške kolonije, ki so se tudi politično odcepile od Anglije 1. 1776. S tem se prvo razdobje bliža koncu. Z osamosvojitvijo Južne Amerike od Španije in Portugalske (1810- 1824) pa je ta proces zaključen.
Kolonalizem, o katerem se toliko piše in razpravlja, ima svoje začetke v prejšnjem stoletju, ko pričenja drugo važno razdobje. Klasično ■ težišče za evropsko ekspanzijo sta do 19. stoletja, to je do napoleonske dobe, veljali obe Ameriki in tudi Azija. Ko pa so Evropo dokončno izgnali z ameriške celine pod vplivom Monroe-jeve doktrine, se je naša celina odločno usmerila proti še skoro neraziskanim črnim celinam, Afriki, Aziji in Oceaniji. Velikanske važnosti je bilo v tem oziru odprtje Sueškega prekopa leta 1869, ki je občutno skrajšalo ladjam pot v Azijo. Afrika je tako postala plen evropske ekspanzije, kjer so iskali novih surovin in prodajnih trgov za svojo rastočo industrijo. Samo Anglija (Egipt, Sudan, Uganda, Rodezija, Južna Afrika) in Francija (Severna in Ekvatorialna A-frika s Saharo) sta si zagotovili dobri dve tretjini površine. Ostalo so si razdelile: Belgija (Kongo), Nemčija, Španija, Portugalska in Italija. V Aziji pa sta nadzorovale Anglija in Francija ter Nizozemska ogromna področja v Indiji, In-dokini in Indoneziji.
Do najbolj obsežnega kolonialnega gospodarstva se je povzpela Velika Britanija, ki je do zadnjega časa gospodovala nad ogromnimi posestvi v Aziji, Alriki, Avstraliji, Ameriki in Oceaniji. Danes pa je Anglija že močno oslabljena v kolonialnem gospodarstvu, _ki se polagoma spreminja v le še formalno zvezo Com-monvvealtha ali Britanske skupnosti narodov.
Še večje težkoče ima Francija s svojimi kolonijami; Indokini je morala dovoliti, da gre svojo pot, v Severni Afriki pa se vzdržuje le z veliko vojaško silo in stroški, ki že leta tarejo francosko' gospodarstvo in finance.
Kot je razvidno, je danes kolonializem zašel v veliko notranjo krizo, ki je nihče ne more prikrivati. Kolonialni narodi se prebujajo in hočejo urediti svoje odno-
šaje z Evropo na drugačnih osnovah kot je bila navada do sedaj. Zanimivo in celo protislovno je dejstvo, da so ta položaj pomagali ustvariti kolonizatorji sami s pospeševanjem kulture in tehničnega napredka v kolonijah. Prej so si zasluge lastili v lastno korist, danes pa neradi sprejmejo posledice tega zaslužnega dela.
Jedro vsega kolonialnega problema je v razmerju med državo matico in kolonialnim ozemljem. Od pravilne ureditve teh medsebojnih odnosov je odvisno mirno sožitje in ravnotežje. Razvoj sili danes v vedno znova ustvarjajoča sožitja na novih temeljih. Kolonialni problem namreč ni več samo izključno notranje vprašanje, ker se je delno že vključil v krog drugih mednarodnih vprašanj. Prebivalstva kolonij ni moč več smatrati kot golo številko v imenu neke višje civilizacije, ampak ga je treba v tem delikatnem trenutku razvoja spretno vključiti v nove, ustreznejše oblike sodelovanja. To težnjo je Velika Britanija izkoristila s podelitvijo svojim bivšim kolonijam raven dominiona, t. j. popolne samouprave. Danes so dominioni popolnoma samostojni, veže jih samo britanska krona kot simbol te zveze in izročil. Zato so 1. 1949 preimenovali izraz britanskega Common-wealtha v Commomvealth of Nations (Skupnost narodov).
Za rešitve na podobni osnovi sta se odločili Francija in Nizozemska šele po zadnji vojni, ko so se domačini že odločili, da zahtevajo neodvisnost za vsako ceno. Tako je Francija zaradi homatij izgubila Indokino. Iz Severne Afrike pa jo hočejo izgnati Alžirci. Po mnenju strokovnjakov ne kažejo Francozi one gibčne prožnosti prilagojevanja novonastalim položajem, kakor so ga svojčas pokazali
angleški državniki. Vsa umetnost je v tem, da se zna vzkladiti nesporazume in gojiti ter pospeševati skupne koristi, kakor zahteva to čas in razvoj.
Evropa je prispela do razdobja kolonialnega popuščanja, ko se mora umikati s starih postojank. Edina možnost, ki se ji nudi, da ohrani temeljne koristi in prijateljstvo narodov, ki so na poti v neodvisnost, je v sodelovanju na podlagi enakosti, nudeč jim gospodarsko in moralno pomoč, da premostijo začetne težave. Izkušnje Amerike in Azije vsaj tako učijo, drugače jo bodo sile, ki jih že sedaj ne more več nadzirati, prehitele.
V	zadnjih desetletjih opažamo, da so temelji kolonialnega ustroja omajani in celo izpodkopani. Danes, ko so se mnoge kolonialne dežele industrializirale, ne morejo več nuditi surovin po starih pogojih. Pfav tako hočejo kupovati tuje izdelke po konkurenčnih cenah in svobodno trgovati. To je tako imenovani sistem »odprtih vrat« ali svobodne gospodarske konkurence za vse države. S tem načelom je bil zadan močan sunek kolonialni zgradbi.
Po prvi in zlasti po drugi svetovni vojni pa je vprašanje kolonialnih ozemelj končno zadobilo mednarodni značaj. V okviru OZN deluje ustanova za Zaupno upravo, ki nadzoruje številne kolonije ter jih u-smerja proti neodvisnosti. S tem pa, da morajo kolonialne države vsako leto poročati tej mednarodni organizaciji (OZN) o stanju in splošnem razvoju v svojih kolonijah, je načelno odprta možnost, da vsa kolonialna ozemlja lahko nekoč postanejo neodvisna. Za to rešilno vrv so zgrabili afriško-azijski narodi, kakor pred štiridesetimi leti evropski narodi za Wil-sonova načela.
Kot vsako drugo gibanje ima tudi ko-
lonialni pojav svoje dobre in slabe strani, svoje karakteristike in probleme v tej in v oni fazi svojega obstoja. Evropa se je dobro stoletje sukala okrog tega vprašanja. Z njim se bavijo vsi strokovnjaki; državniki in gospodarstveniki, moralisti in modroslovci. Mnogi so ga skušali razčleniti; eni so ga povzdigovali, drugi odločno zavračali, kakor se splošno dogaja ob presojanju problemov, ki zadevajo celotno človeško osebnost. Z moralnega stališča prav gotovo ni upravičen, ker nasilno gospodarstvo enega naroda nad drugim ni dopustno, niti v imenu neke višje kulture in civilizacije. Vendar pa mu je treba kljub temu priznati zasluge na področju tehničnega napredka in civilizacije pri zaostalih narodih. To seveda s praktičnega vidika. Motreč z realnega zgodovinskega vidika, kolonialnega pojava kot dejstva ne moremo opravičiti, niti ga v celoti zavrniti in obsojati.
Evropa je v določenem trenutku svojega bujnega gospodarskega in političnega procvita hotela pritegniti pod svoj vpliv in nadzorstvo ostale celine sveta. S tem pa je nevede pogrešila. S svojim vzgledom in kulturo ter civilizacijo je povezala stike z narodi drugih plemen in barv ter vzbudila v njih smisel za urejeno družbeno življenje. Življenje, ki se je prej odigravalo ločeno na posameznih celinah, se je temeljito razgibalo. Danes živimo v večji ali manjši medsebojni povezanosti in odvisnosti.
Evropa pa že stoji pred novim problemom, ki ga je doslej morda preveč zanemarjala: združitev. Od rešitve tega za njo danes življenjskega vprašanja je v veliki meri odvisen njen bodoči vpliv tako na mlade afriško-azijske narode, kakor na ostali svet.	A. T.
Kraljestvo najvišjih gora
Še nedavno so prištevali Nepal med najbolj zaprte azijske dežele. Med tisoči in tisoči Evropejcev, ki so se vsako leto trudili, jih je bilo komaj po kakih deset srečnežev, ki so dobili vstopni vizum. Danes je to mnogo lažje. Nepal ima samo pet diplomatskih zastopstev v tujini: London, Washington, Novi Delhi, Rangun in Peking. Tam izdajajo tudi vstopna dovoljenja za enotedensko bivanje v Nepalu. V glavnem pa velja dovoljenje samo za glavno mesto Katmandu in najbližjo okolico. Daljša potovanja po deželi zahtevajo še vedno ogromno potrpežljivost. Dovoljenja za taka potovanja izdajata o-sebno ministrski predsednik in vojni minister.
Najhitreje pride obiskovalec v Nepal po zračni poti. Iz severnoindijskega mesteca Patna vzletajo potniška letala dnevno proti nepalskemu glavnemu mestu. Polet traja dobro uro časa. že po preletu pol ure letanja se spremeni obširna indijska ravnina v gozdnato gričevje. To je tako imenovana dežela Teraj, najnižji življenjski pas Nepala. Teraj velja za najbolj nezdravo področje Azije, leglo malarije in pravi dorado slonov in nosorogov.
Tu poteka med bambusnim pragozdom in meter visoko travo, čez močvirja in obširne mlake povsem nevidno državna meja med Indijo in Nepalom. Kljub strahotnemu podnebju so tudi tu neznatne človeške naselbine. To je primitivno ljudstvo temne barve, ki je plemensko v ožjem sorodstvu z indijskim praprebival-stvom. Ljudstvo se v glavnem preživlja ss poljedelstvom, lovom in nabiranjem divjih sadov. O šegah in navadah tega prebivalstva ne vemo ničesar, kajti še noben raziskovalec ni vzdržal v tej okuženi deželi.
Nekaj minut kasneje se odpre potniku
v letalu strma gorska veriga z vrhovi do 2000 metrov višine. To je gorovje Šivalik, srednji življenjski pas Nepala. V tem zdravem, čeprav ne posebno rodovitnem pasu živi glavni del nepalskega prebivalstva, ki ga cenijo na približno osem in pol milijona duš. Od tu se v nekakih gorskih valovih vzpenjajo pobočja vse tja do oddaljenih, snežno bleščečih vršacev Himalaje. Med gorskimi valovi si utirajo pot mogočne reke, ki jih napajajo veličastni ledeniki.
Ko se letalo po enourni vožnji spušča na letališču Katmandu, se na severnem obzorju jasno pokažejo obrisi tretjega geografskega pasu nepalske države: visoko gorovje. Kot mogočna veriga iz snega in ledu se tu razprostira Himalajsko velegorovje od zahoda proti vzhodu z najvišjimi vršaci sveta. Mount Everest, Gauri Sankar,’ Anapura in Daulagiri, to so imena, ki so sloves Nepala raztrosila po vsem svetu.
Prestolnica Katmandu šteje okrog 200 tisoč prebivalcev in dokazuje, da je civilizacija prodrla tudi pod sama vznožja Himalaje. Ceste in ulice so električno razsvetljene. Nad mestom se dvigajo mogočni stolpi novozgrajene državne radijske postaje. Nad vhodi treh modernih kinematografovc. bleščijo neonski napisi. Promet po cestah, ki je kar živahen, urejujejo ženske-policistke. Obiskovalec pa bo že kaj kmalu .ugotovil, da je moderna plast hudo tanka, in da ima nekdanje zatrjevanje: Nepal je živi srednji vek Indije, še vedno polno veljavo. Nikjer po vsej indijski celini ni ortodoksni hinduizem v tako polnem razcvetu kot v Nepalu. Vojščaki Gurka, ki so takoj po vojni tvorili glavnino indijske brigade pri zasedbi naših krajev na Primorskem, so
vladajoča plast v Nepalu. Ti vojščaki strogo vztrajajo na starih izročilih, in državno življenje je najtesnejše povezano s hinduističnim kultom. Neštete svete krave in biki se drenjajo po ozkih ulicah. Celo člani vlade si zjutraj namažejo čelo z rdečim znamenjem, ki naj vodi njihovo vsakdanje delo k srečnemu zaključku
Nepalska prestolnica velja s svojimi pagodami, katerih strehe so prevlečene z zlatom, s svojimi palačami, opremljenimi z najrazličnejšimi rizbarijami, z visokimi kamenitimi stebri z velikimi zlatimi kipi srednjeveških kraljev za eno izmed najbolj romantičnih azijskih mest. Opoldanski izstrelek iz topa in udarci po dveh orjaških bobnih, to so nepalska merila za čas. Vladni uradniki pričenjajo z uradovanjem šele ob enajsti uri, ob sedemnajsti pa že spet zaprejo svoje u-rade. Pozimi, ko dejansko vlada milo spomladansko vreme, se uradi selijo iz temačnih prostorov na prosto, na ulice in trge. Tu lahko meščani nemoteno zasledujejo delo ura-.lništva, ki piše spise na papir, ki ga izdelujejo doma kar na roko.
Od prestolnice proti vzhodu leži mestece Batgaon. Po sončnem zahodu se naselje spremeni v pravo pravljično mestece. Na tisoče in tisoče večnih lučk zablešči po mestu v čast bogu bogastva Ga-neša. Iz na pol priprtih vrat templjev se razlega petje duhovščine. Veter pozvanja z malimi zvončki, ki visijo ob robovih streh. Tu prebivajo Nevarji, ki so veselo ljudstvo.
Za preteklo jesen so bile razpisane parlamentarne volitve. Pa jih ni bilo mogoče izvesti, ker je zmanjkalo papirja za glasovnice.
Borba proti prehladom
Prehlajenja se pojavljajo tudi v najboljših družinah, če pa naše skrbne mamice storijo vse za utrditev odpornih sil otrok proti okuženju, potem bodo člani družine znatno manj kihali in kašljali. Za zimske vremenske muhavosti se moramo pač založiti s »protiprehlajevalnim orožjem« in strah pred zimo se bo umaknil z naših damov.
Prvo orožje družinske obrambe proti prehlajevanju je izdatna in pravilno prirejena prehrana. Hrana, ki vsebuje protein in vitamine A je še prav posebno dragocena. K tej spadajo: mleko, ribe, sir, čin kruh in ovseni kosmiči, j?jca, pusto meso, sveže sadje, zelene solate in povrtnina. Otrokom izpod pet let starosti dodajamo še ribje olje v poljubni obliki. Zelo važno je, da otroci hrano pravilno uživajo. Hlastno požiranje je skrajno kvarljivo. Temeljito prežvečenie je prvi pogoj pra\ ilnega zauživanjj hiane.
Drugo orožje: gibanje na svežem zraku zrači pljuča in dobavlja organizmu potrebne količine življenjsko važnega kisika. Otrok, ki se zadostno ne giblje na svežem zraku, postaja bledičen in apatičen, njegove odporne sile hromijo. O-troci na) se zadržujejo kolikor mogoče dolgo na svežem zraku. Celo ob resnično mrzlem vremenu se zdravi o‘roci radi igrajo na prostem. Mraza jih varuje primerno oblačilo in neomejene energije, ki jih silijo k stalnemu gibanju.
Prav tako važno kot svež zrak in gibanje je zdravo spanje. Otroci morajo zelo zgodaj v posteljo. Tudi starejšim je taka navada samo koristna. Razumljivo je, da morajo biti oblačila v mrzlih dneh primerno topla, še bolje je, če so pri tem lahka in dovolj ohlapna. Samo tako lahko vzdržuje otrok vse dele telesa sproščene in jih neovirano giblje. Tesna in težka oblačila ne utrujajo samo otrok, pač pa so naravnost škodljiva. Ovirajo krvni obtok in omejujejo dihanje. Tako nastopajo motnje v obliki malokrvnosti, pojavljajo se ozebline in obolenja dihal.
Če se je otrok kljub temu prehladil — morda se je prehlada tudi nalezel —, potem ga je treba takoj izolirati. Najbolje je, da ostane za 48 ur v topli postelji. Odprto okno omogoča koristno prezračevanje spalnice.
Stojo dolžnost smo izpolnili
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vse kar je sledilo, je bilo sa= mo ohranjevanje in izpopolnjen vanje tega kar je bilo že dano in z desetletnim uživanjem utr* jeno. Prav nič ne pretiravamo, če enkrat neskromno vprašamo: ali bi Londonski sporazum v svoji prilogi še lahko določal, da mo* rajo obstati vse slovenske šole, ki jih našteva, če bi teh šol od leta 1945 ne bilo več ?
Tu nam menda tisti, ki so leta 1945 in še 1947 slovenske šole bojkotirali, na učiteljstvo pa huj; skali nerazsodne ljudi, vendar ne bodo mogli reči, da so jih oni rešili 1
Mislimo da je prav, če smo enkrat primerno in neskromno podčrtali ti dve dejstvi, ti dve veliki zaslugi demokratičnih Slo* vencev v Italiji, kajti to kar smo povedali je že danes zgodovini ska resnica, na katero smo vsi, ki smo jo v teh desetih letih po: magali ustvarjati, lahko ponosni.
i)uniiiiuinuiinmiiiiiuiuiuiuiiuiiiiiiuiuiiimiiiiiiimin«iuiinnriiiminiiiiiinininiffiiiiiiiuiiiiuiiiHUHUiiiiiiuuiiiiiiiuiiiiuiiuuiHiiniiuuuinuniininiiiiiiiiui]iuui8iiiimiiiiinnnuiiiiuiHiiiiimiiiuiiiiiuiuun
POD ČRTO
l!!!l!llllllllll!!||!l!llll!l!!ll!!l!l!l!l!l!nll!l!ll!llll!l!l!lllllllll!l!!l!l!il!l!llll!l!llll!lllHI!l!IBI!!!l>IIBIIII!!llll!lil!!lll!!l!lll!lllllllllil!inii!IIIII!!ini!l!llllll!!lll!l!!illlllll!l!!!l!llll!l>llll!l
miiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiniiiBtiMiiiiiiiiiii*^
Božično darilo 1957
Pri 'najbciljši volji .bi -ga ne mogli imenovati lepotca. Njegov kožuh s črnimi in belimi .zalplailaimi ja bil ves ra.zkuštran. in odrgnjen. Moge so bile vse preveč shujšane, -pa itutki kratke in skrivljene. Neenaka uhlja sta biia žrfosteno povešena.. Iz okroglih ciei, brez bkisika., je zrle v svet caipuščeccsit iin beda. Bill je majten, žalosten psiček.
Po novi paEarai ob mestni hiši, .se je potepal negotdvino. in sramežljivo. Pasa-ža je bila) naizikošno razsvetljena. N ič manj ralzkošne r&so- bite prodajalne .na %beh straneh pasaže. Na .sredi je'bila po,stadijema božična smrekai s. številnimi, žarni-calmli. Bil je sveti večer.
Ni bil:; pcit-ibmaga mraza. • Bolj. velikonočno 'kat pa, božično, vreme. Lalkota je psička prignala v bližino duhtečih trgovin.
V pasati sr* se drenjale množice, in psiček je marali hudo paziti, da rrau nihče ni stopil :r.a> šape. Kamorkoli se je ozrl, poivsod same1 noge. Zenske noge itn. moške noge im otroške, noge. Pa. tudi noge večjih, lepših itn finejših psov. In. predvsem srečnejših !
Mnogi so psička: opaizili. Mnogi so ga tudi alilšaCiii, včalsiih je namreč tudi zelo ohzilnno zacvilil. 'Mihec :n Jaikec sta. odbil kr že .sedmo uto ; kdo bi se v tem čais.u in .na taik dan zanimal za majhnega1 ■psička ?
Orjaški bernhardiinec je povohal malega psičkai .tja., kjer veliki, .psi, vohajo male. Zelo živčen gospodi s številnimi paketi pod paizdulho ga je 'narahlo brcnil, ker mu je zašel 'na pot.
V kotu poleg knjigarne je stala, stara gospodična. Oblečena, je bila: v .skrbno
.negovan perzijanec, ki je .zagledal luč svetla že pred najmanj tridesetimi leti.. Na srebrno pobeljenji glavi je sedel majhen krznen klobuček. Čevlji na nogaih so Odkrivali pokolenje iz 19. stoletja, rclki sta itičaiU v staromodnem mufu.
Gospodična je bila že zelo stara in zelo majhna). Obraz, je odkrival obup in plemenitost. Gospodična je bila' nekdaj učiteljica: na Cirliil-Metcdcvi šoli. Preživela je vse svoije sorodnike. Na »Vetu je oataCa, sama. Tol pa, ni nobena, šala: starost iti osamljenost z beiraisko pcikojnfno, prevsiliko za. grob, premajhno za življenje.
Sveti večer je bil, zanjo najstrašnejši dam. v letu. V temačni mansardni, sobici s staromddinoi opremo so jo, .tiščali k tlom davni spomini : Takrat, takrat, takrat... Doma j.e morala neprestano samo: jokati.
Osamljenost, jo je doma bolj dušila kolt mraz in revščina. Zalto ,s-e je tudi cdpra-vilia v živžav q>eatne:ga življenja. Lepe iklnijfige, .iiluksfcrafciijie, časniki, vse to jo je bolj zanimajo kot druge številne božične ralzkcšnoiJti po trgovinah. Obšla je €e vse knjigarne, bolje knjigarnišk« izložbe, in sedaj je postajala tu. Pa tudi življenje je dihalo tu s polnim.: pljuči. Bila je edini človek med številno mmožiičo, ki je že' pol ure stala in ogledovala. Vsi ostali so dirjali, postajali' pred izložbami nekaj minut in drveli dalje. Premišljevala- je : Ce bi imela enega samega človeka, da bi se nalpcitiile. k n.j mu. Ce bi imela vsaj nekaj! več de.mar.jai ilni bi isi lahko nekaj malega kupila, in še da bi. bil ta' sveti večer že za menoj.
V trelniutkiui ko je o. .tej' svoji tretji želji premiiišlijevaila, je ,zagledala: psička..
V težkem prerivanju skozi obsežno pa-isažo je psiček zašel v kolt, kjer je stala stara učiteljica. .Tudi psiček se je ustavil 'iin si ogledovat s svojimi žalostnimi očmi
gospodično. Gospodična je bila. edino bitje, ki je ni preganjal čas. Stara gospodična je v tem trenutku pogrešila. Psičku je žrtovall® dvoje prijaznih besed. Dejala je :
»No. ti? «
•Dvoje kratkih besed jo je izdalo, in predalo,. Mali psiček 'je bil nenadoma kar iz sebe. Veselo je zalajail, skočil s prednjima) incigcma na peirzijanec in lizal desnico, ki ;o je gospodična potegnila iz mufa.
Ure iin dneve dolgo se je potepal po mastiu. Sedaj pa ,ga msikdo na,govori »No, ti ?« Seveda je smatral takle pozdrav za ljiubeizeffilsko izpoved. Bddimo odkritosrčni, tudi! r.am tli se verjetno itako godilo v podobnem položaju.
V	življenju poizmamo tisto skrajno mejo osamljenosti, te katere vzklije vera. Za-nemalrjienček, .je stari gospodični', veirjeil. Zalto j e vrt el napol iBizceiframi repek in se raiziodevia' v visej svoji, prijaznosti.
Stara gospodična se ; narahlo nasmehnita. Pobcaala je psičkai vsa negotova Sn slafcotmai, nato pa je dejala : »Le pojdi domov, le pojdi 1«
Pa ni odšel, čeprav je verjetno razumel tudi slovensko govorico. Zleknil se je po dragocenih ploščicah in se smehljal z zobmi skolzii nasrahlo priprto spodnjo čeljust. Ta, pasji .smehljaj, je spravil starko v obup. Kaj se to za božjo voljo zgodilo, če se psa, ne' znebim, je premišljevala! (Saj vemo, koliko opravkov ima' ljubi Bog na svetli večer).
»Pojdi domov«, je diejallia gospodična ta narahlo odrinil!® psička z nogo. Prekucnili se je iin kratko zalajal ves zadovo-valjen. Spet jr je s nogami plezal po ko-, lieiniih. Tal igra, se mu je izredno 'opaidla.
»Moj Bog 1« je vzdriihila stara uei.tel.jica/ iin urno zbežala na ulico. Psiček ji je e veselim lajanjem sledil. Stare gospodična
se gal je hotela otresti z najrazličnejšimi zvijačami. Bežala je na vso moč, se> skri-la za steber, se pdtuhnilai v. hišni vežli. Psiček ji je z veselim lajaižem trdovratno sledijl. Končno se je pri nasprotnem vbodu .ptlziaiže spet znašla, v razsvetljenem prehodu. ‘In spe t se je stisnila v kot zraven knjigarne. Bila je ve® obupataa. Iz srca mu je prigovarjala,: »Kaj naj vendar storim = teboj.?. Sem sama tako ubogal, ali ne razumeš tega,?« Psiček je samo veselo lajal. »Ne lajaij, vendar ! 'Pusti me na milru 1 Kaj nimaš doma. ?«
Psiček je odmajal z glavo. »O, ti moj Ij.ubi Bog 1«
Mnogi ljudje so hodili mimo starke. Visi so imeli ta'ko silo. Počasi se je pa-salža iizpraiznjevala. Sveti večer se je bližal z dolgimi katedri.
»Hrana... Pasje takse... Ni mogoče«, je govorila gospodična. .»Dvanajst tisoč na n.elsec,))., je pogovarjala psičku. Pa je spet pogrešila, ko je pogladila njegov u-maizan kožušček. 'Pri tem je premišlje-valla : »Ce bi samo nekaj več dobila. Vsaj toliko, da hi si lahko privoščila tvojo družbo. Saj mi kar ugajaš. Nič več bi ne bila tako sama...« Nato pa se je hitro premislila : »Ne.umnosti, saj to v<einda(r ne gre«. Glaisno pa. mu zamrmrala: »Vendar me ne 'boš izsiljevali. Ce ne izgineš, bcirrk poklicala stražnika. Gotovo ga pokličem 1 Kar pojdi 1«
Pa ni šel. In gospodična tudi ni poklicala stražnika.. Polno uro sta stala v kotu, molčala iin premisi »evala o preteklih svetih večlstrih.
»Samo tebe mi je, še manjkalo«, je ponovno spregovorila. Bsičelk je isj>et li-zris sitiarMinio roko. Pni »v. Anitomu so se ogOatSili »vonovii. Trgovine v pasaži so pričeli zapirati. Gospodična1 učiteljica im ps,iče,k pa sta še vedno stala v kotu poleg
kmijigarma meda> pa je stopil k njima možatkalr. Velik in rdečeličen', plavih las. »Ne zamerilte«, .je dejail v kiraškem nare-čjju. »Tole bi va,m rad da'l 1« Ponujali ji je paket, omotam ’ rjavim papirjem in prevezam z debelo umazano vrvico. Stara .gospodična' se je prestrašila. »Kdo ste ?« je -zavpiliai " tresočim glasom.
»Jože z onega dela Krasa, sem. Za piaiz-rJike sem hoteli obiskati sina. pa so ga odgnali v taborišče, nekam v notraijnost. 2e več kot eno uto se dolgočasim tu. Pa sem vas opazil. Znani ste se mi zdeli. 'Naljbrž ste me učili pri Sv. JakObu, saj se pišete Z...«
»O, ti moj ljubi Bog, seveda se tako pišem. Kaj pa je v paketu?« - »Nič posebnega, neikaj klobas, mallo pršuta, iin kru-hia, steklenica domfičeiga tropinca iin malo suhih sfltiv...«
Psiček je glasno zalajal. »Tudi pol kokoške je, da bo tudi nekaj zanj«.
Stara 'gospodična je pričela' jokati. Tiho je dejala!: Jože to vendar ni mogoče, to ne .gm« - »Je vse v redu, tovarišica, sem hotel reči,gospodična,, če- dam vam, je prav taikO kot bi dal svojemu sinu«. Tu imam tudi še nekaj lir. ki mi sedaj ne služijo vzemite še to 1«
»Za božjo voljo, kako vendar pridete do tega?« - .»Teiga, tudi jaz ne vem«, je dejal Jože. H stisnili roko >n> dodal : »Pa vesele praznike in dosti zdravja v novem letu 1« Pri tem je pobožal še psička. Zarnikrnež je veselo zalajal. Jože pa je že izginil za, oglom pasaže.
»Pridi, kuže«, je dejala stara učiteljica. »Sedaj pa1 greva, hitro domov, s teboj vemdar nei morem v cerkev, pa bom šla ju-t.ri zjutraj v Rojam.
Domov 1 Z neznanskim veseljem je od-dnsela in neprestano klicala svojega najdenčka.
M. S,
Proslava desetletnice obstoja SDZ
Ožji odbor SDZ je v nedeljo 29. dec. 1957 priredil skromno proslavo deiseteot-oliicel obstoj®1 ISDZ izai Tržaška ozemlje v svojih obsežnih prostorih v ulici Machiavelli 22. 'Piriired-Jitve so se uideležnilii številni .zastopniki SDZ iiz Trsta, in ositai-llih okoliških vasil. iPrisotin-ii pa so fodili tudi zastopniki SKS, SP, SDD, SPM, medict.i ko je iSDZ ze Gorišk poslale pismene pozdrave m čestitke.
Ob napovedani uiri je vse prisotne pozdravil podpredsednik SDZ, g. Kristijan Temce; in besedo padali predsedniku dr. Josipu Agneileitiu.
Predsednik je po pozdravu vseh navzočih povedal med drugim tudi tole :
Dne 21. decembre 1957 je preteklo deset let, odkar je bila ustanovljena SDZ za Tržaško ozemlje. Koliko naših somišljenikov in prijateljev je odšlo v daljni svet z demokratičnimi zamisli v srcu ! In. koliko jih je v tem' desetletju ugrabila .prerana smrt : odšli so dr. Peter Udovič, dir. Fran Vesel, Josip Gruden iz Zgonika, Henri,k Okretič iiz Nabrežine, Josip Colja iz Devina, Ivan Terčon iz Mavhinj, dr. Josip Afciram, predsednik ustavnega občnega. zbora. SDZ, Josiip Puhail-j, Ivam Pa-njek, arh. Anton Radovič in mnogi drugi:. U.g,rabili so nam .idejnega soustanovitelja im prvega urednika »Dembkrar cije«. Slavka Uršiča, prvega podpredsednika SDZ Ferda Katina, našega idejnega prijatelja. MSagaizirubviiča. V počas-tDtev vseh teh vrlih mož vas- prosim, da se dvignete in da skupno zakličem o : »Slava mj'iih spominu !«
Kakšne to naloge 'SDZ ? Kalksne .so na znotraj rim kakšne m- zunaj ?
Na Tržaškem ozemiij.u žel i: SDZ oh ranite v skladu s svojimi načeli, ki temeliijo na narodnosti, krščanstvu, demokraciji in soc-šaliruii pravičnost' slo vensko besedo in s tem slovenski narod, zavedajoč se, da je smrt jezika, tudi smrt amega naroda.
'To je naša sveta dolžnost 'in ne w-i-nkem. Ze v resoluciji, ki jo je sprejeli uisitavini občina zbor 21. decembra 1948 je' bilo .rečeno • »Smo za pravičen sporazum z našimi sosedi italijamiske narodnosti na ■podlagi narodne, jezikovne im- upravne enakopravnosti' ter .svobodnega razvoja o-be-h inairodinusitiiu Medsebojno razumevanja in strpnost .sita. dva pogoja za tak sporazum.«
Današnji program SDZ je zamo revidiran in novim časom primemo prikrojeni program (S-loveinjskih političnih društev, ki' :so delovala na Tržaškem davno pred nami. iStodeve.t let je minulo od ustanovitve pirveigai slovanskega; po-Silič-nega društva, ki se je imenovalo »Sla--viij-ainisfco društvo« In je bilo ustanovljeno 6. dec. 1848. Dovolite, diragi' zborovalci, da ob tej priložnosti navedem nekaj dogodkov Siz ite stoletne po Mitične zgodovine tržaških 'Slovencev :
Dne 6. 10. 1873 je ibil izvoljen v dunajski parlament Ivan Nabergoj. 20. 6. 1875 je 'bito ustanovi jeino politično društvo »Edinost«. 8. 1. 1876 je izšla prva- številka »Ed-iinoste,«. Leta 1883 je bila. ustanovljena prva. gospodarska, zadruga na Primorskem in sicer gospodarsko društvo v Skednju. Leta 1890 so odprli Ciril Metodovo šolo v Trstu. Leto 1904 je, bila, otvoritev Narodnega, doma »Balkan«. Leta 1907 so se vršite državnozborske volitve in izvoljen je bil za državnega poslanca, dr. Otokar Rybar. 13. 11. 1920 je bil požgan 'Narodni) dom. Leta 1927 so, fašistične oblaste -razpustila politično društvo »Edinost«. Leta 1929 so iste oblasti ustavile izhajanje slovenskega dnevnika »Edinost«. Leta 1947 so pričele priprave za ustanovitev 'SDZ.
Bilanca desetletnega delovanja
Ne 'bom našteval ogromnega nevidnega deda SDZ ,za ohranitev STO, ,za -uveljavljanje! Slovencev v javnem življenju, za ohranitev in ‘izpopolnitev naših šoL, za ohranitev slovenske radijske postaje, za sprejemanje Slovencev v javne službe, .z® podelitev posojil Slovencem iz Marshallov, etga načrta, ilitd.. Podčrtal pa bi rad -naslednja suha dejstva:
SDZ ie dokazala pred- italijansko in
Dogodki doma)
ODŠKODNINE ZA PREMOŽENJA V TUJNI. Osebe, ki zaradi višje sile niso mogle pravočasno vložiti prošnje za odškodnino premoženja, ki je ostalo v tujini (to je važno za primorske Slovence, italijanske državljane, ki imajo premoženje v Jugoslaviji, pa ga zaradi višje sile niso mogli pravočasno prijaviti), lahko vložijo prošnjo za otvoritev zamujenega roka. Prošnje se morajo vlagati v 90 dneh, t. j. do 4. marca 1958 pri Zakladnem ministrstvu (Ministro del Teso-ro) v Rimu.
*	* *
TRANS EUROP EXPRESS Pred nekaj dnevi so preiskusili novo železniško zvezo med našim mestom in Torinom z ekspresnim vlakom »TEE« Železniška garnitura novega vlaka je izredno udobna in elegantna ter dokazuje lep napredek v hitrem osebnem železniškem prometu.	*	*	*
VOJNA ODŠKODNINA V zadnjem času je vlada izdala nove norme glede likvidacije vojne škode v našem mestu tistim oškodovancem, pri katerih odškodnina ne presega zneska Lir 200.000. za vsako prošnjo. Pričakujemo, da bo ta zadeva dvanajst let po vojni vendarle končno ‘,:rO''v.o rešena.
svetovno javnostjo, izilaisiti pred zavezniki-, da niso vsi Slovenci, 'komuniste,.
SDZ je " interesu- demokracije in svobode ;i-n v limltereisiu .n-ekomuinfist(ičnlih ■strank dosegla, da .se nčso .skrčile slovanske šole, kar so zahtevala določena .gibanja iz lilallilj-amske starani. Slovenske šoiie .so ostale 'in- se ceto razširile. Dobiti smo še vzporednice- klasične .gimnazije im učiteljišče.
-SDZ je dosegla, da se je neokrnjena ohranila slovenska -radijska, postaja itudiš po prihodu Italije -in itiudi -takrat, k-o so tetovc-i .zapustili slovensko radijsko- postajo z namenom, da jo uničijo.
SDZ se- je v mestnem svetu .z vsemi solarni!! zavzemala za- gospodarsko obnovo Trsto -za- prosto cono, za brezimnost delnic -iit-d.
SDZ je po lastnih pob-udah ustanovila SPM, SDD in visokošolsko društvo »Jadran«.
Na zunaj- pa je SDZ s svojo ustamo-viitvijo prižgala luč -upanja in vere v svobod im demokracijo za milijone naših sobratov na oni. strani želez-ne zavese. Breiz SDZ, brelz te toči, ki -so "jo prižgali .slovenski zamejci p demokratičnem svetu, bi bila me mejah domovine odvzeta! našim bratom tudi. zadnja Iskrica upanja na končno zmago resnične demokracije nad komunističnim .totalitarizmom,
Pogled naprej
'Zgodovina političnih strank uči, da. so trajne- samo tiis-te .stranke, kateiniih 'temeljna -načela so zdrava' na-ra-vina am .utemeljena v božjih in naravnih zakonih. Taka-nlačelai ,so: icfcirainlitev narodnosti, vere, -svobede ,posameznika in njegovega človeškega dostojanstva' ter .socialna, pravičnost. To so tudi načela .SDZ. Z likvidacijo iSTO in a fcindionskimi isiporazulmo-m je preživljalo -,slovensko -demokratsko .gibanje začasne krize. Kakor vse ostale po-
litične stranke, -je seveda (tudi SDZ .izgubila- 'določene privlačnosti, ki so vladale v srcih naših lijtudli pred desetimi leti. Ntilč -za- to. Upravičenost im utemeljenost strank mist-a- odvisni od števila pristašev. Stranka, ki je v svoji globoki zave-sti prepričana, da je inijena -linija, njena, pot prava, -bo po tej- poti pogumno hodila -naprej. Ko -bedo dami pogoj-i, -ko bo prišel pravi čas, bo- triiumfirala o-ma iin z njo- njena mačeta. Bl-iža sel Evropska- skupnost s Skupnim tržiščem im Ev.rato-mom. Meje -držav se bodo 'diabriisale ih šovinizem -bo obnemogel. Prav' naši’ obmejni slovenski kralji okrog Trsta ibodo takrat igrali izredno važno gospodarsko vlogo. Demokracija in svoboda, bosta, iz-tre-biCii teror in totalitarizem. Takrat 'bo SDZ triumfi-rala is svorim-l ‘ inačeii' im- za njo bo ves slovenski- mairod.
Ne od mene, ker ,sem ž.e v letih, pač pa. od vaš- mlajših, ije odvisno, ali se 'bo SDZ Okrepile: kr pričakala dan odrešenja' v matični državi!' Dal Bog, da ta da.n ne bi -bil več daleč.«
;S temi besedami je predsednik SDZ, dir. Josip Ag-nel-etto, zaključil svoj govor.
K -besedi .so se oglasili zastopniki raznih organizacij tako prof. Mark,s S ah v imenu SKS, prof. Jože Peterlin v imenu Slovenske prosvete, ki je s svoiimi gorečimi besedami 'Simboliziral predsednika SDZ s tržaškim slovenstvom in privabili v mnoge oči solze ,ganjenosti, prot-feisor dir. Rudolf Ma,rc v imenu SDD, dr. Franjo Delak v imenu SPM im številni-drugi govorniki v - imenu raznih podeželskih okolišev , .	-
Po kom-čami- uiradh-i- proslavi,, se je razvila amimiirama prijateljska ,zabava pri pogrnjenih mizah. Celotna proslava je -bila pravzaprav eino samo priznanje pred-se-d-ncku -S!ovahr=ke; dentoklatiske isve.ze, dir. Josipu A^netoteui; jih fena sama, želja, daj-bi slovensko demokratsko- grbainje -v njegovih tmdmiifr-fbkah - korakalo naprej: od uspeha do^uspehai.-
TRŽAŠKI PREPIHI
0 razsodnosti in pobalinstvu
-Gospod urednik !
V	zadnji številki ste- odgovorili- -uredniku »Pr. din,.« idto-stojino, tehtno to prepričevalna. 'Urednikom »Pr. din.« -je ob desetletnici obstoja SDZ hu-dio pri, srcu usoda odgovornega, urednika »Demokrat cije«. To je vsekakor znak občutene: stanovske solidarnosti. Prav zaradi te so-iidaffiniositli to polem-ilčniih dražljajev, ki razganjajo g. D. H., -bi na- splošno željo me-k-aiteinih eveistih čiteteljev »Demo-kraciije« prosili ,imen.'ovainie,ga ,gos:poda., da bi is-lo-veinlski' jalvin-oisitll obrazložil in .z meo-vrgij-i-vimi argumenti utemeljil, -nekaj; svojih -dajal bi - drzn-ih .trditev v članku »Derao-knacijia- in demokracija« ,z dne 22. dec. 1957.
-Gospod D.H. je v svojem imenovanem prilspevkiu mapis-aiL tudi -tole : »..., da s s Demokracija kaj rada: -spušča v paHitiično polemiko z argumente, ki, jih je moč smatrate za take samo., če smo povisem izgubili 'zmožnost .razločevanja- med tem kačje razsodnost, tehm-oet im utemeiljeinosit, i-ni tem, kair j,e očitno prastaštvo in pobalinstvo...«
Raiziskavamj-e o ut em-cl jeno-s-ti te -trditve oziroma- o praznem, puhlem f-razairje-nju je mogoče le, če g. D. H. pred -tem odgovori -na konkretno v-prašamije, ki glasi : Ali spadajo argumenti o ugrabitvah Slavka Uršiča, prvega urednika »Demokracije«, Ferda Kalina prvega podpredsednika SDZ in Hrvoja Magacinoviča, našega sodelovalca, v njegov predal »razsodnosti« ali »pobalinstva«; V okviru tega vprašanja bii lahko poistavžlli. -še- vrsto vt-iho--taipljainj UDBE fci je sestavini del njegove i»s«oiatoe .iin družbene stvaknio-slti« -v vrste našega, demokr atierieg-a,'gibam.j,a-. Dvornim,-dai bo g. D. H. ta odgovor postavili »pred vso isioveinisikio javnost«, na kafeireiga, čaka. že precej det to ijtei .z njim »Demokracija«, če se ne motim, postregla urednikom »Pr. din.« že enajstič.
»Socializma si, niso izmiisliili niti Ma.rx
Tržaške
skrbi
Kriza, ki j-e zajela tržaško gospodar-.sitvo, je splošna. čin -jo priznavajo tudi krogi, ‘kij so jo nedavno .zamikati, všitev-ši vodilno italijansko časopisje (Cor-iriere de-Ha Sera«, »La Stampa«, »Tempo«, »IL Gicrmo« -im celo isam »II Piccolo«). Večima Tržačanov, ki so ibiMi za, rešitev tržaškega vprašanja v -duhu Italije, j-e to isitoriia, .iz čustvenih narodnostnih i>o,bud, ne da ibi bila, pretehtala, alii ibo mogla Italija mudite Trstu m!-'i gospoda,rskih po-priščlh potrebno pirbsitost odnospo pomoč, da ohraini iin razvije svojo zemljepisno privlačnost kot pomorski- empori-j Srednje Evrope.
Številne tekmece -ima Tnsit tudi v mejah Italije. Tem ne gre v račun gospodarski to trgov inski dviig tržaškega mesta, .posebno me s podporami -iiz državnih skladov. Tržačani- pa. ,so bili drugačnega ne-nja, ko so oddajali svoje- volilne glasove za -sitramke, fci so bile naspirat-ne- STO. Tu Tržačani so bilii preprilčaini, da -jih bo Italija nagradila -za .njihov mesabičm patriotizem to spričo obsežnih izgub tržaškega .zaledja po drugi svetovni vojni. Četudi -je 'Italija za Trst marsikaj storila, so 'biile te žrtve vse premajhne za, kritje tržaških potreb.
Videm,'Beainiike’, in -beineške dežele so- s svojimi poslanci proti tržaškim zahtevam. Tudi visoka ftoanca in -vetoindustiriija, klil imata svoje koristi -osredotočene v Genovi, T.ur-imui. in Milanu, sta Trstu -nenaklonjena. Ciim dalje se odmikamo, od trenutka prihoda Italije v Trst, tem .bolj občutimo odpor tržaških, tekmecev. Temu nasproti so tržaške politične stranke hre.z vsake vidne -moči. Zato s-e medsebojno prefclaijo druga drugi očitajo izdajstvo nad tržaškimi koristmi.
Edina demokirščanska stranka 'bi bila po svojih rimskih zvezah sposobna, iztisnite ČE Rimai več razumevanja: to s tem več finančnih podpor -to drugih gospodarskih ugo-dnoste-. Kot podružnice rimske centrale pa ise ni hotela preveč izpostavljati ,s svojimi zahtevami. V korist tržaškega mesta'. V tržaški, občini' ,i.n na Tržaškem-ozemlju, te pač dosegla :za begunce vse, -kar sa je dalo doseči. Kot -italijanska, stranka, ki je hotela s temi svojimi! prizadevanji ojačiti italijanski živelj. prev na. Tržaškem, je njeno postopanje ® stališča' nacionalistično političnih pobud razumljivo. iZ .gospodarskega ,in socialnega stališče pa je za prebivalstvo škodljivo. Begumsko vprašanje bi pravič-
| VESTI IZ NABREŽINE
Javna dala v Nabrežini
•Pretekli petek je zasedal -na izredni .seji nabrežimsk-i. občinski svet. Iz poročila odbornika Sbrka smo izvedeli, da -je ibil končno odobren, -gospodarski načrt 1957/58, fci ga je predložila sedanja -uprava. Odobrenih je biilo ,različnih javnih deil v znesku -z® nekaij več ko-t 55 milijonov lir. Ta vsota je določena za popravila šol in ureditev šolskih vrtcev, za kanalizacijo v Sesljanju in Nabrežini, za vodovodne napeljave za nov zdravniški ambulaitcrij v iSesljanu ter fcončno za raiz--širatev javne razsvetljave to telefoniske-,ga omrežja.
Dalje je isti odbornik predlagal postavke za nov -gospodarski -načrt za leto 1958/9 v znesku- 99 miffijonov -lir. Piri razpravi v občinskem svetu so pa> ta ,znesek ,zvišate na 114 milijonov tar. S ite-m izneiskcm -bi asfalteirali, in uredili cestno omrežje v občini, postavili več avto-buantih -pGS',elj-a,i i-šč, uredl.li -fcainla,].iizacijo, izgadili nove otroške vrtce v Devinu to ,S mpola,ju ter druga- potrebna dlela v Oihčirai'.
-Iz- prejšnjih gospodarskih načrtov, o-dobrenOh še -v času prejšnje uprave, so sedaj v delu :nova, šolal v Sesljamu in -novi otroški vrtec -v 'Nabrežini. Kje je obtičalo delo za- gradnjo zavetišča -za, obnemogle pa ie skrivnost. Znesek za to deilo cc 40 milšjono-v lir je bili odobren še za' časa prejšnje -uprave, fci je tudi predložila vse tozadevne načrte on so bili tudi pozneje odobreni. Delo je že šlo zdavnaj na dražbo. Prevzelo ga je neko tržaško podjetje, a sedaj ni še ne duha -ne .sluha o začetku dela,. Upamo, da, se bo de-lo začelo vsaj spomladi.
Nabrežinska šolska kuhinja
Kot vsako leto bi morala tudi v tekočem -letu pričeti s ,svojim dellaivanijem šolska refekcija že v začetku novembra. Občinska podpor,na- ustanova, ki ' je do-seidaj, vodila refekoijo, je -tudi letos pripravila vse potrebno, da prične s -svojim
delovanjem ,redno -kot po navadi. Ko so bile v,se priprave v tekiu, so višje obl-a-iSiti obvestile občino, da solsko refekcijo lahko prevzame šolški patronat, lahko pa jo še nadalje vtodli Oibčiinska. po-dporna ustanova. Aols-ki .patronat je -izjavili, da vodisitvo refeikciljei .prevzame. Občinska u-prava je .zadovoljna izročila to važno in delikatno de-lovainje šolskemu pa-tronatu, -ki pa ni imel -nltii pojma o delu ustanov e.
Patronat je takoj začel s pripravami, a je naletel na take težlkoče, da vse do božičnih počitnic kuhinja ni delovala, zato tudi' toliko- potrebnih obrok ni- dobilo v šoli vsakdanjega kosila. 'Patronat 'bi moral naj,ti primemo osebje, pripraviti vse potrebno -za- kuhinjo, nabaviti drva, a to ne samo -za eno ,s-amo -kuhinjo, pač pa .za vse' -šole po vaseh občine, kjer kuhinje delujejo. Urediti je trelba- tudi upravo vsega -tega obrata, kar bi' patronat, vsa-j sedaij.iv začetku, ie- težko .zmogel.
Na drugi- strani pa je .na občini že vse preskrbljeno, -občtoska. uprava in občinska podporna ustanova delujeta, skoraj -vedno skupaj, zalto -ni biilo n,.-kol:i .težkoč n-ilti -za- upravo, .ničti -za c,stalo- preskrbo s kurivom vred saj so občinska prevozna sredstva preskrbela za do-stavo vsega na določeno mesto. Zato je ne-umss-tna izjava občinske uprave, da n-ma .uprava s to zadevo- nobenih opravkov, ker spada to sedaj- pod- šolski patronat. Občtoska uprava bi s-e- mo,rala- izanimate, da bi kuhtoja 'pravočasno to v redu delovala.
V	.nasprotnem -slučaju pa bi morala- sama obdržati to upravo in jo izročiti patronatu šele lakirat, ko- bi bil ta, na- to pripravljen. Dolžnost -župana je, da se zanima -za vsa, ta-ka -delovanja, kot se j-e neumorno -zanimal pri podporni ustanovi, da- se nekdo, .sprejme ali ne na, de-lo.
-Pozneje smo zvedel i, da se je šolska -relekcilja Je žačeta in to po božičnih počitnicah.
S tem v zvezi pa so odpadli tudi božični pakete za šolske otroke, kar tu-di ni v pohvalo občiihskii" upraivi.
in-ejšei rešili, če -bi s., be-gunci ne jemali zaposljive domačinom, pač pa bi jih sorazmerno porazdelili po posameznih pokrajinah v notranjosti države. -Na -ta n-a-čto bi v.e-rjetrno ohraniili Trstu to tržaški todiuistauj-i vse tiste 'tisoče kvalificiranih delavcev, -ki so odhajali in ,še ve-dno odhajajo po sveto to bogatijo ituja mesta to tuja podjetja.
V	tej tržaški gospodarski zmedi sili zopet v ospre-dije -kot .nekaka .»obljubljena dežela« prost®- cona-. Prvii se je Ea popolno prosto cono izrekel tajnik Liberalne stranke, Mailagodii. Prav tako se je izrekla za -prosto -cono tudi- Državna zveza v Rimu. -Polagoma ih z vso pred vidnostjo s-e ie pričelo- .uveljavljati' mnenje, -da- bi bila. popetoa prosta cona zares edi-n-i sltvarni lin -resni poskus za rešitev tržaške .gospodarske krize. Gotovo je, da ibo pni prihodnjih državnozborskih to -u-pravinih -votetvah igralo ize.lo važno vlogo .geslo »za« ali i»protii« prosti coni.
Tržaške ifaiiljainske .levič-air-ske stranke so pričele živahno kampanjo za razpis občinskih volitev to postavile ceio ultimativni rok 14 dni, da se generalni komisar odloči 'ter tako odpravi: -upravo pre-feikt-umega. komisarja. Tudi mi smo kot demokrati odločno za to, da izredna u-prava občine čimprej preneha. V sedanjem položaju, fci vlada v Italiji, pa ni -moč pričakovati, da bi vlada razpisala občinske volitve v Tnstu pred dirža.vmo-izbanslkimi-, od katerih prtičakujei porast demoiknščansklih sil. Povečanje demokn-ščanskih .siil v notranjosti države pa ne bi ostalo brez vpliva na potek tržešk-rh občinskih Molitev.
Končno na.j omenimo še ves-t, da se avs-tirijski gospodarski- krogi -resno -bavijo ;z mislijo gradnje naftovoda Dutnaj-Bene t-ke. Ta naiftovod bi ibil dolg okrog 600 km. Cevi bi ‘ merile v premeru 17 i>alcev. Stroški so preračunani na 1,7 milii-jarde šilingov. Računajo, da bi se vloženi' ka.pir' tal EimorteEilrail v 3-4 letih s prihranki želeizniških prevoznin. Kaij. bo dejal T-rst k temu načrtu ? Ce se namreč ta zamisel 'tu-di izvede, bo to nov to hud -udarec za tržaško pristanišče i-n njegov prekomorski promet.
NAROCITEV CEBULIC GLADIOL-MECKOV!
Kmetovalci se obveščajo, da bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ulica Ghega, štev. 6 I. pričelo dne 10. januarja t. 1. sprejemati naročila za nakup čebulic gladiol po znižani ceni. Naročila se bodo sprejela do vključno 25. januarja t. 1.
Ob naročitvi mora prosilec plačati na račun 10 lir za vsako čebulico.
niti Engels mitii vsi orni, ki jiih je- razvoj delavskega -gibanja in kapitalistične -družbe dvignil 'na odgovorna mes-t-a v tem zg-odovtoiskio niujnJem procesu nastajanja socialistične družbe...« tako pravi D. H.
V naidalj-elvanju svojega sociiaiMisitičinega moidrovalnja.
V Leinitnioiv-em delu »Kaj- storiti ?« so-vsebovani seveda povisem drugačni programi kot pa, bi mogel nekaj podobnega zasledili D. H. v programu SDZ. V Lani-naviih deiLih zvezek 4/2, str. 216 trdi Le-: min, ki te vendar neizmioiUjiivi -prvi-' aipošitof ' sveitovin-siga komun-i-z-ma in mu moira, biti'’ D. H. prav tako -breizpogo-jno pokoren kot sta mu pokdma H-ruščev ali- Tito, pravo nasprotje od tega, kar zatrjuje- njegov u-Čgnec D,_ H. :«,., PoMitičnia raziredinio, za-
V igit, je itrefcal delavstvu vcepiti od zunaj, to se pravi izv-en ekonomske bombe, .izven območja odmolsiov med -delavstvom :to delodajalci1.« V -tem svojem poglavju trdi Len-to, d;a politične borbe ,ni mogoč-ei voditi to izivojevetiii s. spon-taino- množl-čmio akcijo delavistv-a, »pač p-a jo morajoi organizirate ljudje, ki; jim je- -po pravAliih umeitmosti revolucijo,n-airn.a d-ejavnost poklic«. (str. 252). Vodstvo prale,tariial-a ne pripada1 »delavskim organizacijam«, pač pa »organizaciji revolucionarjev«. Torej, g. D. H., so si socializem - kakršnega pojmujejo komuiniisitiii - lizmiBlili vemdairle vsiii »cinii, fci jiiih j,e razvoj delavskega gibanja... dvignil, mai -odgovorna m-eisita...«
.»iGngainilzalcija -revollu-cionarjiev mara predvsem to poglavitno zajeti ljudi, katerih pdkllic ie revoJucilciniainnai1 de javnost... (Fokiljcni partijci, revol-ucioinainnii -zaslužkar ji ,to vojni dobičkarji so tonej po- Leninovih besedah častni poklici in ne kaki ■pdfcliičmii trapdleir.ji, kamor jih pniišteva; 'nelkomuniištični svet !) Ta- organizacija- me sme bite obširna im- mora bite ko-lilk|Oir.mpč.. konspirativna« (str. 245). Za organizato-riičn.9 temelje partije sm-aitra- Lento zajnj--snl -naijisikiraijin-eijišeiga- ceinibralizma-. FaliSijo je -tr-eibai orgemrlziiraiti iln vaditi- po biierar--hičmiih n-ač-elijh. Štab sestavljajo' pokUčmi reviOi!iuc,:icinairji Vsak partej-ec mora. svojemu predspostavljenemu izkazovati brez-pagojlnld pdkotršč-toia kot vojak. Na-jistro-žja dilslllpl-iinai te meobhodno patr.eibna.. <istr., 267).
V svojiem prispevku, ki ,so ga morda -navdhbvaili -božični: prazniki, -je D. H. poklicali-na picmoič celo Boga. (besedo je napisal z veliko .začetnico, kair ibi v Titovi J-ugcialiatviijii pomenilo zločin, verjetno zaradi razsodnosti in ne pobalinstva !) Seveda je- tudi pri tem skro-jill svdjo pridigo po 'titovskih Skapiteh, ko je tistemu, ki ne obožuje ravialMcianairniih užitkairjeiv, očital, da w puhlem oboževanju samega sebe šramote svojega, 'bližnjega, ki misli in dela drugače klolt cm«.
Tiilštet' "g- D. H, ki so mtelili to delate .drugače -kot ie ukascvail Tito to, njegovi pbfelfcihii patrtejci, so maiginaiMi na. moni-šča-,.
v	'zapore to na prisilna dela. Tudi Milovan Djiilais je mislili iin d.elal druiga-če kot njegov gospoldair Tito, pa ga svetohlinski nrioirail-iste .n-iso samo »siram-oteli«, paš p® ,ga Sa-ši-M za des-et let. Takih jie biilo v zadnjem deisetleitijiu- y Titovi Jugoslaviji po ugotovitvah tiisitetg-ri emeiriškeiga senata. ki .gllasuje za pomoč Titu to njegovim poklicnežem, po-lnih sedem to pol miillijo--mai duš, to ie- 50 odist. vsega jugoslovanskega prebivalstva.
Dialektika, g. D. H. ni za vsakogar ; tisti, ki so z njo -bolije podkovani, molčijo, že vedo zakaj. Tudi g. D. -H. ibo gornje »airgiumeinto« verjetno moilčel pospravfll.
Čitatelj Demokracije
PODPIRAJTE SDD
DAROVI - V počastitev spomina pok. Ivana Tomažiča darujejo za SDD: Bratranci Zora, Karlo in Pavel L. 4.500. Battista F. L. 2.000. Predlog F. 2.000. Predlog Josip L. 2.000. Marc I. L. 2.000. Klun Josip L. 1.000. V spomin dragega papana g. Andreja Sirca duruje sin Viktor 4.000 lir in v spomin g. Ivana Tomažiča 1.500 lir, g. Kariš pa lir 2.000.
Vsem se najiskrejnejše zahvaljujemo.
V	počastitev spomina pok. Ivana Tomažiča daruje družina Dolgan iz Trsta za sklad »Demokracije« 1.000 lir. Prisrč. na hvala.
Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Goriško u r e d n i š -t v o : Gorica,, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posa-mezna	številka	L	30.—-
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.-— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni rač-un: T-rst št. 11-7223
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskam® Adria, d. d. v Trstu
+
Dne 2. januarja nas je za vedno zapustil naš ljubljeni
Ivan Tomažič
To žalostno vest naznanjamo vsem prijateljem in znancem
Žalujoči : soproga EMA, hčerka MIMI in ostalo sorodstvo
Pogreb dragega pokojnika se je vršil 3. januarja.
Trst, 3. januarja 1958