Amerikansri Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 2!
JOLIET, ILLINOIS. 6. FEBRUARJA 191?
LETNIK XXT1
Diplomatska zveza med Z. D. in Nemčijo pretrgana.
Grof Bernstorff prejel in Gerard zahteval popotne liste. Predsednik Wilson obvestil kongres. Krizo povzročila Nemčija, ko je razglasila brezobzirno vojskovanje s podmorskimi čolni.
? Vojna ali mir zavisi od cesarja Viljema. Amerika brani pravico.
Washington, D. C., 1. feb. — Združene Države in Nemčija so nocoj nevarno blizu pretrga diplomatske zveze.
Predsednik Wilson je pripravil svarilo Nemčiji, po bistvu ultimatum z naznanilom, če se nameravano torpe-diranje trgovinskih ladij brez razločka v te dni razglašenih vojnih pasih ne o-pusti, da odpokliče ameriškega poslanika Gerarda iz Berlina in izroči popotne liste grofu Bernstorffu, nemške-ji^mu poslaniku.
Ali je bil ta ultimatum dejansko br-zojarljen, ni mogoče nocoj za trdno ugotoviti.
Dasi je dejstvo, da je predsednik pripravil ultimatum, znano, vendar vladni uradniki niso hoteli povedati, ali je bil brzojavljen v Berlin.
Nikako presenečenje bi ne bilo, če jutri doznamo, da je ultimatum že na svoji poti v Berlin.
Kriza v ravnotežju.
Washington, D. C., 2. febr. — Glavni svetovavci predsednikovi so nocoj mnenja, da bo diplomatska zveza z Nemčijo pretrgana, če Berlin ne od-I stopi in ne da novih zagotovil v zaščito življenj Američanov v pomorskih vojnih pasih.
Predsednik Wilson je ves dan reše-
val vprašanja, ki so nastala vsled nemške razglasitve brezobzirnega vojskovanja in njegove grožnje, pretrgati diplomatsko zvezo z Berlinom, če Nemčija ne bo ravnala po pravilih pomorskega vojskovanja, katera je navedel.
Trojne možnosti.
Po dveurni kabinetni seji, dveurnem pogovoru s senatorjem Stone in po nadaljnjih pogovorih s šestnajstimi demokratskimi senatorji se je predsednik umeknil v svojo učno sobo nocoj pretehtovat trojne smeri dejanja. Te so:
Takojšnji pretrg diplomatske zveze z Berlinom po odpoklicu poslanika Gerarda in .izročitvi popotnih listov grofu Bernstorffu, nemškemu poslaniku.
Odložitev dejanja, dokler ne bo izvršen -tak dokazan čin, kakor potop kake ameriške ladje, ali katerekoli trgovinske ladje z Američani na krovu.
Odposlatev ultimatuma v Berlin, pripravljenega včeraj kot svarilo Nemčiji, da če izvede naznanjeni program brezobzirnega vojskovanja, bodo Zdru žene Države prisiljene, pretrgati diplomatsko zvezo.
Predsednik se še ni odločil.
Washington, D. C., 2. feb. — Pred sednik se je podal danes pozno popol dne v kapitol, da se posvetuje o polo žaju s senatorjem Stone, predsednikom odseka za zunanje odnošaje, in drugimi senatorji. Kakor je sam iz javil, je hotel članom kongresne gornje zbornice "samo žilo potipati". Drugega da nima ničesar izjaviti. Vtis tudi splošno prevladuje, da se g. Wilson še ni odločil do nobenega koraka in čaka na tek dogodkov.
Ne za takojšnji prelom.
Kolikor se je dalo izvedeti, zastopata g. Stone in senator Lewis, Illinois ,mnenje, da takojšnji prelom diplomatske zveze z Nemčijo ne bi bil opravičen. Zavezna vlada da naj mar-\ eč vztraja pri domnevi, da Nemčija nima namena, ameriške državljane pripraviti v nevarnost na njih življenju ali lastnini. Prvi, proti Združenim Državam naperjeni čin da pa mora tvoriti znamenje za prelom.
"Druga stran".
Z druge strani pa zastopajo v visokih krogih stališče, da je predsednik že davno prišel do trdnega sklepa in pretrže zvezo z Berlinom, bržko "poslanik Gerard potrdi vest o načrtu Nemčije, potapljati ladje v nevarnem pasu brez svarila*". Za ta slučaj je baje g. Gerard celo že dobil naročilo, zahtevati svoje popotne liste. V teh krogih mislijo tudi, da je predsednik g. Stonu zaupal svoje namere in povabil druge senatorje samo na pogovor, da •^voje naredbe zakrije pred javnostjo.
ADMIRAL DEWEY BO ŽIVEL V ZGODOVINI KOT ZMAGALEC ŠPANCEV V MANILSKEM
ZALIVU.
i Admiral George Dewey je pridobil s Jr°je mesto v zgodovini in v hvaležnos ( 11 Američanov s svojo zmago nad t Spanci pri Manili 1. maja 1898, dasi je
bila bitka le majhen dogodek v primeri /. drugimi zgodovinskimi bitkami na morju. Toda njene posledice so bile velike, ker je manilska bitka končala
stoletno špansko vlado v Pacifiku in pridobila Filipinske otoke za ameriško zastavo.
' Admiral Dewey je bil rojen v Mont-pellier 26. dec. 1837 in je umrl v 80. letu svoje starosti dne 16. jan. 1917.
Na gornjih slikah je videti: St. 1, Dewey v 30. letu starosti; št. 2, njegov portret, posnet v lanskem poletju; št. 3, njegov dom v Washingtonu; št. 4., ntrs. Dewey, stopajoč iz parnika; št. 5 Dewey leta 1898.
Ostane njemu prepuščeno.
Po pogovoru je rekel eden senatorjev, ki so se ga udeležili, da je še nocoj pričakovati "kaj resnega". Drugi pa so izjavili, da jih je g. Wilson samo vprašal po njihovem mnenju, nakar da so odgovorili, da je stvar v rokah najvišjega uradnika ljudovlade, da pa se predsednik na vsak način lahko zanaša na njihovo podporo.
Da so bila g. Gerardu v Berlinu včeraj odposlana določna navodila, o tem ni dvomiti. Glede njihove kakovosti pa je' občuvana najstrožja tajnost.
Predsednik pretrgal zvezo.
Washington, D. C., 3. feb. — Predsednik Wilson je pretrgal diplomatsko zvezo z Nemčijo in posvaril nemškega cesarja, da brezobzirno žrtvovanje ameriških življenj in pravic pomeni vojno.
Slično dejanje čaka Avstrijo, ako obvesti to vlado, da se pridružuje v kampanji neomejenega submarinskega vojskovanja.
Presednik je formalno naznanil svoje dejanje deželi in svetu danes v skupni seji kongresa.
Popotni listi so bili vročeni grofu Bernstorffu; poslaniku Gerardu z vsem njegovim štabom in vsem ameriškim konzulom je bilo ukazano, zapustiti Nemčijo. Pričakovati je, da se vsi nemški konzuli v Združenih Državah umaknejo, tako da bo pretrg zveze popoln.
Ameriške diplomatske zadeve v Berlinu so bili poverjene Španiji; nemške diplomatske zadeve v Združenih Državah je prevzela Švica. Tuje diplomatske zadeve, ki so jih Združene Države oskrbovale v Nemčiji, so bile izročene raznim nevtralcem.
Vedno vedlo do vojne.
Dvoletno diplomatsko pogajanje, o-značeno s pogostnimi krizami in z izgubo nad 200 ameriških življenj na širokem morju, se je končalo z dejanjem katero je v vsej zgodovini vsega sveta vedno vedlo do vojne.
An¥triš^a bifida je ukrenila vse-potrebno v zaščito dežele proti možnim 2ločinom nemških sočutnikov. Te u-krenitbe so kajpak tajne.
Nova zahteva v Berlin.
Z obvestilom ,o pretrgu diplomatske zveze so Združene Države poslale v Berlin zahtevo za takojšnjo izpustitev štiriinšestdesetih Američanov, ujetih na ladjah, katere so Nemci ulovili v južnem Atlantiku.
Na prošnjo predsednikovo je kongres takoj po slišanju njegovega nagovora začel z delom na novih zakonih, ki jih je očrtal pravosodni department v preprečenje zarot in naklepov proti Združenim Državam.
Vsi nevtralci obveščeni.
Washington, D. C., 3. feb. — Vse nevtralne dežele so bile formalno obveščene danes popoldne po svojih za-
topnikih tukaj o predsednikovi prošnji za sličen nastop od njihove strani. Vojna ali mir zavisi od Viljema. Washington, D. C., 3. feb. — Ko je diplomatska zveza z Nemčijo pretrgana in je predsednik Wilson izjavil, da je pripravljen odgovoriti vojni z vojno, so Združene Države nocoj morda v najvažnejši dobi svojega obstanka.
Kaj prinese jutrišnji dan, ne more nihče v vladnih krogih prorokovati, razen, da prihodnji korak zavisi od Nemčije.
Po slovesnem in usodepolnem današnjem dejanju predsednika Wilsona, ko so bili pretrgani prijateljski odno-šaji z velevlastjo prve vrste prvikrat v več nego stoletju, je zavezna vlada v stanju napetosti, pričakujoč nemškega odgovora.
Kaj ukrene Nemčija?
Glavni vprašanji v vladnih krogih sta:
Ali bo Nemčija napovedala vojno Združenim Državam?
Ali bo Nemčija pogrezala ameriške ladje in usmrčala ameriške državljane ter morda tako povzročila vojno sta-
Ob dolgotrajnem ploskanju najslo-vesnejšega zbora v kapitolu v mnogih letih je predsednik naznanil pretrg diplomatske zveze z Nemčijo. Člani senata in poslanske zbornice, zbrani v skupni seji, so glasno in jasno pokazali, da hočejo složno podpirati predsednika.
Poskuša pridobiti nevtralce.
Washington, D. C., 4. feb. — Razen pretrga diplomatske zveze z Nemčijo je predsednik napravil drzno potezo, da spravi moralno moč vseh drugih nevtralnih dežel na stran Združenih Držaiv v prid mim.
J- Wilson je predlagal vsem drugim
Slabo vreme
ovira vojskovanje.
Samo manjša vojaška podjetja na vseh frontah, večinoma le praske med patrolami.
PRIPRAVE ZA VELIKE BITKE.
Prepričanje skoro splošno, da bode vojna dokončana letos.
Rim, 1. febr. — Sovražno topništvo je kazalo posebno delavnost v gorati krajini zapadno od Gardskega jezera in napravilo škodo v raznih bivališčih.
Naša artiljerija je motila sovražna kretanja med rekama Sareb in Adiža na Pasubiu ter v zgornjih dolinah rek Posina in Astico.
Ob zgornjem Butu je bilo sovražno topništvo prav delavno proti delu naših postojank na Palipicoalu in na vrhu Chapot, ne da bi napravilo škodo.
Na fronti Julijskih planin je sovražno topništvo kazalo delavnost na Goriškem in na Krasu. Naša artiljerija, razvijajoča običajno streljanje, je raz-gnala zbrane sovražne čete v soseščini Bilj.
Nobenih važnih dogodkov.
Rim, 2. feb. — Na severnih slemenih gore Majo, ob hudourniku Posina in v Astiški dolini so naše patrole razkropile sovražne straže in ujele 11 mož. V Suganski dolini je sovražno topništvo bombardiralo naše postojanke na gorah Lebre in Ospedaletto ter v duplini Pesino s plinovimi izstrelki, ki pa niso povzročili škode.
Na julijski fronti so bili manjši topniški boji in praske med patrolami. Na neki točki se je vsled bombardiranja sovražnih linij razletelo neko majhno skladišče za strelivo.
Makedonska fronta.
Berlin, 1. feb. — Jugozapadno od Dojranskega jezera so bili oddelki, ki so prodirali po močnem topniškem streljanju, odbiti.
Dopolnilno poročilo: Nobenih važnih dogodkov ni bilo naznanjenih.
Slabo vreme ovira spopade.
Pariz, 2. feb. — Armada na jutro-vem: Slabo vreme vobče. Topniški boji se vrše, posebno ob Strumi, Doj-ranu in Vardaru ter tudi v gorah severno od Bitolja. Nekaj patrolnih spopadov je bilo južno od Seresa, blizu Dojranskega jezera in v kolenu reke Cerne.
Rumunska fronta.
Petrograd, 1. febr. —.,Med zadnjo nočjo je sovražnik izvedel iri napade proti višinam vzhodno od Jakobenija, jugozapadno od Kimpolunga. Bil je pognan nazaj s težkimi izgubami.
Med torkovo bitko v krajini vzhodno od Jakobenija smo ujeli 11 častnikov in več nego 1,000 mož ter uplenili deset strojnih pušek, en top jn nekaj minskih metalnic in zakopnih mož-narjev.
Berlin, 1. feb. — Fronta nadvojvode
Jožefa in armadna skupina feldmarša-la von Mackensena: Bile so manjše praske in osamljeno topniško streljanje.
Dopolnilno poročilo: Nobenih važnih dogodkov ni bilo naznanjenih.
Nič novega.
Berlin, 2. febr. — Nobene izpre-membe na rumunski fronti ni bilo.
Petrograd, 2. feb. — Ogledovanje in pehotno bojevanje se vrši.
Ruska fronta.
Petrograd, 1. feb. — Odsek ob veliki cesti v Kajnzem je bil popolnoma očiščen sovražnika. Naše čete so vkljub dušljivemu plinu, ostremu mrazu in trdovratnemu odporu sovražnikovemu zopet zasedle svoje zakope.
Berlin, 1.' febr. — Fronta princa Leopolda: Najhujši mraz vlada in zato je bilo živahno bojevanje samo na nekaterih točkah.
Ob Narajovki, jugovzhodno od kraja Lipnicadolna, so deli saškega polka prodrli v rusko postojanko in se vrnili s šestdesetimi ujetniki in eno strojno puško uplenjeno.
Dopolnilno poročilo: Nobenih važnih dogodkov ni bilo naznanjenih.
Nemci v belih površnikih.
Petrograd, 2. feb. — Zapadna (ruska). fronta: Zapadno od Solotvine, trinajst in tretjino milje jugozapadno od Brzezanov, je po hudem bombardiranju oddelek Nemcev, oblečenih v bele površnike, prodrl v zakop naše prve linije, ali s protinapadom, podpi-ranim po topništvu, je bil sovražnik pognan nazaj v njegove lastne okope.
Berlin, 2. feb. — Vsled hudega mraza in močnega sneženja ni bilo nobenih važnih dogodkov.
Francoska fronta.
Pariz, 1. feb. — Patrolni spopadi so se pripetili na raznih točkah ob fronti, posebno vzhodno od Reimsa in blizu Altkircha.
Berlin, 1. febr. — Na raznih točkah ob fronti so ogledujoče skupine nabrale važnih podatkov glede sovražnika.
Dopolnilno poročilo: Nobenih važnih dogodkov ni bilo naznanjenih.
Nič važnega*.
Pariz, 2. feb. — Kanonada različne silnosti je bila ob vsej belgijski fronti med dnevom.
V Lotaringiji je bil snoči neki napad proti enemu naših zakopov južno od l.eintreya odbit po našem streljanju.
Živahni topniški spopadi so se vršili v odsekih I.ouvemont in Metzeral.
Berlin, 2. febr. (Brezžično v Say-ville.) — Nocoj objavljeno dopolnilno poročilo velikega glavnega stana obsega samo vest,,da niso bili naznanjeni nobeni važni dogodki z nobene fronte
nevtralnim vladam, slediti zgledu Zdru ženili Držav in tudi pretrgati zvezo z Nemčijo. Ameriškim diplomatskim zastopnikom v teh deželah je bilo naročeno, nemudoma izporočiti, kako je bil predlog sprejet.
Evropski nevtralci v strahu.
V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da se bodo evropski nevtralci, ki takorekoč sede ob pragu Nemčije in so po njeni vojaški molči ogroženi, obotavljali, storiti takšen korak. Na vsak način pričakujejo tukaj z napetostjo, kako se bodo ostale nevtralne vlade zadržale napram predlogu.
Položaj glede Avstrije.
Glede Avstro-Ogrske je položaj danes še vedno neizprenienjen. Diplomatski odnošaji z dunajsko vlado pa se prejkone tudi pretržejo, če naznani, da se s postopanjem nemške vlade formalno zlaga.
Potop "Housatonica".
Washington, D. C., 4. feb. — Možnost, da bode potop ameriškega parnika "Housatonic" igral resno ulogov krizi z Nemčijo, je bila danes izključena po naznanilu, da se je napadajoči podmqrski čpln ravnal po pravilih mednarodnega prava. Kakor je brzo-javil ameriški konzul iz Plymoutha, je
,parnik »e le Posvarjen, marveč je podmorski čoln tudi ukrenil vse potrebno za varnost posadke. Ker je "Housatonic" vozil vojno tihotapsko blago, se utegne prepir zaradi uničenja omejiti na običajno odškodnino.
Novica navdušila London.
London, 3. feb. - Novica o ameriškem prelomu z Nemčijo je "elektrizi-rala" ali razvnela London. Za posebne izdaje večernih listov so se ljudje trgah. Ameriška kolonija je zlasti navdušena.
Veselje v Parizu.
Pariz, 4. feb. - Pariz je prejel novico o Združenih Držav pretrgu diplomatske zveze z Nemčijo baš pred poldnem danes. Pozdravljena je bila z vnetostjo in vzklikanjem, ki je presegalo celo veselje za časa pridružitve Italije k ententinim zaveznikom.
Zasežene nemške ladje.
Boston, 3. feb. — Zavezni maršal Mitchell je danes zasegel Lloydov par-nik "Kronprinzessin Cecilie".
Philadelphia, 3. feb. — V tukajšnji ladjenici internirani nemški pomožni križarki "Prinz Wilhelm" in "Prinz Eitel Friedrich" sta bili zaplenjeni in njuni moštvi dejani v vojno jetništvo.
2.
AMEKIKANSKI SLOVENEC, 6. FEBRUARJA 1917.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek SIovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. •> lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV, dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un'ier the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Iz slovenskih naselbin.
)+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0*
Joliet, 111., 5. feb. — Kakor je čitati med oglasi v tem listu, je razpisana služba organista in cerkvenika pri naši slovenski cerkvi sv. Jožefa, na kar o-pozarjamo tudi tem potom vse tiste slovenske organiste v Ameriki, ki se mislijo potruditi za to lepo službo. Ponudbe sprejema naš g. župnik, Rev. John Plevnik.
—	Rev. Father Cyril Orendac O. M. C. iz Indianapolisa, Intl., rodom Slovak, a govoreč tudi pravilno slovenščino, katere se je naučil med svojim službovanjem v tamošnji slovenski župniji F'resv .Trojice, si je ogledal tiskarno Amer. Slovenca v petek popoldne, in sicer v spremstvu našega g. župnika, Rev. John IMevnika, h kateremu je prišel na obisk.
—	Smrtna kosa. Fokopan je bil danes popoldne John Francis Kochevar, 8 let stari sin g. in ge. John Kochevar. Umrl je za davico v domu svojih staršev, 107 Clay sta. Zapušča tudi enega bratca in eno sestrico. Sorodnikom naše sožalje, pokojnemu dečku pa rajsko radost!
—	Mraz. Svečnica je bila v petek, dne 2. svečana. To je bil najmrzlejši dan te zime pri nas. Toplomer jc kazal ob sedmih zjutraj 14, ponekod 16 i h celo nad 18 stopinj pod ničlo. To je že precej hud mraz. Že zadnjo jsredo zvečer smo pričakovali najhujšega snežnega viharja, kakor je bil napovedan od ^everozapada. Pa v sredo ga ni bilo, niti v četrtek še ne. Šele v noči od četrtka na petek je pripi-lial silno oster severozapadnik, ki je :l>olem pihal, piskal in bril brez pre-stanka do snoči, ko mu je naposled "sape zmanjkalo". Sneg pa je zapadel šele v noči od petka na soboto, in >icer suh kakor moka; zapadlo ga je ravno toliko, da se je hudomušni veter lahko igral ž njim, tako da so bili vsepovsod lepi zameti. Danes je še vedno mraz in je davi kazal toplomer haje 12 stopirij pod ničlo, vendar se čutimo olajšane v toliko, da nas veter več ne brije po .sibirsko.
—	Januarsko poročilo mestnega odbora kaže, da je imelo mesto Joliet v t»rvem mesecu tega leta skupnih dohodkov $226,945.73. Od te vsote odpade samo salunske licence $143,000. Kako bi mesto izhajalo brez salunov? In vendar hočejo celo državo in deželo osušiti"! Kdo pa? Slepci.
—	Ali bo vojna med Z. D. in Nemčijo? Tega še ne vemo danes, ko to pišemo. Če pa pride do te vojne, potem pokažemo tudi amerikanski Slovenci, da se zavedamo svojih dolžnosti. Da se bodo naši fantje, rojeni v Ameriki, na prvi klic Strica Sama navdušeno odzvali v obrambo svoje domovine, je umevno samoposebi. Pa tudi noben priseljenec, ki je postal ameriški državljan, ne sme pozabiti, da je v tej veliki ljudovladi upravičen do ravnanja ž njim kot enakovrednim samo tedaj, ako pomaga vzdrževati red in zakon ter ustavo Združenih Držav kakor v miru, tako tudi v vojni. Če A-merika ni prva vsakemu, ki pravi, da je ameriški državljan, če ameriška zastava ni najdražja v njegovem srcu, potem je dotičnik hinavec in izdaja-vec. Toliko za danes, ko še trdno u-pamo, da ostane Amerika v miru.
—	1,000 Hrvatov Sokolov pripravljenih za boj za Z. D. Odposlanci Hrvatskih Društev, katera pripadajo Župi "Tomislav", so zborovali včeraj (v nedeljo) zvečer v chicaškem Sokolskem Domu, Racine in 19. ulica, ter po več govorih poslali predsedniku Wilsonu sledečo brzojavko: "Hrvatski Sokoli slovesno in brezpogojno obljubljajo svojo neomejeno podporo ter nudijo svoje moči v obrambo časti, pravice in ozemlja naše ljubljene domovine, Združenih Držav ameriških."
—	D. R. Mathias, superintendent tovarne Illinois Steel Co., je ondan sprejel predsedstvo centralne organizacije skautov za Will county in obljubil, da bo po vseh svojih močeh deloval za rast in procvit organizacije skautov, pri kateri je tudi jolietskih dečkov že lepo številce, namreč 97.
—	Iz nekega naznanila v "Narodnem Vestniku", Duluth, Minn., je povzeti, da je Rev. Smoley odstopil od uredništva.
—	Pisma na pošti imajo: Bogatov Peter, Novakovič Janja, Novič S., Pre-stan Frank, Ženko M.
Cannonsburg, Pa., 30. jan. — Spoštovani g. urednik A. S.: — Znano mi je, da sprejemate za list vesele in žalostne novice, in žal, da Vam imam sporočiti dve neprijetni in žalostni novici.
Prva je, da je dne 18. jan. popihala neznanokam neka mlada, vročekrvna žena od svojega skozinskozi pridnega, poštenega moža. Vzrok bi lahko navedli: da je katoliškega poduka premalo, prostosti in belega kruha preveč. Če ni res, pa sodite.. .
Druga novica pa je, da je vlak povozil dne 27. jan. rojaka Johna Roje. Star je bil okrog 45 let, doma iz vasi Spodnje Novake, Cerkno, Primorsko. Pokojni se je pozno zvečer vračal po železničnem tiru domov. Osebni vlak je pripihal od nasprotne strani, tako da je reveža na mestu razmesaril. Bil je član S. N. P. J.
Srčen pozdrav čitateljem tega lista.
Vaš zvesti naročnik.
NARODNOSTI IN USTAVA.
(Iz "Slovenca" 22. dec. 1915.)
V dunajski "Arbeiter Ztg." je priobčil nedavno K(arl) R(enner) daljšo serijo člankov, v katerih razmotriva različne probleme o državi v zelo poljudni, lahko umljivi obliki. O teh člankih bomo o priliki mogoče še kaj govorili, za danes naj zadošča le eden, katerega podajemo v celotnem prevodu zaradi njegove prav zanimive tva-rine:
"Ali žive sploh v Avstriji narodnosti?"
To vprašanje je čudno! Ali je mogoče, da kdo zanika obstoj narodnosti v Avstriji? Boj narodnost) za državo (o tem je priobčil isti pisatelj cel članek) je trajal celih 50 let; zato je vendar izključeno, da kdo tega osnovnega problema avstrijske države ne pozna.
Ali so v Avstriji narodnosti? To vpraševanje je paradoksno!
Da, tako bi človek mislil. Je pa zelo važen činitelj našega javnega življenja, ki obstoja narodnosti ne pozna, kateremu je isti skrit in ki ga zanika: to je naša zakonodaja, naš pravni red!
Mirnega srca lahko razpišemo nagrado 1000 kron onemu, ki v avstrijskem državnem zakoniku ali pa v 17 dež. zakonikih po 1. 1848 najde besedo "narodnost" (Nation). V enem samem členu naših osnovnih drž. zakonikov naletimo na izraz "plemena" (Volksstaemme), ne da bi tam bilo rečeno, kaj da je to in koliko jih je, ki tvorijo ljudstvo Avstrije, po čem da se pozna, kateremu plemenu kdo pri pada, kje se pripadnost začne in konča. Zgodovinsko n. pr. se deli češki narod na tri dele: v Horake, Ilanake in Slovake —; so-li Slovaki pleme (Volks-stamm) ali ne? Tudi cigani v Avstriji so gotovo pleme; ali so tedaj kot narod sprejeti v drž. osnov, zakon ali so izključeni? Ker so plemena pravno skupine oseb, in kot take ne morejo izvrševati pravnoveljavnih dejanj, zato jim mora pravni red dati organe, ki poslujejo v njihovem imenu. Vsako društvo mora po zakonu imeti predsedstvo — "Volksstaemme" po par. 19 ga nimajo! Pravno sploh ne efcsi-
stirajo, in če jim daje ta člen prava, je to zgolj fraza!
Ali ni čudno, da se pravni red države, čegar zgodovinska naloga je, da pravno uredi medsebojno razmerje devetih narodov in tem določi delež na državi, skrbno izogiba teh osebnih skupin?	i
Ustava severo-ameriških držav ima nekak uvod, ki pravi: "Mi, ljudstvo Virginije, ki hočemo, da vlada pravica, in ki hočemo ustanoviti državo, si damo sledečo ustavo." Človek bi torej pričakoval, da bo našel kjerkoli v naši ustavi vsaj po vsebini sledečo misel: "Mi, Nemci, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvati, Srbi, Rumuni in Italijani v Avstriji, ki hočemo med seboj mirno živeti, smo združeni v tej državi, oskrbujemo svoje skupne zadeve po skupni vladi, svoje posebne zadeve na način, ki ga določa ustava." Kakor bomo videli, smo imeli enkrat tak red, — a danes je ostala od istega komaj še senca.
Pravno torej nimamo narodnosti. Naša zakonodaja pozna le različno govoreče osebe, le posamezne podložni-ke, pri katerih se ta ali oni materini ozir. občevalni jezik sam ob sebi razume in predpostavlja; pa tudi to, kateremu jeziku da kdo pripada, ni pravno ustaljeno kakor n. pr. pripadnost k veri, ki je zapisana v matrikah. Zakonodaja daje jefiikom pravice; toda jezik ne more uživati nobenih pravic, ravno tako kakor barva človeške kože ne, ali pa kaka značilna lastnost ali drevo ali modrina nebeškega obloka ne. Le fizične ali pa pravne osebe imajo lahko pravice in dolžnosti.
Naš pravni red se do danes kakor nalašč izogiba problemu narodnosti kakor maček vreli kaši.
Drugače je na Ogrskem. Tudi tam prebivajo različne narodnosti, Madžari, Nemci, Hrvati, Srbi Rumuni, Slovaki; deželna zakonodaja pa pripozna-va le en narod, to je madžarski in v njegovem imenu govori vlada. Ne-madžari se imenujejo "drugojezični someščani", nemadžar. Madžari. Izven Ogrske te terminologije seveda nihče ne razume in ne rabi, na Ogrskem jo pa varuje kazenski zakon.
Če zasledujemo terminologijo v zakoniku še dalje, nam postane ta zmeda kmalu jasna. Ponavlja se od dežele do dežele. Kaj je Češko, ve vsak, kdor je imel enkrat zemljevid v roki. Dežela ni samo zemljepisno ostro očrtana, ampak tudi državnopravno. Kaj pa pomeni "Čeh" v smislu zakona, je državno-pravno zelo sporno. Reichen-beržan in Taborjan sta Čeha (dežela-na, Boehmen), Olomučan pa ne. Po naši državno-pravni terminologiji je pa tudi Moravan lahko Čeh (po narodnosti, Čeche), ker se nemški izraz "boehmisch" rabi v obeh pomenih. Reichenberžan se seveda temu upira, da je Čeh, on hoče biti le "pemc" (Boehme).
Odtod je razvidno, da pozna naša pravna terminologija le dežele, ne pa narodnosti, in zato rabi še danes pravne izraze osemnajstega stoletja!
Takrat seveda narodnost še ni veljala nič, ampak se je potapljala v pod-ložništvu do grajščakov. Politično veljavo so imeli le stanovi. Iz deželnih stanov je bila Avstrija politično sestavljena in ti so osnovno misel v uvodu amerikanske ustave prav dobro izrazili: "Mi, stanovi češki, nižjeavstrij-ski, ogrski, hrvaški itd. sklenemcu.med seboj in med krono pragmatično sankcijo, da si bomo z orožjem pomagali in kroni zagotovimo pravico, da nas u-pravlja." Čisto v smislu in duhu časa, popolnoma praktično in državnopravno v redu.
Deželni stanovi so zastopstva dežel in kronovin; na tej podlagi je zasnovana naša ustava in naše zakonodaje govori še jezik onih dob.
Stanovska država se je umaknila absolutizmu, ta pa ustavni monarhiji. Izginili so stanovi, na njihovo mesto so stopili narodi: Nemec hoče biti v prvi vrsti Nemec, naj stanuje v Rihen-bergu ali pa v Lincu, Čeh hoče biti Čeh, če stanuje v Taborju, v Šleziji ali pa kje drugod. In kakor so svoj čas stanovi — po dolgih in hudih bojih — privolili, da se ločijo javna prava v avtonomna in njim pristoječa, na drugi strani pa skupna, kroni pripadajoča, ravno tako zahteva ljudska podlaga države, da se narodnosti organično včlanijo pravnemu redu države, da se organizirajo avtonomno kot "zvezne avstrijske narodnosti."
Jedino tako moremo razumeti "urejeno sodelovanje in delež narodnosti na državi." To je ustavna naloga, ki čaka avstrijske narode in državnike in katere se ne smejo več izogibati.
Narodnosti niso pravno organizira ne; zato si tudi ne morejo drugače pomagati, kakor da tvorijo posebne politične stranke in se pulijo za vsako tnr-vico svojega "deleža na državi", za vsako mestece kakega uradniškega sluge ali nočnega čuvaja. Ne njim, ne državi ni pomagano prav nič, če so po parlamentarnih vladah zastopani v o-srednji upravi — boj se prenese potem čisto navadno v osrednjo upravo in dezorganizira še to. Začasna udeležba na vladi ne more nadomeščati prav. nega deleža.
Kako naj se to izvede? Mi bomo morali svojo upravo iz zgolj državnih ozirov preustrojiti, ker brez delitve v okrožja ne bomo upravnim nalogam
kos. Če omejimo okrožja kolikor se da po narodnostih, smo položili temelj za lokalno nacijonalno avtonomijo. Če združimo okrožja ene narodnosti v skupino, ki narodno-kulturne naloge enega naroda upravlja, potem je dana osebnost in nositelj centralne narodne avtonomije in določen je tudi pravni obseg posebnega narodnostnega prava. Vse "nadnarodne" naloge, ki so v posebnem pomenu besede državne, pa pridržimo parlamentu in vladi; ta dva tovorita pravno okrožje centralne u-prave. Tako bi se dala upravičena o-snovna misel pragmatične sankcije, katero danes vsled nam tujih oblik iz časa "stanov" komaj poznamo, izluščiti in prenesti na žive činitelje modernega življenja, na narodnosti. Potem bo naš pravni red po zmislu in po besedi v skladu z resničnimi gibajočimi silami sedanjosti.
PUSTNI TOREK PRI "KARPAT-SKEM JUDKU".
(Iz "Slovenca".)
Tako nazivlje gospod poročnik našo podzemsko "vilo", kjer naše moštvo dobiva potrebna navodila za bolne želodce.
Pustni torek je bil precej gorak; obsevalo nas je zimsko solnce, pa tudi ruske granate in šrapneli so nas želeli ogreti. Padli so pa vsi prekratko, zato smo se kmalu splazili iz strelskih jarkov in posedli na štore posekanih dreves. Zamislili smo se v zlate čase pustnih krofov, a kmalu spoznali, da je to neumnost. Kaj bi si človek sline delal po stvareh, ki so morda nekje v deveti deželi. Misli na dom se je na glas otresel star kamniški meščan, Fajdiga, češ: "E, kaj bi zmeraj čepel v domači kuhinji pri svoji ljubi Žefki; saj imamo tudi mi svojo guljaš-kolo-no, puško pa za ljubo!" Medtem je tudi našega "Zagarca" obšlo pravo pustno veselje, da je začel igrati nogomet brez žoge in spravil celo družbo v glasen krohot, tako da bi bili še Rusi kmalu kaj imeli od našega pustnega veselja. To je dvignilo našega mladega poročnika, pristnega Dolenjca, iz njegove luknje. Ves zaspan in zmršen se priplazi med nas in pravi v nepo-tvorjeni dolenjščini: "Za zlodja, kdo se je pa danes zopet obesil na lim? Kakšno fantovsko petje pa je to? Naj bo že enkrat konec teh oslarij. Ali ne veste, kaj je danes?" Njegov obraz je bil silno resen in mi smo začeli prestrašeni gledati drug drugega. "Napad!" Tedaj se je poročnik začel smejati: "Kje pa imate Družinsko pratiko? Danes je pust pa ne napad." Vsi se tiho namuznemo, to nam je bilo všeč. Sedaj pa le nad pust, da ga dostojno proslavimo. Spravili smo se v podzemsko kabino k tovarišu "Zagarcu" in najprej priredili koncert; vsak je posnemal kako glasbilo in godba je bila taka, da so še uši poslušale kakor omamljene. Opoldne smo imeli dobro govejo juho z zmečkanim krompirjem, da je še gospodu poročniku dišala. Po kosilu zopet koncert. Za večerjo smo izvolili za kuharico "Zagarca", ki zna najbolj imenitno kuhati. Imeli smo prihranjenega nekaj vina, ki ga dobimo skoraj vsak dan, in napravili smo vinske rezine iz komisa, zraven pa zmečkan krompir. Vse je šlo po sreči, dokler se nazadnje niso povabili k nam Rusi, ki jih pa nismo gostoljubno sprejeli.
KAKO SO REŠILI 1200 LVOV-SKIH RANJENCEV.
ko ranjeni na noge in na kolodvor!" Vse je skočilo s postelj — bodisi lahko, bodisi težko ranjen; — razne zasebne vozove smo brezobzirno ustavili in ukazali, da vozijo ranjence na kolodvor. Ostal mi je le še en bolnik v tretjem nadstropju, ki je imel pljučnico; s povzdignjenimi rokami me je prosil, da ga vzamemo seboj. Zavili smo ga v odeje in prenesli na voz. Bolnišnica je bila iz strahu pred Rusi takoj prazna. Šele sedaj sva s tovarišem mogla misliti na lastno rešitev. Bila je črna noč. Dirjala sva v prvo nadstropje in iz bolnične blagajne vzela zelo visok znesek, nato pa bežala skozi črno temo proti Grodku in bila večkrat v smrtni nevarnosti. V Grodku sva dospela do zadnjega vlaka, ki naju je v dveh in pol dneva pripeljal v Przemysl. Vso pot sva se bedno preživljala z milimi darovi; v žepih sva nosila veliko bogastvo, a sva bila vesela, ako nama je kaka kmetica ponudila kosec črnega kruha. Vlaki iz Lvova so bili vsi gosto natlačeni: ubogi ljudje so morali cele brezkončne noči prebiti na hodnikih.
Poslanik Tarnowski dospel.
New York, 1. feb. — Grof Adam Tarnowski de Tarnow, novi poslanik avstro-ogrski za Združene Države, je dospel semkaj danes na krovu parnika Noordam". Na kvarantinski postaji je sprejel več poročevalcev, od katerih je šele izvedel o nemški noti glede nove pomorske politike. Rekel je, da je nota presenečenje zanj.
Brž je prečital noto in potem izjavil, da je preresna za razgovor ob tem času, zato da ga ni treba dalje vpraševati. Rekel je, da pojde takoj v Washington, da prevzame svoje dolžnosti.
V razgovoru o zadnjem mirovnem gibanju četverozveze je poslanik rekel:
"Mislim, da so bili mirovni predlogi centralnih vlasti, naslovljeni na Anglijo in njene zaveznice, sproženi samo vsled želje, služiti najboljšim koristim človeštva. Kajti če nas aliirci smatrajo za zmagovite ali ne, smo gotovo dokazali, da lahko nadaljujemo vojno še mnogo let.
"Slišal sem praviti, da so poročila v tej deželi o lakoti v Avstro-Ogrski. Ta poročila so pretirana. Obilno živeža imamo, toda stane več, nego v mirnih časih.
"Baš pred svojim odhodom sem imel avdijencijo s cesarjem Karlom. Naročil mi je, gojiti prijateljske odnošaje z Združenimi Državami."
Francija posnema Nemčijo.
Pariz, 2. febr. — Vlada je sklenila, v svrho deželne obrambe mobilizirati vse civilno prebivavstvo obeh spolov v starosti od 16 do 60 let. Razni pristojni uradi že ukrepajo vse potrebno v izvedbo tega načrta.
Požarna katastrofa.
Chicago, 111., 3. feb. — Izza East-land-katastrofe strašnega spomina, pri kateri je v kratki uri storilo smrt kakih šeststo oseb, ni bilo mesto Chicago prizadeto po nobeni tako grozni tragediji, kakor je tista, ki se je do-igrala včeraj zarana v jugozapadnem delu mesta. Smrt je bila režiserka pri tem, in strašanski razpok, treskanje podirajočih se zidov in tramov ter smrtni krik pogibelji posvečenih mož, žensk in otrok so tvorili k temu strahotno donečo godbo.
Veliko trinadstropno najemno pfe. slopje št. 813-823 W. 14 Pl., ki je v' njem stanovalo dvanajst družin, je bilo po plinovi eksploziji razdejano in padajoči kosi podrtin so prinesli prebi-vavcem smrt in pogibelj. Da je bila nesreča še večja, so kmalu po eksploziji švignili iz podrtin plameni, ki so ovirali reševanje.
Skoro za čudež je smatrati, da je bilo kljub temu še več oseb živih spravljenih izpod razvalin. Kmalu po 11. uri se je gasilcem, ki so vso noč delali, posrečilo, najti v nekem kotu pritličja pet oseb živih, med njimi dva otroka. Rešenci so bili vsled strašnega prigod-ka, vsled glada in mraza onesveščeni ter so jih morali odpeljati v bolnišnico, kjer sta pozneje dva od njih umrla.
Kolikor je znanega doslej, je vsled te nesreče petindvajset oseb mrtvih in mnogo poškodovanih.

DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvir- $ ne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 100 K za... $ 13.00 25 K za. ..$3.75 1000 K za.. .$130.00 50 K za.. .$7.00 5000 K za.. .$650.00
Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL
Neki zdravnik piše v brnskem "Ta-gesbote": S šestimi rojaki sem se nastanil v lvovski kadetni šoli, ki je bila izpretnenjena v bolnišnico. • Krasni zračni prostori in obilo preskrbljene obveze in druge potrebščine so jamčile za uspešno delovanje. Bolnišnica se je v naglici uredila o priliki bitk pri Krasniku in Lvovu; izprva smo imeli le dva oskrbovanca: dva ranjena Rusa. Nenadoma se je pa položaj izpre-nienil Proti osmi uri zjutraj je dospel kakor gorski hudournik velik transport ranjencev, ki nas je noč in dan držal na nogah. V hipu je bilo zasedenih vseh 1200 postelj — bolnišnica je bila do zadnjega prostora polna Kdo pozna ljudstva in kdo šteje imena onih, ki so se ranjeni združili tukaj? Junaštvo teh ljudi je čudovito. Nobena poteza na obrazu, noben vzdih ali krik ne izda težkih ran.
Ko smo zdravniki opravljali svoje resno delo, je 2. septembra ob 4. uri popoldne dospela vest, da se od jugovzhoda mestu bliža sovražnik; žareči odsvit ognja in neprestano grmenje topov je potrjalo to vest in kazalo nevarni položaj, štirje moji tovariši so dobili povelje, da gredo v Grodek, kjer se je pričakoval spopad, in samo jaz in dr. W. naj bi s 1200 ranjenci, med katerimi je bilo mnogo težkih slučajev, ostala v izpostavljeni bolnišnici. Tedaj nam je prišel na pomoč prst božji. Neki ruski aeroplan se je prikazal nad bolnišnico. Komaj so naši opazili na njem črno-rdečo zastavo, so ga začeli takoj ostro obstreljevati; aeroplan se je dvakrat preobrnil, nato pa z zadnjimi silami odplul v smeri priti sovražniku. Sedaj sem vedel, kaj nas čaka: polna bolnica, samo dva zdravnika, nobenega strežnega osobja, nobene hrane.
Takoj smo izdali povelje: "Vsi lah-
Poskusit© USTo-vo Pivo
Old Lager
••♦••♦V STEKLENICA Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pir*. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseli boljših galunih v Jolietn
Union Coal & Transfer Co.
lih CASS STEKIT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefoa 41ft.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih t mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki te oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaži in vti delavci so Slovenci.
AMERIKANSKI SLČVČNEČ. 6. FEBRUARJA 1917.
1
T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp.v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar.........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
«r. f-
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago; Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
KRANJSKO.
.J

—	Odlikovana. Z veliko častno diplomo je bila odlikovana gospa Fra-nja Drakulič-Zabovnik, poštari<^ pri Devici Mariji v Polju, za izvanredne zasluge, koje si je stekla v prid vojnemu botrinstvu.
—	Umrl v ruskem vjetništvu.. V daljni deželi, v vročem Turkestanu v Aziji, je legel k večnemu počitku posestnik I. Grum, doma iz Zaloga št. 9,
1 pošta Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Tako so vsaj sporočili njegovi prijatelji vojni vjetniki Grumovi soprogi. Rajni je menda le malo časa bolehal, zakaj meseca maja je bil še čil>in zdrav, kakor je bil sporočil svoji ženi.
—	Smrten padec. 781etni posestnik Andrej Pozega iz Velikega Otoka pri Postojni je te dni, ko je šel od sv. maše, izpodrsnil in padel v Črni potok. Vsled smrtnih notranjih poškodb je v pol ure umrl.
—	Odlikovanje. Nadvojvoda Franc SalvatOr je v znak posebnega neumornega delovanja pri oskrbi ranjencev v Ljubljani prostovoljni'strežnici gospej Mariji Pogačnik, soprogi višjesodnega oficijala, podelil srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
if — Pogreša se Ivan Maluša, kakor je vojaška oblak obvestila njegove ljudi, nahajajoče se v Ljubljani.
—	Oglasila sta se iz ruskega vojnega vjetništva Miroslav Kren iz Ljubljane in pa Ljudevit Pile iz Viča.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Vr-glez, gostačeva žena, 82 let. — Amalija Pavlin, zasebnica, 49 let. — Josip Činkole, sirota, 5 let. — Uršula Žitnik, kajžarjeva hči, hiralka, 27 let. — Leopold Štrukelj, delavčev sin, 3 dni. 1— Ivan Zalaznik, kamnoseški pomočnik, 52 let. — Marjan Stojkovič, de-lavčin sin, 28 mesecev. — Marija Kli-nar, žena gostilničarja in posestnika, 29 let. — Fran Slabina, sin tobačne ga delavca, 4 tedne. — Marija Režek, vdova železniškega čuvaja, 74 let. — Marija Černilka, gostija, 86 let. — En-gelbert Leban, domobranski pešec. — ^ton Nadeniček, dež- inženir v p.,
fcft let.
—	Iz Črnomlja pišejo: — Naša župnija žaluje za mnogimi padlimi vojaki in vrlimi mladimi gospodarji. Dozdaj je bilo uradno priglašenih 23 mrtvih vojakov po raznih bojiščih, a število bo še žal narastlo. Naše triulično mesto, ki leži na polotoku z znamenitim trimostovjem, z glavnim trgom, župnijsko ulico in zadnjo, tudi rožno ulico nazivano, je z velikim zanimanjem Prebiralo zanimivo dr. Grudnovo "Zgo dovino slovenskega naroda", kjer se na idveh mestih omenjata <lva črnomaljska vojaka-duhovnika iz znane Stariha-Kolbezen rodbine, ki je podala
12 duhovnikov različnih stopenj, ki so delovali po raznih župnijah Kranj-Štajerske in Primorske. Najslavnejši med njimi je bil Martin Stariha,
miklavževski župnik na Štajerskem, ki je pri "Babjem Klancu" leta 1664. tako sijajno premagal s svojimi ljudmi divje Kruce, da je dobil častni priimek "vietoriosus", t. j. premagavec. Njegovi rojaki in sorodniki se tudi zdaj borijo na italijanskem bojišču, kjef jih je že nekaj padlo. Drugi župnik Stariha je bil v Semiču leta 1720. od roparskih hajdukov, ki so župnišče popolnoma oropali, in Stariho po strašnih mukah umorili (živega so žgali z razbeljenimi verigami). Tretji Stariha je bil prošt v Metliki za časa Francozov v naši deželi, katerega so pa seboj odpeljali in je nenadoma izginil itd. Zadnji je umrl v Črnomlju v pokoju leta 1897. Jakob Stariha, častni kanonik tržaški, zlatomašnik, vitez Fr. Jožefovega reda in vpokojen dekan pičanski.
Težkega srca smo se ločili od nam tako priljubljenih dveh velikih zvonov in jih z običajno požrtvovalnostjo postavili domovini na oltar, ki tirja za zmagovit mrtr tako ogromnih žrtev. Posebno je bilo ljudstvo navezano na veliki zvon, ki bi :se najprimerneje na-zival 'cesarja Franca Jožefa zvon". Črnomaljski župljani so ga dali vliti v pomembnem letu 1848 v zahvalo in spomin za odpravo desetine in tlake, kakor je tudi nosil na sebi ta napis. Torej z nastopom vlade pokojnega cesarja je začel vabiti župljane k službi božji in je ves čas vladanja opravljal to zvišeno nalogo v tolažbo in ponos župljanov in je tudi zadnjič službeno zvonil "zadnjo uro" mrtvemu cesarju. Od višjega poveljstva došla brzojavka, ki je dovolila, da se sme veliki zvon ohraniti, ako ostali trije isto toliko teh tajo, je prišla prepozno na svoje mesto in tako smo se morali krvavečega srca ločiti od toliko priljubljenega velikega zvona, ki je po svoji primerb-ma nizki teži 24 stotov imel izredno močan glas in prijetno donel daleč naokrog po Beli krajini in se po moči svojega zvoka lahko meril z dvakrat težjim semiškim zvonom.
—	Odlikovan je z železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje računski narednik domačega pešpolka Rudolf Josip Levpušček.
—	Učiteljske izpremembe. Namesto obolele učiteljice Helene Franek bo suplirala na ljuski šoli v Brezjah absol. učit. kandidatinja Frančiška Baraga; na šestrazrednici na Viču bo su-pliral nadučitelj Matija Lavrenčič iz Št. Petra pri Gorici; na zasebni nemški ljudski šoli v Spodnji Šiški so nastavljene kot pomožne učiteljice Margareta Ranzinger, Marija Achtschin in Ida Reitz.
—	Češka sloga. "Narodni Listy" sporočajo, da so se zastopniki vseh čeških strank združili v "narodni odbor" a vsi češki narodni poslanci v poseben klub, ki se zove "Češka zveza". Potem pa list nadaljuje: "Neue Frcie Presse" in za njo tudi drugi nemški nacionalistični listi so to zdru ženje in organizacijo Čehov oblastili in ometali s sumničenjem. Čudna je taka pisava nemških listov. Nemci imajo svobodo delati politične zveze, toda če Slovani v monarhiji kaj takega
poskusijo, pa je takoj — država v nevarnosti."
Popolnoma primerno pristavlja tržaška "Edinost":
"N. F. Presse" naj bi dala svoj poduk nemškemu "Natcional-Verbandu" in onim Nemcem, ki so skovali svoj program za uničenje slovanskih narod-nostij v monarhiji. Potrebno je, da se vsi slovanski poslanci v Avstriji združijo in ustvarijo skupni blok v parlamentu."
— Hrvatsko-Slovenski parlamentarni klub. V izvestju, ki ga e prinesel 'Slovenec" dne 2. decembra, je bilo nekaj poročil o zasedanju Hrvatsko-Slovenskega kluba zaplenjenih.
"Edinost" pa je prinesla celo poročilo, in zaplenjene vrstice se glase: "Sklenjeno je, da se uporabijo vse sile za združenje celokupnega slovensko-hrvatskega naroda, kar bi osiguralo obstanek in razvoj naroda, in s tem bi bila izvršena glavna točka na programu Kluba".
—	Umrl je enoletni prostovoljec in učiteljiščnik Milan Soršak, sin revi-denta južne železnice v Mariboru Ferdinanda Soršaka.
—	Odlikovanja. Drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda sanitetni praporščak cand. med. Rafael Dolinšek. — Črnovojniški zdravnik v Šmihelu nad Ljubnom dr. Josip Gori-čar je dobil častni znak Rdečega križa 2. razreda.
—	Nemško vprašanje. "Grazer Tag-blatt" stavi sledeče vprašanje: "Zakaj ne izhaja v Dalmaciji noben nemški list?" Temu odgovarja ljubljanski "Slo venec", ki pravi:
"Zato, ker v Dalmaciji ni Nemcev... (naprej pa je vse zaplenjeno).
KOROŠKO.
—Padel je na tirolskem bojišču poddesetnik in častniški sluga Ant. Jug v 20. letu starosti iz občine Čiginj (nji-varski), županstvo Volče. Bil je celih 15 mesecev v strelnih jarkih. Ranjen v glavo je v osmih dnevih umrl v Brik-snu v bolnici.
— Žile si je prerezal v Rimskih toplicah restavrater celovške kolodvorske restavracij? Jurij Zobel. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Marija Mikelič, stara 31 let.
—	Boroevičeve čestitke. Renski župan Ivan Stepančič je poslal generalnemu polkovniku Svetozarju pl. Bo-roeviču povodom šestdesetega njegovega rojstnega dnevaprimerne čestitke. Generalni polkovnik Boroevič je odgovoril: "Za prijazna voščila k rojstnemu dnevu srčno se zahvaljujoč pošilja mnogo pozdravov—Boroevič, gl."
—	Goriški učitelj. Vekoslav Črni-goj, ki je bil nedavno odlikovan s srebrno svetinjo druge vrste, je sedaj ob zopetnem odhodu na bojišče povišan za praporščaka.
—	Umrl je nagle smrti vpokojeni ravnatelj državnega muzeja v Ogleju Henrik Majonica. Pokojnik je bil odličen arheolog in ima velike zasluge za najdbo in ohranitev dragocenih starin na Primorskem. Prijaznega gospoda se gotovo spominjajo številni gra-deški kopališčniki iz vse monarhije, ki so hodili ogledovat si znameniti drž. muzej v Ogleju.
—	Pomoč Goriško-Gradiščanski. V Trstu se je vršila peta seja deželne pomožne komisije za Goriško-Gradi-ščansko. Namestnik se je najprvo spominjal pokojnega cesarja. Komisija je vzela na znanje proučavanje in prva dela namestništva za svoječasno vzpostavitev dežele. V to svrho je ministrstvo za javna dela pridelilo na-mestništvu višjega tehničnega funkcionarja. Komisija je se bavila s številnimi prošnjami^za podpore; predlagano je bilo več brezobrestnih posojil iz raznih državnih sredstev.
—	Na vojaškem pokopališču na Ajševici. "Novine" prinašajo z goriške fronte dopis, iz katerega posnemamo: Te dni so pokopali tukaj par stotin vojakov: naših in italijanskih. Stojim tu. Polnoč je že minila. Poročnik Marinkovič bodri moštvo, da naj čimprej izkoplje grobove. Voz za vozom prihaja, vsak poln padlih junakov. Za vsako ceno so hoteli Italijani prodreti. Ali naši vojaki so jim odvrnili: Ne boš! Okoli 3. ponoči odidem na počitek. Srečam Čehe. Vmešam se med nje. Njihov bataljon je snoči zmlatil in vjel cel regiment Italijanov. Opisujejo borenje. Granata je ubila njihovega kadeta. Zjutraj sem videl mrtvega sokola na grobišču. Pripovedujejo, da so se naučili v najljutejšem boju par italijanskih besed: Signore, signore, noil amazzarme! Madonna mial (Gospod, gospod, nikar me ne u-bitil Mati božja!) Poljubljali so jim roke, vjeti Italijani so jim dajali bele-
ga kruha in čokolado. Pa kako znajo pripovedovati. Milo jih je poslušati. Dopisnik, ki je vojni kurat, pripoveduje dalje: Danes sem bral mašo za baš zakopane tukaj na pokopališču. Zadnjič sem jo daroval na Vseh mrtvih dan. Sredi pokopališča je mal oltar-ček, ki ga je dal napraviti kurat Gligo. Danes niso letali izstrelki nad glavo kakor oni dan. Danes so padali kosmi snega, tako ljubko, tako milo so se kopičili na grobove padlih, kakor da jim šepetajo: Pokoj, pokoj vam večni! Zadnjič je bilo drugače. Treskale so granate druga za drugo v neposredni bližini. To je bilo že drugič, da nas je krstil ogenj v času maše.. . Tu na pokopališču je zbudila mojo pozornost dopisnica pri nekem italijanskem oficirju. Naslikan je Trst. Po njem so razvite italijanske trobojnice. V luki so usidrani parobrodi, s katerih vihra italijanska trobojnica. Nad Trstom italijanska zvezda z nadpisom: 1915. Ob strani dražestna Italijanska s tro-bojnico, ki se vije okoli nje. Gleda s poželjnim pogledom na Trst. Pred nogo jej leže knjige. Drobno je pisano, vendar se more citati: Obrednik (ki je hotel usmrtiti cesarja Franca Jožefa), na nasprotni strani nekoliko stihov, iz katerih razvidiš željo do Adrije in pripojenja k Italiji... Tako željo so imeli leta 1915.
—	V ruskem vjetništvu se nahajajo, kakor je izvedel informacijski urad v begunskem taborišču v Wagni: Fran Cejan iz Vrtojbe, star 37 let, v Hra-kovu; Simon Carli s Tolminskega, star 36 let, umrl 2. maja 1916 v Tveru; A-lojzij Furlan iz Ajdovščine, 23 let, v Šacku, gubernija Tambov; Anton Kra-gelj iz Sv. Lucije, 31 let, umrl v Jeka-terinoslavu; Anton ernuta z Bovškega, 29 let, je v Ufi; Alojzij Breščak iz De-skel, 29 let, v Polozku; Ivan Zgubin iz Hlevnika, 31 let, umrl 10. aprila 1916 v Syr-Dariji; Josip Pisk iz Bat, 25 let, je v Aulje-Ati; Adolf Pišot iz Črnič, 22 let, v istem kraju; Fran Kokošar iz Grahovega, 23 let, je v Tomsku v Sibiriji; Henrik Krapež iz Otlice, 27 let, v Balahni.
—	Zaplemba premoženja. Deželna sodnija v Trstu je odredila zaplembo premoženja Alojzija Peteanija, rojenega v Gorici 1855, učitelja v Červinja-nu, ker jeosumljen, da je zakrivil zločin veleizdaje, in Mateja Božiča, rojenega 1888 v Dol. Trebuši v tolminskem okraju, delavca, nazadnje patrulj nega vodje tit. podlovca lovskega bataljona št. 20, ker je osumljen, da je zakrivil zločin ubega k sovražniku.
V Zagrebu je umrla dne 1. decembra gospa Ines Šinek iz Sv. Petra pri Gorici. Bila je med istimi, ki so bivali v Sv. Petru do zadnjega dne. Po-kojnica je bila najstarejša hči vpoko-jenega c. kr. davčnega višjega upravitelja Rajka Šineka.
—	Družina se pogreša. Od izbruha vojne z Italijo se ne ve, kje se nahaja družina Antona Mariniča, in sicer žena Margareta z otroci Antonom, Josipom, Ido in Marcelo, ki so pred vojno stanovali v Kojskem na Kalehah št. 214. Anton Marinič se nahaja v Winzen-dorfu bei Neustadt, Kalkgewerkschaft, Niž. Avstr.
HRVATSKO.
□
—	Legar. Na Reki je na legarju do polovice decembra obolelo 160 oseb.
—	P. Efrem Turk umrl. Dne 9. decembra je umrl v Samoboru na Hrvatskem frančiškan P. Efrem Turk. Pogreb je bil 11. dec. Rajni je bil znan po Kranjskem in Goriškem kot ljudski misijonar; po Hrvatskem, Slavoniji in Dalmaciji je imel pogostoma duhovne vaje za duhovnike in po raznih samostanih za redovnike in redovnice. Hr-vatsko-slovanska' frančiškanska pro-vincija sv. Cirila in Metoda je izgubila z njim svojega izbornega liturgista.
Pravi vzrok.
New York, 2. feb. — Po zagotovitvi tukajšnjega črnogorskega konzula A. V. Seferoviča je bil nedavni odstop črnogorske vlade povzročen po dejstvu, da se je kralj Nikita upiral, odpovedati se prestolu v prid srbskemu kraljeviču Aleksandru, katerega so hoteli en-tentini zavezniki proglasiti za skupnega vladarja nad Srbijo in Črno goro. Neka prejšnja brzojavka je samo na kratko naznanila odstop ministrskega predsednika Radoviča. O vzrokih ni bilo v Združenih Državah nič natančnejšega znanega. G. Radovič je stavil na svojega kralja zahtevo, da naj se odpove prestolu v prid srbski dinastiji.
Konzul Seferovič je tudi za gibanje, po katerem naj se Črna gora "v duhu in dejanju" po vojni združi .s Srbijo, in zato se je odpovedal svoji službi.
Priselitveni zakon sprejet
Washington, D. C., 1. febr. — Dasi je predsednik izrekel svoj veto, je bil danes novi priselitveni zakon s pri-stavkom o naobrazbeni izkušnji vred, ki je napotil g. Wilsona k vetu, v zbornici sprejet z 286 proti 106 glasom, in s tem je bila dosežena več nego potrebna dvotretjinska večina. Strankarski oziri niso bili merodajni pri glasovanju.
Jutri se ima izid glasovanja predložiti senatu, kjer je bil nasvet zakona prvotno sprejet s 64 proti 17 glasom. Zagovorniki predloge so prepričani, da bo tudi v gornji zbornici uspešna.
Sežgali topničarko "Geier".
Honolulu, 3. feb.—Internirana nemška topničarka "Geier" gori v tukajšnji luki. Zažgalo jo je moštvo, kakor izjavljajo krajevna oblastva. Topničarka "Geier", 1,630 ton, je bila internirana tukaj kmalu po začetku voj-
Monopol platine v Rusiji
Rusija je domovina te dragocene kovine, ki se pridobiva v vzhodnem Uralu. Ta kovina se dobi sicer tudi v A-meriki, v Kolumbiji, Peru, Braziliji in Californiji ter na otoku Borneo, a le v majhnih količinah. Cena platine je štirikrat dražja od zlata in znaša o-krog 8000 kron za kilogram. Podjetja v Uralu so dosedaj v rokah evropskih trgovskih družbi, ki spravijo dobiček v svoj žep, državi ne ostane skoraj nič. Ruska vlada se je odločila, da vzame vse pridobivanje v lastno režijo in u-vede monopol. Letno se pridobi v Uralu okrog 7000 kilogramov te dragocene rude, kar da vrednost okrog 50 milijonov kron.
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubega očeta in tasta g.
NIKOLAJA NEMANICH,
se na tem mestu najiskrenejše zahvaljujem vsem zanancem, prijateljem in sorodnikom za skazano sočutje ob tej priliki.
Posebno se pa zahvaljujemo gosp, Antonu Šuklje in njegovi družini v Jo-lietu za ves trud in delo, ki ga so imel* ob tej priliki.
Vsem še enkrat najiskrenejša hvala.
Žalujoči ostali: Ema in Louis Kučič, hči in zet,
e Ana in Martin Petric, hči in zet. Tereza in M. Leskovic, hči in zet. Katarina Terlep, hči, John in Josip Nemanich, sinova.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu-naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva <$2) dolarja.
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
Nadloge obistL
Zahvala.
Podpisani se najlepše zahvaljujem slav. društvu sv. Družine št. 1 D. S. D. v Jolietu za izplačano bolno podporo.
Zahvaljujem se tudi bolniškemu odboru društva za obiskovanja in prijaznost.	Rok Cernovich.
Vnetje obisti in mehurja, zaustav-ljenje in gošča vode, boleče puščanje vode, otekle noge in hrbtobol radi neredov v obistih, riganje in kislost v želodcu se uspešno lečijo s Severovim Zdravilom za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Cena 50c in $1.00, v vseh lekarnah. Močenje pri otrokih se prepreči s tem lekom. Ak« želite, lahko pišete po cirkular — navodilo kako in kdaj rabiti Severov* Zdravilo za Obisti in Jetra. Dobite je brezplačno. Ako še nimate slovenskega Severovega Zdravstvenega Koledarja za 1917 (Severa's Medical Almanac for 1917) vprašajte zanj vašega lekarnarja. Če ga on nima pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan.
NAPRODAJ:
Prodati hočem svojo zemljo, poraščeno s trdim lesovjem, in sicer naravnost onemu, ki se želi tam naseliti, brez agentov, na lahke obroke in odplačila bodis ina mesec ali na leto. Vladno poročilo potrjuje, da je ta zem lja najboljša v severovzhodnem delu države Wisconsin. Tudi dela je dovolj za naselnike. M. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111.	18t4
Zadnja želja.
Duhovnik (nevarno bolnemu): "No, ali imaš še kako željo na srcu?" "O, ja — ozdravil bi rad."
Vedno dobre volje.
Nace: "Ja za Boga, Pepe, odkod pa imaš tako zatečeno lice?"
Pepe: "To? — to je žensko ročno delo."
Iz šole.
Učitelj: "Povej mi, Jurče, kdo je več kot kralj?" Jurče: "As, gospod učitelj."
ZGUBIL SEM VČERAJ JUTRO certifikat za eno delnico od Steel-korporacije, in sicer med potjo od 1109 do 1008 N. Broadway, Joliet. Kdor ga je morda našel, mi je na-prošen ga vrniti. Jacob Kaferle, 1109 N. Broadway, Joliet, 111.
SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St, Joliet, III
POTREBUJEMO NAD 16 LET let staro dekle za delo v prodajalni na Hickory in W. Jefferson St. Jos. Jontee, Chicago tel. 888.	20t4
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.00
MI GARANTIRAMO YSAK0 POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
» %
AMERIKANSKI SLOVE.
FEBRUARJA 1917.
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPiSAL DR'. FR. DETELA
(Dalje.)
Prišlo je poldne. Ob tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, pre sedalo mu je laskanje igralk in pohvala načelnika, ki je zadovoljen prešteval prejemke. Zdelo se mu je, da je vse že izgubljeno, vse že prepozno. Dosledno ga preganja nesreča! Težko .je čakal, da bi šli zopet pod knežji dvorec, in kakor nesvesten je korakal za tovariši. Prišla je vest, da bode imela gospoda pred mestom turnir ali viteške igre, in ta novica je podrla njegovo poslednje upanje. Sklenil je v ob-upnosti, da se vrže cesarju pred konja; tako ga bode opozoril nase in ga posvaril. Zdaj so se odprla grajska vrata, in prijezdila sta na okrašenih konjih dva trobca. Gregorju je tolklo srce, da je hotelo počiti. A v tem tre-notju je votlo zagrmelo, solnce je za-kril črn oblak, in padati so jele debele kaplje. Iz dvorca se je čulo živo raz-govarjanje in žvenket orožja. Trobca sta obrnila konja in čakala, in kmalu je prišlo povelje, da ne bode napovedane igre. Igralci iso ravno pospravljali pred dežjem svoje reči, ko pride dvorni sel in jim ukaže, da naj pridejo igrat pred gospodo. Vnela se je zopet v Gregorjevi-duši iskra upanja, kakršna tli do smrti tudi v najrevnejšem srcu.
Knežjemu dvorcu nasproti je stala hiša Vitovčeva. Po sobi v prvem nadstropju je hodil gospodar zamišljen semtertja. Za mizo mu je sedel prijatelj, Jošt Soteški, in odgovarjal na redka vprašanja, ki so se mu stavila.
"Straže pomnožene?" je vprašal Vi-tovec.
"Potrojene. In ukazano jim je, da ne puste po večernicah nobenega cesarskih več v mestto. Kakšno gaslo se da vojakom nocoj?"
"Gaslo naj de cesar," je odgovoril Vitovec, in porogljiv smeh mu je zaigral okrog ust.
"In koliko jih je iz grada pri cesarju?" je vprašal zopet.
"Samo poglavar Hohenwart." Pre-jnotil ju je brzi sel z važnim poročilom, da stoji četa oklopnikov v gozdiču pred mestom.
"Ali vas je kdo opazil?" je vprašal Vitovec.
"Menimo, da ne," je odgovoril vojak. "Dva konjika sta nam prijezdila naproti; prestregli smo ju in ujeli."
"Dobro," je dejal Vitovec, in Jošt se je vzdignil, da izvrši, kar sta bila u-krenila.
Zopet je premeril Vitovec parkrat sobo in obstal pri oknu obrnjenem proti dvorcu, kjer je stanoval cesar. Jaro se je nasmejal. "Nič se mu še ne sanja," si je dejal natihem. "Nocoj še bodeš v mojih rokah, in jutri se bode-mo dogovarjali drugje in drugač, in za ošabnost svojih slug bodeš trpel ti!" Prišlo mu je zopet na misel, kako so ravnali z njim cesar-iki svetovalci, in v togoti se je stisnila pest; a ko se je domislil, kako se bode maščeval, se mu je razvedrilo lice. "Nekaznjen me še ni nihče razžalil," si je dejal moško. Počasi so mu potekale ure; a previden ni hotel pospešiti naklepa, da mu ne izpodleti v zadnjem trenotju. Kako gladko mu je teklo vse dotle! Nikakih ovir ni bilo treba premagovati; tiikake zapreke ga niso silile prenarejati prvotnega načrta! Skoraj se je bal sam svoje sreče. Kaj, če se mu skuja navsezadnje! Zatemnila mu je obraz neprijetna misel; a ni se ji vdajal; upal je rajši, da se mu posreči. Kaj potem? Zazibala ga je domišljija v prijetno sanjarjenje, dokler ga ni iztreznil spomin sitnega zadržka, da ima zadnjo besedo kneginja. Oj ti nesrečni pogoj! Zaklel je Vitovec vojaški in se pridružil neštetim tisočem moških, ki ie hudujejo na ženski rod. "Dalje se nč dam voditi za nos," je sklenil, "in preden pade kocka, se mora ona odločiti." Oblekel se je v najlepša oblačila, pogladil si je pred zrcalom lase, opasal si meč z dragocenim ročem, darilo rajnega grofa, in se napotil v dvorec.
Desni oddelek grofove palače je bil odkazan cesarju in njegovim svetovalcem, v levem je stanovala kneginja. Sedela je ravno v najljubši svoji sobici in vezla z zlatom širok svilen pas. Pomladansko je bilo vse okoli nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten duh, in skoz odprto okno je sililo iz vrta ntlaao cvetje. Cesto je obrnila kneginja oči od finega dela in pogledala tja v brezmejno daljavo in se zamislila. Videlo se je lepemu o-brazu, da so misli otožne. Hišna ji naznani, da želi gospod Vitovec govoriti z njo. Za(Jrhtela je kneginja in zardela od nejevolji; hišni pa je rekla, da naj ga privede. Vitovec je v-stopil s prijaznim smehom na ustih in se nizko priklonil/ Poljubil je knegi-11 ji roko, sedel njej nasproti, in ker se je čutil že nekako domačega, jo je pohvalil, kako da je pridna, in vprašal, kdo da je srečni vitez, ki nm veze tak lep pas.
"To je hraber junak, ki ga čislam
jaz nad vse druge," je odgovorila ona in ga pogledala premeteno.
"A ta hrabri junak," je dejal Vitovec in se nasmehnil, "čaka jako težko one besede, ki bi mu izpolnila vročo željo."
"Če le komu," je dejala ona prijazno, "jo izpolnim njemu."
"A kakšno veselje imate vendar, mi-lostiva, da ga mučite s praznimi obeti in odlagate odlok od dne do dne."
"Kakor Penelopa. Kaj ne, gospod Vitovec?" se je smejala ona.
"Da, kakor Penelopa; dokler ni po gubila snubačev. A Penelopa je imela moža živega; komu pa hranite Vi zvestobo?" .
Ona >se je smejala njegovi nestrpnosti in ga opominjala, da mora prej dokazati stanovitnost v ljubezni. Vitovcu pa se je zdelo tako govoričenje neizrečeno bedasto, in jel jo je nadlegovati, da naj vendar reče ne ali da in do loči dan poroke, bodi že prej ali pozneje. Ona je menila, da preden ne mine leto, ni misliti na ženitev, in mu rahho očitala brezobzirnost. A on se ni dal umiriti. Rotil se je, da je ne ostavi, preden ne izreče odločilne be sede. "Po Vašem odgovoru se hočem ravnati," je dejal živahno; "zakaj s ce sarjem se lahko še pogodim vsako tre-notje."
"Ali se niste že pogodili?" je vprašala ona hudobno. "Jaz sem mislila, da se le jaz še pogajam."
"Vi me nočete razumeti, milostiva," je dejal oni osorno. "Da, zares, tudi Vi se lahko pogodite; a ostayiti boste morali Celje, odpovedati se kneštvu in na samotnem gradu preživeti neslavno starost. Ali Vam ugaja ta pogled v bodočnost?"
Kneginja je vzdihnila, Vitovec pa ji je dokazoval, da bode prisiljena spre jeti kakršnokoli pogodbo, ako ji on odreče podporo ali celo prestopi na cesarjevo stran.'
"In menite, da Vas bode cesar tudi postavil za glavnega poveljnika?" je omenila ona. "On ima drugih svetovalcev; in kar prorokujete Vi meni, u-tegne zadeti tudi Vas."
"Možno," je zmignil oni z rameni "Ravno zaraditega je najboljše, da o-stanete Vi moja zaveznica in jaz Vaš zaveznik."
"Dobro srečo!" je vzkliknila ona in mu podala roko. "Da bi ostala trdna najina zveza!"
On je pridržal njeno roko in jo jel nagovarjati, da naj izreče važno besedo; ona pa je spretno napeljala pogovor zopet na politično polje in ga po-praševala, na videz v velikih skrbeli, po vsakdanjih malenkostih, da »e je jezil Vitovec nad žensko dvojezično-stjo in se trudil spraviti pomenek zopet v pravi tir.
V veliki dvorani desnega oddelka pa je sedel cesar za mizo med dvornim kaplanom Žigo Lambergarjem in zastopnikom celjske kneginje, Ostrovr-harjem, poleg tega pa grajski poveljnik, Eberhard Hohenwart. Cesar je bil boljše volje nego prešle dni; zakaj pogajanja so se bližala koncu, in svetovalci so čakali le še priorja gornje-grajskega, da podpiše z njimi pogodbo. Ker je bilo vreme neugodno, je bil izostal izprehod in veselica pod mi< lini nebom; a na drugem koncu dvorane je stal oder, kjer ^o se skazovali naši igralci. Z burnim veseljem je bil zapazil Gregor Lambergarja; in ko so predstavljali tovariši preprosto igro kakršne so tedaj ugajale nerazvajene-mu okusit, se je izkušal on približali dvornemu kaplanu in mu dajal znamenja; a sluge so ga podili nazaj na svoj kraj in ^e mu smejali, ko jih je prosil, da naj ga puste do dvornega kaplana. Gregor pa jim ni dal miril, o-brnil se je zdaj do tega. zdaj do onega, naj izporoči gospodu l.ambergarju, <la mu ima povedati nekaj silo važnega. Naposled se ga usmili eden. A dvorni kaplan se je sramoval takega znanja in nekoliko v zadregi menil, da bode glunračeva novica že še počakala do večera. Gregor mu je kimal in ga prosil z očmi, ki jili je upiral vanj. a gospod 2iga tega ni zapazil ali ni hotel zapaziti. Tako je prišla vrsta na Gregorja, da zapoje. Poslušalcem je tako ugajal njegov glas, da so ga klicali bliže in mu ukazovali, da naj zapoje še to in ono romanco in napitni-co. Jel se je zanimati zanj tudi Lambergar.
Zunaj pa je pljuskal dež, in zdajpa-zdaj se je zabliskalo in zagrmelo za-tegnjetio, in zgodnji mrak je legel na mokro zemljo. Prazne so bile ceste in ulice. Ako bi bil pa cerkovnik, ki je pri farni cerkvi zvonil hudi uri, zlezel gori do najvišjih lin, bi bil videl morebiti, kako se bližajo previdno tolpe vojakov mestu od treh strani in je obdajajo polagoma kroginkrog. Vitovče-veniu povelju pokorni so bili prihiteli, ne da bi vedel, zakaj jih je klical. Oddelek za oddelkom se je puščal v mesto in zbujal 9um in strah miroljubnim poštenjakom, ki so hiteli zapirati hišna vrata. I.e cesarski svetovalci, ki
jih je gostil v svoji hiši doktor Le , niso slutili ničesar.
Zadovoljen je poslušal cesar našega Gregorja, ki je obupoval od bridkosti, da ga ne le spozna Lambergar, ampak noče niti govoriti z njim. Še kakšno lovsko naj zapoje, je menil cesar, in Gregor uverjen, da je to zadnja prilika, ko more posvariti prezaupljivega cesarja, je povzdignil glas in zapel:
Brzi jelen obleži
V	slani tam srebrni,
In namah zhero v gosti Gavrani se črni.
Krog ise prepeljavajo, Zoprni dero se, Rop si razsekavajo Na debele kose.
Kar pa nadnje prileti Sokol sivokrili, Prestraše razbojniki Se za plen obili.
"Neumna pesem," je zarenčal Ostro-vrhar, ki je bil že nekoliko pil. Cesarju je bila všeč; Lambergarju pa so ši-Tiile grozne misli v glavo. Prebledel je, in tresla se mu je roka, ki je nesla požir vina k ustom. Bliskoma se je spomnil svarjenj svojega brata, spo mnil, da je hotel pevec govoriti z njim spoznal, zakaj da vedno upira vanj oči tudi obraz in glas in vse se mu zdelo tako znano, le domisliti se ni mogel, kje da je videl tega človeka. Pevec pa je nadaljeval:
Kak si namigavajo, Stopajo oprezno, S kljuni pobrskavajo, Kročejo si jezno:
"Bratje! sokola nocoj
V	gnezdo si zvabimo, Ga prijazno med iseboj Do noči gostimo.
Ko zadremlje brez skrbi, Drzno ga obsujmo; Da nas več ne preplaši, Mu oči izkljujmo!"
"Molči, prokleti pevec!" je zavpil Ostrovrhar in mu hotel vreči težko kupo v glavo; a domislil se je o pravem času, pri kaki mizi da sedi. Cesarja pa so tudi jele obhajati čudne slutnje, in ko je odpel pevec kitico:
Čuj me, sivi sokol! Čuj Nad svobodo zlato! Razpni krila in odpluj, Pusti črno jato!
■se je zgenil, v zavesti, da je prevarjen. Ohranil je vso svojo mirnost, ker je zaupal v Boga, vedel pa tudi, da mu strah ne more pomoči. Lambergar, ki je bil že zbral svoje misli, je skočil po-koncu, češ, da tudi njemu ne ugaja pesem, a da hoče vendar obdariti pevca, ki naj zapoje potem kako veselej-šo. Poklical ga je v stransko sobico in med vrati že ga vprašal, kdo da- je. Gregor mu je hitro razložil, odkod je prišel, in v kaki nevarnosti da je cesar. Lambergar mu je ukazal, da naj se vrne v dvorano pet; kaj da ima nadalje storiti, mu bode poveda! on. Takoj je imel načrt gotov in preudarjal tako: "Če je grajski poveljnik Hohenwart na Vitovčevi strani, potem je rešitev nemožna, ker je vse mesto v rokah Vitovčevih vojakov; če pa je Hohenwart, ki je prisegel cesarju zvestobo, v resnici zvest, se morebiti vendar kako rešimo." Ko je pevec zabava! cesarja in vznemirjenega Ostrovrhar-ja, je pomignil Lambergar llohen-wartu, da naj pride k njemu. Molče mu je gledal par trenotij v oči, kakor da bi hote' iz njih brati njegovo mišljenje.
"Poklicali ste me," je dejal oni ne-potrpežljiv.
"Tiho, tiho, gospod Hohenwart!" je miril oni. "Poklical sem Vas, da Vas vprašani, če tojite Vi na strani cesarjevi."
Onemu pa so se zježile obrvi, in siv plamen je šinil iz temnega očesa. A 2iga ni pobesil oči; junaška kri je pla-la tudi po njegovih žilah; ampak razveselil se je, da je razjezil Ilohen-warta s svojim dvomom.
"Ali ste za cesarja?" ga je vprašal iznova.
"Po kakšni pravici dvomite Vi o moji zvestobi!" je vzkliknil oni in se o-brnii, da odide. A Lambergar ga u-stavi.
"Stojte, dragi Hohenwart!" ga je miril in zgrabil z obema rokama za desnico. "Nikakor Vais nočem žaliti, a danes je zvestoba redka, in nemara bo še kdo nocoj zanjo glavo dal."
"Jaz, če bo treba, častiti gospod," se je ponesel Hohenwart. "Prisegel sem cesarju, in kakor sem zvesto služil celjskim grofom, tako ne daj Bog doživeti niti meni, niti mojemu potomstvu tistega dne, kg bi nam omahnila zvestoba do cesarja."
"Vrlo dobro, gospod Hohenwart! Zdaj pa poslušajte mene!" je dejal oni in ga vlekel k oknu in mu razodel ves naklep Vitovčev. Strme je poslušal Iohenwart novico, iji krčevito mu je stiskala desnica mečev roe.
"Torej Vi ste z nami tudi proti Vitovcu in njegovi vojski?" je povzel zopet kaplan.	#
"Proti vsem vragom, kar jih je v peklu," je odvrnil oni. "A zdaj brž na delo, dokler je še čas. V gradu' je dvesto cesarskih konjikov in petdeset mojih. Dobri vojaki so, in da se z
njimi tudi proti premoči kaj opraviti; in če mi jih pobije Vitovec tudi sto, še bodemo branili grad. Na planem namreč, častiti gospod, se ne rporemo poskusiti z Vitovcem, in treba bo cesarju bežati v grad, ne v Gradec."
"V grad, ne v Gradec, bonum omen, gospod Hohenwart!" se je nasmehnil oni. "Za to grem jaz pripravljat vladarja."
"In jaz v grad, da ukrenem, kar je potrebnega," je dejal Hohenwart in se odpravil iz dvorca.
(Dalje prih.)
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leos Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berc* Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle La Salle, III.: Anton Kastello in J» kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričai Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekat Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanei Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. GregoricK Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa,: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovsek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nim« mo zastopnika, priporočamo, da »« zglasi Jedo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini.
Uprav. "A. S."
POZOR ROJAKINJE!
Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na* « našej mesnici in groceriji na vog» lu Broadway and Granite Stre«»
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- PeLnc.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 ,pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo J
Slavnemu slovenskemu m hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, 4» sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in «*■ hega mesa, kranjskih klobas, vse vr»t«j, \ f. gsocerije in drugih predmetov, ki spa-^ dajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID,
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander H^s^?
ChL Phone 376 L/ N. W. 927.
120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL.
AH veste, kje je dobiti najboljše mo so po najnižji ceni? Gotovo) V metnJ'
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše met' Vse po najnižji ceni. Pridite torej > poskusite naše meso.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111.
€
JQUCT,
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.M
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$SJt
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 stqjclenic) za...................$7.0*
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |10.M S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za flO.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.'............................(12.01
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vipo, zaboj (25 steklenic) za .......................I7.0C
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$&M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
> ? i ' Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
E^GLE export
•mm,-
A?
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefon 405
S. Bluff St.. Joliet. IU.