Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32"—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
Kako bom volil 11. decembra?
I.	Ko vstopiš v glasovalno sobo, povej najprej glasno svoje ime, priimek in poklic.
n. Ko Te predsednik volilnega odbora vpraša, za katero listo glasuješ, imenuj glasno nosilca naše kandidatne liste JRZ dr. Stojadinoviča in s r e -skega kandidata JRZ Tvojega okraja. — Iz posameznih okrajev Štajerske, Koroške in Prekmurja glasujejo torej volilci tako:
1.	V okraju Brežice rečeš: dr. Stojadinovic — Tratnik.
2.	V okraju Celje: dr. Stojadinovic — Mihelčič.
3.	V okraju Lendava: dr. Stojadinovic — dr. Klar.
4.	V okraju Dravograd: dr. Stojadinovic — Gajšek.
5.	V okraju Gornji grad: dr. Stojadinovic — Steblovnik.
6.	V okraju Slovenske Konjice: dr. Stojadinovic — dr. Sevšek.
7.	V okraju Laško: dr. Stojadinovic — Bitenc.
8.	V okraju Ljutomer: dr. Stojadinovic — Snoj.
9.	V okraju Maribor desni breg: dr. Stojadinovic — Koban.
10. V okraju Maribor levi breg: dr. Stojadinovic — Žebot — Špindler.
II.	V okraju Murska Sobota: dr. Stojadinovic — Bajlec.
12.	V okraju Ptuj: dr. Stojadinovic — Kranjc.
13.	V okraju Slovenjgradec: dr. Stojadinovic — Theuerschuh.
14.	V okraju Šmarje pri Jelšah: dr. Stojadinovic — dr. Ogrizek.
III.	Ko si tako glasoval za našo listo, odideš z volišča.
šfora&inovič-Korošceva vlada za Invalide
Slovenci, shupai?
Velik čas je danes, velike, hitre korake dela zgodovina, veliki in enotni zmagujejo, mali, razcepljeni propadajo.
Naš bratski narod slovaški je imel težke dneve v tem letu. Njegov voditelj Hlinka je umrl tik pred usodnimi odločitvami. Veliko je Slovakov, ki so vedno sledili Hlin-ku. So pa tudi, ki so cepili vrste naroda in slabih njegovo moč. Vihar je prišel nad slovaški narod. Hlinkovi Slovaki so prevzeli vodstvo naroda. In vsi, ki so svoj čas delali zoper Hlinkovo stranko, zoper koristi slovaškega naroda, so se sedaj spametovali in pristopih v Hlinkovo stranko. Danes je slovaški narod složen, danes je kljub žrtvam dosegel svojo avtonomijo. Čeprav ¡majhen, je kljuboval Madžarom in njihovim prijateljem, da ga niso mogli streti! V slogi je bila njegova rešitev.
Nastop slovaškega naroda, ki nam je po jeziku, veri in usodi tako blizu, nam bodi v zeled za naše prihodnje dni. Majhni smo, a mi še imamo svojega Hlinko, hvala Bogu, svojega narodnega voditelia dr. Antona Korošca. Večina Slovencev je tudi že zbrana okrog njega. So pa še med nami taki, ki cepijo naše vrste in slabijo moč slovenskega naroda na znotraj in na zunaj. Tem se še niso odprle oči, da sebe in svoje moči postavljajo v boj zoper koristi slovenskega narcda.
»Slovenski gospodar« je imel že večkrat priliko, da je pozval slovenski narod na obrambo. Spominjamo samo na dogodke pred dvajsetimi leti. In ker je narod sledil glasu svojega lista, je ohranil svoj jezik, svojo vero, svojo zemljo. »Slovenski gospodar« se zaveda svoje odgovornosti pred Bogom in narodom, ko tudi danes poziva:
Slovenci, skupaj!
Slovenci, bodimo enotni!
Slovenci, dne 11. decembra ysi za svojim voditeljem dr. Korošcem !
V 40.000 hiš prihaja danes »Slovenski gospodar«, prihaja kot vaš prijatelj, sprejmite ga, pa poslušajte ga!
Ne pozaüimo preüllro!
Včasih je dobro, da hitro pozabimo na težke dni, ki so bili, včasih pa je tudi dobro, da se vsaj zamislimo nazaj v režim JNS, da vidimo, kako bi zopet lahko prišlo, ako bi taki ljudje prišli na vlado. Spomnite se nazaj, na vse kazni, na vsa preganjanja, še na sejmih so vas razganjali, kaznovali, iz občin so vas metali, žandarja vsak dan na vrat pošiljali — spomnite se na vse to te dni in vrnite tem ljudem tako, da nikdar več do moči ne pridejo! Sedaj je ura, da jih stremo! Na delo, vztrajno in neustrašeno na delo za zmago JRZ in zmago slovenskega naroda!
Ministrski svet je izdal uredbo o vojnih nvalidih. Po invalidskem zakonu iz leta .929 je dobivalo invalidnino 71.737 invali-lov, družin in otrok, po novi uredbi pa 138.063 ljudi. Po novem bodo dobili nazaj svoje pravice vsi oni invalidi in družine, ki so uživale invalidnino in ostale pravice po zakonu iz leta 1925, a jim je te pravice ukinil zakon iz leta 1929. Invalidnino bodo spet dobivali oni vojni invalidi z 20 odstotno nesposobnostjo, ki so po invalidskem zakonu 1929 to pravico zgubili. Vse osebe, zaščite-
Slovaška in tihraiinsgša
Parlament nove Češkoslovaške je sprejel 19. novembra slovaško in ukrajinsko avtonomijo. Slovaška in Podkarpatska Ukrajina boste- imeli s Češko skupno: predsednika republike, nadalje narodno obrambo, zunani j politiko, promet, pošto, telefon in vodstvo državnih podjetij, ki delujejo na Slovaškem in Češkem. Vsi ostali posli spadajo v pristojnost slovaške in ukrajinske pokrajinske vlade. Določeno je, da morajo biti volitve na Slovaškem in v Podkarpat-ski Ukrajini v dveh mesecih po izvolitvi novega predsednika republike. Zbornica je glasovala 19. novembra najprej - slovaškem, nato pa o karpatsko-ukrajinskem ustavnem zakc-u. Po češkoslovaški ustavi je potrebna za vsako spremembo ustave tripetinska večina. Ker šteje sedanja zbor-
ne z novo uredbo, bodo prejemale invalidnine v večjem znesku tako, da ne bo prejemal nihče manj, kakor se mu je plačevalo po zakonu iz leta 1929. Vse osebe, katerim pripada invalidnina, bodo začele uživati po novi uredbi svoje pravice 1. aprila 1939. Po zakonu iz leta 1929 je plačevala država invalidom po državnem proračunu 108 milijonov 490.835 din, po novem pa bo plačevala 243,987.320 din, torej 140,497.007 dinarjev več.
niča 228 poslancev, je znašala potrebna večina 137 glasov. Za slovaški ustavni zakon je glasovalo 142, proti njemu 21, za ukrajinski ustavni zakon pa 147 in proti njemu 23 poslancev. Oba zakona sta bila torej sprejeta s potrebno večino. Proti so glasovali komunisti ter par socialistov. Večji del socialistov in še nekateri drugi poslanci so se glasovanja vzdržali. Oba ustavna zakona bo še sprejel v prvih dneh tekočega tedna senat, nakar bosta senat in zbornica izvolila novega predsednika republike. Predsednik bo postal zunanji minister dr. Chvalkovski, ker so se zedinile vse stranke na njegovo kandidaturo. Izvolitvi predsednika bo sledila ostavka vlade generala Sirovega in bo postavljena čisto nova vlada.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, »/« strani din 250—, «/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
raznih držav
V NAŠI DRŽAVI
Knez namestnik Pavle in njegova soproga gosta angleškega kraljevskega para. Knez namestnik Pavle in njegova soproga Olga sta odpotovala v London, kjer bosta ostala deset dni kot gosta angleškega kralja Jurija. V London sta se podala na povabilo, katerega sta prejela od angleške kraljevske dvojice, s katero ju veže osebno prijateljstvo. Ko je bil sedanji angleški kralj še vojvoda Yorški, je bil priča pri poroki knezu namestniku. Brat angleške kraljice Elizabete je bil šolski tovariš našega ¡kneza, ko je ta študiral v Oxfordu na Angleškem.
Prvi zunanji minister Jugoslavije umrl.
Po daljšem bolehanju je preminul 18. novembra v Zagrebu g. dr. Ante Trumbič, po poklicu advokat in politik. Rodil se je leta 1864 v Splitu. Po končanih pravnih naukih se je posvetil advokaturi in politiki. Že v predvojni dobi je bil član dalmatinskega sabora. Ob izbruhu svetovne vojne se je preselil v inozemstvo, kjer je načeloval jugoslovanskemu odboru v Londonu, kateri je vodil priprave za zediuje-nje Jugoslovanov. Leta 1917 je podpisal s predsednikom srbske vlade Pašičem na otoku Krfu pogodbo za zedinjenje Jugoslovanov iz Avstro-Ogrske s kraljevino Srbijo v državo, ki bi se naj imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po izvedenem zedinjenju je postal dr. Trumbič prvi zunanji minister naše nove države in jo je zastopal pri raznih pogodbah z zunanjim svetom do 1921. Trikrat je bil izvoljen za poslanca. Še pred Radičevo smrtjo ob koncu junija 1928 je prešel s hrvatskim blokom v Radičevo stranko in se je preselil v Zagreb. Rajni je branil dr. Mačka pred sodiščem za zaščito države. Kc' dr. Mačkov zagovornik je po zaključ-Ikr. obravnave leta 1933 izdal na prebivalstvo savske banovine proglas s pozivom, r.n j se ne odzove za 8. oktober 1933 razpi-ET.-im občinskim volitvam. Radi tega proglasa je bil obsojen na 30 dni in od tedaj se ni več vidno udejstvoVal v jugoslovanski politiki. Sedaj ga je smrt rešila sramote, da bi skupaj kandidiral z dr. Mačkovimi in svojimi preganjalci. — Dr. Trum-biču bo ohranila Jugoslavija, kateri je gradil v pregnanstvu temelje, trajno hvaležen in časten spomin!
★
V DRUGIH DRŽAVAH
Nova vlada na Bolgarskem. Predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov je v zadnjem času ponudil trikrat kralju odstop vlade. Zadnja ostavka je bila sprejeta in Kjuseivanov je sestavil hitro svojo šesto ylado, v kateri so štirje novi ministri in med temi dva poslanca, čeravno zakon o sobranju ali parlamentu določa, da člani parlamenta ne morejo postati ministri. V novi vladi je notranji minister rezervni general Nikola Nedev.
Preosnovana madžarska vlada. Po naročilu regenta Horthyja je ministrski predsednik Bela Imredy preosnoval svojo vlado. Izpadli so štirje ministri: kmetijski Sztranjevszky, pravosodni Mikecz, vojni general Ratz in minister za industrijo Bor Nemisza. V vlado so pa vstopile štiri nove osebnosti, od katerih je en minister is pokrajine južne Slovaške, ki jo je Češkoslo-
vaška morala odstopiti Madžarski. Za kmetijskega ministra je imenovan grof Teleky, pravosodni minister je Tasnady-Nagy, predsednik vladine zedinjene stranke, vojni minister je postal general Bartha, minister brez listnice pa Jarosz. Glede ostalih ministrov je edina sprememba v tem, da je dosedanji trgovinski minister Kunder prevzel tudi posle ministrstva za industrijo. Vsi novi ministri so člani vladne zedinjene stranke. Potrebo preosnove vlade je pojasnil ministrski predsednik v posebnem govoru, v katerem je poudaril željo, da bi se čim prej še bolj razširili ter poglobili že dozdaj dobri odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo.
Obisk zastopnikov Anglije v Parizu. Od 23. do 25. novembra se bosta mudila v Parizu angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Zastopnika Anglije bosta deležna svečanega sprejema ter pogostitve. Politična posvetovanja ob tej priliki bodo največjega pomena a a Evropo. Francoski državniki in predstavnika Anglije bodo obravnavali bodoče razmerje med Francijo in Nemčijo, med Francijo in Italijo ter pretresali načrte za morebitno trajno sodelovanje med štirimi velesilami,, do katerega naj bi prišlo po sporazumu o omejitvi oboroževanja in po sporazumu glede kolonij.
Trije kralji v Londonu. V minulem tednu so se mudili v Londonu na političnih obiskih trije evropski kralji: romunski kralj Karel, grški kralj Jurij n. in norveški kralj Hakon. Romunski kralj se je odpeljal iz Londona v belgijsko prestolico Bruselj, kjer je bil nekaj dni zasebni gost belgijskega kralja. Na povratu proti domu v Bukarešto se je ustavil kralj Karel še v Parizu, kjer se je sestal s predsednikom francoske republike Lebrunom.
Trgovska pogodba med Anglijo, Kanado in Zedinjenimi državami. V ameriški pre-
Za koliko nas je dr. Korošec prodal?
Naši nasprotniki, ki so celo tako daleč šli, da ob času njihovega režima nismo smeli zapisati niti besede slovenski narod,' so zopet začeli s svojo staro lajno, da nas je dr. Korošec Srbom prodal. Koliko je neki za to dobil? — Naj pa mi to povemo:
250 milijonov dinarjev se je brisalo kmetom dolgov z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov;
200 milijonov dinarjev je prišlo v naše zadruge nazaj, da so vsaj delno že začele zopet delovati in je njih obstoj zasiguran;
209 milijonov dinarjev je določenih za ceste v Sloveniji, ki se že grade, oziroma se začenjajo graditi;
50	milijonov za železnice;
51	milijonov za regulacijo rek;
25 milijonov za vseučiliška poslopja v Ljubljani.
Ali ne bi bilo dobro, če bi nas dr. Korošec še naprej »prodajal Srbom«? Tedaj, ko so vladali JNSarji, je naše gospodarstvo šlo k vragu! Naj oni povedo svoje številke, za koliko so nas oni prodajali Srbom!
stolici v Washingtonu je bila 17. novembra podpisana trgovska pogodba med Zedinjenimi državami ter Anglijo v zvezi z njenim dominijonom Kanado. Od te pogodbe pričakuje svetovna trgovina večje ugodnosti zaradi tega, ker obvladata Anglija ter Amerika 35 odstotkov svetovnega trga.
Norveška kraljica umrla. V Londonu na kliniki je umrla na posledici operacije slepiča 20. novembra norveška kraljica Maud. Rajna je bila hčerka angleškega kralja Edvarda VH. in se je rodila leta 1869. Leta 1896 je poročila danskega kneza Karla, kateri je postal leta 1905 norveški kralj Hakon VII. Pokojna kraljica je bila zelo priljubljena.
Novice iz španske državlfanske volne
Nacionalisti očistili desni breg reke Ebro
Zadnjič smo poročali o velikih uspehih nacionalnih Francovih čet na desnem bregu reke Ebro, kjer so rdeči na naglem pobegu pred Francovimi četami. Po odločilni bitki ob Ebru so pustile rdeče čete na umiku 13.275 mrtvih, 20.000 ujetnikov, mnogo vojnega materiala in 242 rdečih le-
Japonsfto-Stitaiska volna
Obupen položaj Japoncev pri Kantonu
Zadnjič smo poročali, da se je položaj Japoncev, ki so zasedli južnokitajsko mesto Kanton, nenadoma čisto spremenil, ker so začele kitajske čete nenadno ofenzivo na Kanton. Japonska vojska je obkoljena pri Kantonu od severa, zahoda in vzhoda ter ji preostaja le še pot po Biserni reki na morje. Železnica med Kantonom in angleško kolonijo Hongkong je v rokah Kitajcev. Japonci se skušajo izmotati iz obupnega položaja s pošiljanjem bojnih ladij pred Kanton in z naglim zbiranjem svežih čet z bližnjega otoka Formoza, ki je tvoril za Japonce oporišče pri prvotno zmagovitem pohodu na Kanton.
tal je bilo sestreljenih. Komunisti so bili 16. novembra vsi na levem bregu Ebra in je bila desna obal v rokah zmagovitih in poražene rdeče zasledujočih nacionalistov. Zmaga Franca ob Ebru je tako poparila rdeče, da so poslali generala Aguira v London in Pariz, da bi izposloval sklenitev, premirja, ker je položaj Katalonije postal brezupen.
Japonci na umiku iz Kantona
Ker so začeli kitajski oddelki resno ogrožati železniško zvezo Kanton—Hongkong, se je začela 19. novembra japonska vojska umikati iz Kantona, kojega predmestja je že zasedla kitajska redna armada. Umik Japoncev je zelo otežkočen zaradi neprestanih napadov kitajskih letalcev in topništva.
Komunisti v Mačkovih vrstah
Poleg orjuncev je vzel na svojo listo Maček tudi komuniste. Kmetje, če hočete, da boste na svoji zemlji samo hlapci, zemlja pa da se vam vzame kot državna last — tedaj volite komuniste in Mačkovo listo!
Naš obisk
Današnja številka »Slov. gospodarja« je poseben obisk v vašo hišo. Prihajamo, da se zopet domenimo za prihodnje leto: Vsak teden naj pride »Slov. gospodar« k vam! To svojo željo nam sporočite na tak način, da nakažete zopet celoletno naročnino za leto 1939 čimprej!
K mnogim hišam pa prihajamo danes prvič. Ne glejte nas kot kakega nepovabljenega gosta. Vi ste Slovenec, naš list »Slov. gospodar« že 72 let zvesto služi svojemu slovenskemu narodu, da lahko rečemo: On ima glavno zaslugo, da so naši kraji ostali slovenski in da nas ni tujec steptal! — Vi ste katoličan. Zato sme >Slov. gospodar« kot odločen katoliški list v vašo hišo, v katero gotovo ne boste nik-
dar dopustih vstopa listom, ki se iz vaše vere in. s tem tudi iz vas norčujejo. — Vi ste kmečki gospodar. »Slov. gospodar« vam prinaša posebno še v svoji prilogi »Kmečko delo« obilo navodil in naročil, ki jih potrebujete za umno gospodarstvo. Naš obisk je torej upravičen. Gledali bomo pa na to, da tudi ne bo dolgočasen! Bomo malo pokramljali o politiki, o dogodkih doma in po svetu, pa se pozabavali z lepimi povestmi.
Z vaštja praga vi nikogar ne zavračate, kdor vam hoče dobro. Zato recite tudi »Slovenskemu gospodarju«: Kar vstopi in prihajaj k nam tako dolgo, dokler bodo v naši hiši zavedni katoliki Slovenci!
Pramšgf razkropltcne mît Uni
Že nekaj let sem posvečuje slovenski narod prvo adventno nedeljo spominu onih, ki so se razšli »vprek in v šir, kamor gnala je sila življenja in srca nemir«, spominu na naše izseljence.
Več ko šest sto tisoč članov šteje naša deseta banovina, ki se ubijajo po obeh Amerikah, Egiptu in Avstraliji, Westfa-liji, Holandski in Francoski in še povsod drugod.
Morda jim domovina, majhna in nebo-gata kakor je, ni mogla dati kruha, morda jih je odpeljalo upanje, da jim tujina pomaga rešiti propadajoče domove, mogoče jih je zvabila želja po lagodnem življenju, ki ga jim dom ni obetal. Odhajali so leto za letom in slovenski rod, ki je tako na »vetrnem«, je izgubil več kot četrt svojih najboljših moči.
Tujina jih je sprejemala. Ene z odprtimi rokami in smehljajem, ko je videla njih Zdrava telesa, druge uradno in hladno kra-marsko računajoč, zopet druge zadirčno kot nebodijihtreba pritepence. Prej ah slej pa so vsi spoznali, da je kruta mačeha tujina trdih rok, ki reže tenko sedemkrat zasluženi kruh, da je njen smeh poroga in laž.
Mnogi so se vračali razočarani, drugi rili naprej in trpeli duševno nič manj ko na te-
lesu. Kakor »golob izpod tujega neba tre-ffeče nazaj«, tako se je tudi njim v trpljenju misel nenehno vračala domov, dokler jim ni dozorela v sklep, da se vrnejo. Prišli so; eni izmučeni, od dela skrivi jeni, v rudnikih poškodovani, brez sreče, vsaj umirat domov, drugi morda bolj bahavo z novci, ki so bih daleč prepičla cena za žulje in znoj. Mnogi pa so v tujstvu utonili, pozabili jezik, dom in še vero; veja, ki se je na drevesu naroda posušila.
Kje je krivda? Ne vedno na njih, ki so postali utopljenci. »Domovina nas je pozabila, ne skrbi in ne brige nima«, tako so govorili in kajkrat — ne zlagano.
Ko so odhajali, jih nihče ni vprašal, kako in kam. In pozneje ga ni bilo, ki bi mu bila skrb: Kako živiš? Ti je tujina vsaj pravična? Uči tvoje otroke očenaša slovenski duhovnik? — in še kaj drugega. Edina vez z domovino so bila pisma, ki jih je sprejemal, polna vzdihovanja in tožb z vedno enakim koncem: »... pošlji kaj!« Delal je in garal, da so prihajali milijoni domov, a on morda še zahvale ni dobil. Ko bomo to nedeljo vse naše misli bratom na tujem posvetili, si priznajmo tudi to in sklenimo, da bo poslej drugače.
Zadnja leta so z žalostno preteklostjo prelomila. Izseljenstvo je vsak dan bolj skrb vsega našega naroda. Rafaelova družba hoče zbrati ob sebi ves narod v eni sami veliki ljubezni in brigi. Če še nisi, takoj postani njen član!.	fre.
Oseby» e vesti
Cirkovski g. župnik umrl. V Cirkovcah pri Pragerskem je umrl 16. novembra dopoldne tamošnji g. župnik in duhovni svetnik g. Anton Ravšl. Rodil se je 11. januarja 1863 v Središču. Po končani gimnaziji in bogoslovju je bil kaplan pri Mariji Snežni, v Starem trgu, v Kamniti, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, od koder je prišel za župnika na Pernice. Po treh letih župnikovanja v hribih je dobil župnijo Cir-kovce na Dravskem polju, kjer je ostal 32 let, do smrti. Rajni je storil veliko za olep-išanje ter čast hiše božje. Dokončal je zgradbo nove cirkovške cerkve, katero je ;opremil na znotraj z umetniškim okusom. Njegovo delo je novo župnišeč, ustanovi-
tev posojilnice ter strojne zadruge. Znan je bil kot neustrašeno zaveden narodnjak in je moral med vojno okušati krutost gra-ških zaporov. Za neumorno delo v cerkvi je bil odlikovan z imenovanjem za duhovnega svetnika, mlada Jugoslavija je pa nagradila njegovo narodno delovanje z redom sv. Save IV. stopnje. Izredno krepki gospod je bolehal v zadnjih letih na poapnenju žil, kar ga je tudi oviralo v pastirova-nju. Blagemu gospod- svetniku naj bo Vsemogočni večni plačnik, njegovi farani in duhovni tovariši ga bodo ohranili v trajno hvaležnem spominu.
Nov doktor bogoslovja. Na vseučilišču v Ljubljani je prejel doktorat iz bogoslovja g. Stanko Cajnkar, profesor veronauka na gimnaziji v Ptuju. Naše častitke!
Kdor fc za vojno, voli Mačka!
Vsi vemo, kako je bOo zadnje mesece nevarno za vojno, vsi vemo, da te nevarnosti še sedaj ni konec. Toda, če bi zmagali v naši državi mačkovci in JNSarji z njimi, tedaj je nevarnost, da se vse miroljubno delo sedanje vlade podere, če hočeš vojno, glasuj za Mačka in JNSarje! — Če hočeš mir, glasuj za JRZ!
Nesreče
Izpodkopano drevo povzročilo hudo poškodbo. Na posestvu posestnika Ribariča v Počehovi pri Mariboru se je zgodila dne 16. novembra zvečer huda nesreča. Pri izkopavanju kostanja je podrla veja drevesa 24 letnega poslovodjo Zorka Ribariča s tako silo na tla, da so ga prepeljali v bolnišnico s stisnjenim prsnim košem, z zlomljeno levo roko in z močno opraskano glavo.
Dve žrtvi motociklistične nesreče. Drago-tin Čuš, posestniški sin iz Mezgovcev, se je odpeljal z motornim kolesom k svojemu prijatelju v Vičance pri Veliki Nedelji. Popoldne se je vračal s kolesom, na katerem je sedel tudi prijatelj. Med vožnjo jima je prišla nasproti v Osluševcih ženska, katera je tako švigala sem ter tja po cesti, da jo je Čuš podrl z motorjem in padel v obcestni jarek ter obležal nezavesten. Čušovemu prijatelju se ni zgodilo nič. Čuša in žensko so spravili v ptujsko bolnišnico.
Vlak smrtno povozil hlapca. Dne 17. novembra ob štirih zjutraj se je vračal 28 letni hlapec Rudolf Mrzdovnik, doma. iz Št. Vida nad Valdekom, uslužben v Pečovju pri Teharju, iz Teharja domov. V vrnjenem stanju je šel ob progi, kjer ga je dohitel blizu lesne industrije vlak. Lokomotiva je Mrzdovnika tako sunila, da si je prebil pri padcu lobanjo in je obležal mrtev.
Dva si zlomila pri padcu nogo. Ko se je peljal 53 letni podpreglednik finančne kontrole Anton Bavčer iz Kozjega s kolesom skozi Lesično pri Pilštajnu, je padel tako nesrečno, da si ie zlomil levo nogo v gležnju. — Pod večer je šel 42 letni dninar M. Cizej iz Grajske vasi pri Gomilskem čez neko brv v Grajski vasi. V temi mu je na brvi spodrsnilo. Cizej je padel z brvi tri metre globoko in si zlomil levo nogo.
Avtomobil zadel v motorno kolo. Na cesti proti Begunjam na Gorenjskem je zadel osebni avto v motorno kolo in hudo poškodoval vozača motorja Franca Zupana, delavca iz Dline nad Tržičem, in sovozečega Franca Ahačiča, delavca iz istega kraja,-Motorno kolo je popolnoma zdrobljeno, na avtomobilu je škode za 8000 din.
Naš2 gospodarstvo zahteva, da volimo ]RZ!
Spomnimo se nazaj, kake cene je imela živina, les in drugi kmetijski pridelki, ko je vladal Jeftič in Živkovič. Živina je bila po 1.50 do 2.50 din za 1 kg žive teže, danes je še enkrat toliko; les je bil po osem kovačev za kubik, danes skoroda še enkrat toliko. Jabolka smo lahko prodali, in sicer dobro prodali, druge pridelke laže spravljamo v denar, mi kmetje imamo pač zaradi našega gospodarstva dolžnost, da dne 11. decembra volimo JRZ. Če bodo prišli na vlado mačkovci in JNSarji, ki se radi s sosedi samo kregajo — kdo bo pa od nas kaj kupil? Kmetje, pamet!
Nenavadna smrt v občinskem zaporu. V
Kamniku je bil znani Viktor Hrovat, ključavničar iz Mekinj, ki je bil pijandura in je v pijanosti razgrajal ter kalil nočni mir. Radi kričave vinjenosti je moral čez noč v občinski zapor v Kamniku, kjer so ga našli drugo jutro zadušenega od dima. Hrovat je moral imeti kljub preiskavi vžigalice in je s temi zakresil pod seboj slam-njačo, katera se je vnela in dim je povzročil smrt.
Vlak povozil žensko. Med postajama Domžale—Trzin je smrtno povozil kamniški vlak 58 letno Amalijo B.
Razne požarne nesreče. V Slov. Bistrici je uničil ogenj posestniku Mihaelu Kumer gospodarsko poslopje s stroji in pridelki. Škode je 50.000 din. — Med postajama Slov. Bistrica in Pragersko so opazili, da šviga plamen iz vagona, v katerem je bil prešan bombaž za neko mariborsko tekstilno tovarno in so ga bili naložili v Trstu. Na Pragerskem so porinili goreči vagon na stranski tir in so ogenj udušili. Samo na italijanskem vagonu je 17.000 dinarjev škode. — Blizu Polšnika na Kranjskem je vpepelil ogenj domačijo mlademu posestniku Jožetu Seručarju. Seručarjeva sta bila zgodaj zjutraj pri sv. maši in sta nato še nakupovala na Polšniku. Ko sta se vračala, sta videla že od dal^č, da je njuna domačija v plamenih in najbrž tudi njim sinček Slavko, ki je ostal doma v postelji. Ogenj se je razširil od gorečega štedilnika. Otrok je umrl zaradi dima in opeklin. S poslopji vred so zgorele svinje in krava, katero sta imela zakonca v reji. Pomilovanja vredni pogorelec ni bil zavarovan.
Razne novice_
Otvoritev nove ceste. Zadnjo nedeljo je bila otvoriena po mariborskem cestnem odboru zgrajena cesta, katera veže banovin-sko cesto Št. IIj—Cmurek—Apače z obmejno Marijo Snežno. Nova cesta je dolga samo nekaj kilometrov, pelje pa skozi zelo težaven teren in je bilo treba zmagati precejšnje višine. Cerkev Marije Snežne stoji na najvišji in najlepši razgledni točki ob severni meji, od koder se nudi bajen razgled na Muro in daleč v Nemčijo.
Novembra zrele maline. Naš stari dopisnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju nam je poslal lepo rdeče maline s sledečo pripombo: »Pri nas na Pohorju nimamo samo jari in zimski ječmen, jaro in ozimno rž, ampak tudi poletne in zimske maline. Razloček je ta, da so poletne za zobat, zimske pa samo za oči. Pošljem Vam nar vršičev, da vidite, kaj Voe pri nas koncem novembra raste in
zori. S pohorskim pozdravom! Paulič Jakob.«
Nova to priporočljiva trgovina. V Mariboru na Aleksandrovi 30 sta otvorila dobro in priporočljivo trgovino z manufakturo, perilom in konfekcijo Ferenčak in Šetinc.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, U. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. Cernič. 964 Z malim izdatkom pet dinarjev si poleg vsebinsko bogate »Družinske Pratike* dobite pravico do tekmovanja za lepe knjižne nagrade po lastni izbiri. Z »Družinsko Pratiko« Vam postrežejo v vseh trgovinah.	1521 Velika skrb gospodinje. V teku poletja in jeseni je napolnila shrambo in oskrbela družino z vsem potrebnim za zimo. Tedaj prične borba z mišmi. Ti nevarni in požrešni glodavci prete pokvariti in uničiti dragoceno zalogo. Ali res ni nobenega zanesljivega sredstva zoper tega škodljivca? Pač, znana Zelio-zrna.
ZARADI TOPLE JESENI
in prevelike zaloge
PRODAJA ZIMSKO BLAGO
po izredno nizkih cenah
FR. DOBOVIČNIK, CELJE, Gosposka 15
Nobena gospa ne sme pozabiti, da je »Oven« odlično terpentmovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcu!
V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žUo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
Obžalovanja vredni sltičaji
Vole so mu ukradli. V noči na 16. november so neznani zlikovci ukradli Ivanu Li-povniku, posestniku v Tolstem vrhu pri Dravogradu, par volov. Orožniki so z vso vnemo na delu, a vendar tatu še do danes niso izsledili. Sumi se, da so bili odgnani proti nemški meji.
Z ukradenimi jabolki na trg. Posestniku in županu Francu Frasu na Pesnici pri Mariboru sta pokradli dve ženski 500—600 kg jabolk, katera sta prodali na mariborskem trgu in sta oškodovali lastnika za 1800 din.
Okradeni lukarici. Posestnici Alojzija Trunk in Marija Bomvec iz Gorišnice sta pripeljali v Maribor z vrečami liika naloženi voz, katerega sta pustih čez noč na dvorišču neke gostilne. Ko sta prišli drugo jutro po čebulo, je bil voz prazen.
Soseda med seboj. V Dobravi pri Hočah sta se sprla zaradi lesne kupčije 53 letni posestnik Jožef Skaza in njegov sosed. V prepiru je dobil Skaza tako hud udarec po glavi, da je obležal nezavesten in so ga spravili v rečnem stanju v mariborsko bolnišnico.
Motociklista udaril s kolom po glavi. Franc Razbornik, trgovec iz Hoč pri Mariboru, se je vračal na večer na motornem kolesu s svojega posestva v Slivnici proti domu. Sredi poti je skočil proti njemu neznanec in ga je udaril s kolom po glavi. Razbornik je še ohranil toliko duhaprisot-nosti, da je dospel čisto zmeden domov in se do danes ni zavedel.
Nenavadna tatvina sadja. Danilo Živkovič, trgovec s sadjem v Splitu, je kupil od mariborskega trgovca Kuntnerja 8000 kg jabolk, katere je plačal po 3.50 din in jih je shranil v Račah v Bahlerjevi graščini. Jabolka so bila v zabojih ter v veliki sobi, katera je bila zaklenjena z obešanko. Ko je prišel dalmatinski trgovec po sadje, je videl, da ga nalagajo njemu čisto tuji de-
Proslava
dvatseflelnlce Jugoslavije
Na predvečer narodnega praznika Ze-dinjenja, dne 30. novembra, priredijo narodna prosvetna društva ta katoliške organizacije v Mariboru v Narodnem gledališču veliko akademijo. Sodelujejo fantovski odseki, dekliški krožki, »Ljudski oder«, Slovensko pevsko društvo »Maribor« ta vojaška godba. Vstopnice za prireditev se dobijo v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. — Vabimo Vas vljudno, da si pravočasno oskrbite vstopnice!
lavci na tovorni avto. Zadevo je prijavil orožnikom. Orožniki so ugotovili, da je «predal Živkovičeva jabolka posestniški sin Avgust Pajtler trgovcu Petku po 2.75 din. Petek je že odpeljal 4000 kg jabolk, za katera je izplačal Pajtler ju 9000 din, za ostalo pa je tudi vnaprej odštel 6000 din. Petek je bil prepričan, da je kupil Pajtlerje-va jabolka. Končno se je moral Pajtler vdati in je priznal, da je prodal Dalmatin-čevo sadje, ker je potreboval denar, s katerim je hotel plačati kmetom dva vagona krompirja. Nenavadno drzno tatvino in prodajo čisto tujih jabolk bo obravnavalo sodišče.
Aretirani pod sumom uboja. V »Slov. gospodarju« smo poročali, da je bil v temni noči 30. oktobra v Ceglenci pri Sv. Barbari v Slov. goricah napaden 18 letni Peter Tepeh iz Sp. Korene. Vzoren ter miren fant je podlegel poškodbi teden dni po napadu v mariborski bolnišnici. V zvezi s tem zločinom in pod sumom krivde so orožniki prijeli 23 letnega posestniškega sina Stanka Dvoršaka in 21 letnega poljskega delavca Franca Rojka, oba s Ci-glence. Glavni osumljenec 24 letni poljski delavec Franc Horvat, pristojen v Grajeno, pa je pobegnil in ga še nimajo.
Nevarno obklan. Simon Kotnik, 41 letni železničar, se je vračal v noči iz kolodvorske restavracije na Pragerskem proti domu. Iz zasede ga je nenadoma napadel neznanec in ga je zabodel pod srce. Kotnika so prepeljali nezavestnega in v resnem stanju v mariborsko bolnišnico.
Umor preužitkarice. V gozdičku med Na-rapljami in Janževim vrhom v okolici Ptuja so našli 17. novembra zvečer preužitka-rico Nežo Lubej z Janževega vrha umorjeno. Sodna komisija je ugotovila, da je bila Lubejeva napadena iz zasede. Morilec je čakal skrit na preužitkarico. Ko se mu je približala, jo je udaril s topim predmetom tako po glavi, da se je koj zgrudila. Nezavestno je udaril napadalec še kakih desetkrat po glavi in so bili vsi udarci smrtni. Umorjena je imela na Janževem vrhu posestvo, katerega je prepisala na omoženo nečakinjo ter je živela na preužitku, ločeno od svojega moža, kateri biva že več let v Zagrebu. Lubejeva je hodila na delo na Žunkovičevo posestvo v Narapljah in se je vračala vsak večer proti domu, za kar je dobro znal morilec. Ko so preiskali sobo umorjene, so našli hranilne knjižice z vlogo 9000 din, pri sosedih je imela razposo-jenih 5000 din.
235323482391532348234823532323020202000102010102234801534823235323482348532323
020201000201020002020102000101010002000201000102010053489002000102000002020100
Ne pozabi,
da imajo celoletni naročniki svojo hišo zavarovano za 1000 din od »Slovenskega gospodarja«! Po posebnem pravilniku zavaruje »Slov. gospodar« stanovanjsko hišo svojim celoletnim naročnikom za 1000 din. Treba je le, da naročniki plačajo celoletno naročnino v decembru ali vsaj v januarju za celo prihodnje leto. Do sedaj smo izplačali 280.000 din. Imena vseh teh, ki so prejeli to zavarovalnino, so v koledarju »Slov. gospodarja« objavljena.
Ne pozabite na to in postanite celoletni naročnik »Slov. gospodarja«!
Vlomilec si zlomil nogo. Ivan Jevnikar, 25 letni dninar, je hotel vlomiti na Trati v Št. Juriju ob juž. žel. pri nekem posestniku. Pri vlomu so ga presenetili domači in je moral pobegniti. V naglici je skočil pred zasledovalci z 10 metrov visoke strehe, da bi zbežal. Pri padcu si je zlomil desno nogo in obležal. Zaenkrat so ga spravili v celjsko bolnišnico.
Svinjo so mu ukradli. Posestniku in gostilničarju Bogoviču v Brežicah je bila v noči ukradena 100 kg težka svinja, katero je imel pripravljeno za zakol. Tatovi so vzeli od štirih svinj v hlevu najboljšo, so jo zaklali in so pustih lastniku drobovje na travniku za gospodarskimi poslopji.
Vlom v župnišče. Na Koroški Beli je bilo zadnje dni vlomljeno v župnišče. Vlomilec je odnesel 2000 din gotovine in 2000 din vreden fotografski aparat, ki je bil last g. kaplana.
Petnajst vlomov so mu dokazali. Zadnjič smo x>ročali, da se je ujel v mreže ljubljanske policije ob priliki vlamljanja v Pe-zdirjevo delikatesno trgovino in trafiko Jožef Turner, 24 letni brezposelni pekovski pomočnik iz Dobrovnika v Slov. Krajini. Turner je pobegnil sredi septembra iz zagrebških zaporov in se je na vlaku pritihotapil do Celja, katerega si je izbral za vlomilski in tatinski delokrog. Na ljubljanski policiji so mu dokazali 15 vlomov, zaradi katerih bo dajal odgovor nred sodniki.
Celo hlapec ni več varen pred roparjem. Pri krčmarju Viljemu Šlajmerju v Kočevju služi za hlapca pridni, marljivi in štedljivi Vekoslav Tekalec. V noči ga je napadel od zadaj z nožem njegov tovariš Anton Škufca iz Malega Liplja. Ropar je prizadjal žrtvi^ nožem hudo rano na glavi. Hoteč ga umoriti in izropati, ga je sunil v vrat in mu pre-rezal žilo odvodnico. Ko je mislil, da je z zabodenim pri kraju, se je hotel spraviti nad njegove prihranke, a je našel vrata kamre, v kateri je spal Tekalec, zaklenjena. Brez plena je moral pobegniti in je bil drugi dan po zločinu v rokah pravice. Glede hudo ranjenega obstoja upanje, da ga bodo še rešili.
Slovensfta Krajina
Lendava. Kakor smo doznali iz verjetnih virov, bo v našem okraju kandidat združene opozicije na dr. Malčkovi listi g. Seči, upokojeni meščan-sko-šolski učitelj, ki že dalj časa živi v Beogradu. — Nekateri navdušeni pristaši g. N. N. iz T. so menda zelo razočarani, ker njihov pripadnik ni dobil odobritve za kandidaturo na listi Sveti-slava Hodžere. So pač povsod pravila! Za nas
Dajte nam, dajte nam...
dajte nam to, kar nam j« všeč, kar naša narava zahteva. Nam je treba čiste kopeli v nežni peni, kakršno daje terpentinovo milo »Oven«, Perite nas z milom »Oven«, ki nam daje svežost prijetnega vonja.

pa, ki nam je pri srcu napredek in razvoj velike Jugoslavije in dobrobit našega pridnega ljudstva, odločitev ni t?žka. Volili bomo kandidata na listi dr. Milana Stojadinoviča in našega slovenskega voditelja dr. Korošca, ki že več kot tri leta opravljata v vladi najtežje posle in to tako vzorno, da ju tudi tuji državniki občudujejo in po svojih močeh skušajo posnemati Zato bomo 11. decembra vsi enodušno glasovali za dr. Klara, ki je kandidat na listi JRZ, čeprav ga njegovi nasprotniki skušajo na vse mogoče načine očrniti ter -mi podvrcii očitke, da drugega ni pri-
jim bili zni-
Kmetom, ki so žani dolgovi
Ali vas ni rešila sedanja vlada Stojadi-novič-Korošec? Ona vam je ohranila v času krize dom, da ni propadel in bil prodan! Sedaj se pripravlja še uredba o tem, kako bi dobili kredit, ako ga potrebujete za gospodarstvo ali za plačilo pri Agrarni banki. Kmetje, volite dr. Korošca in našo JRZ, ne dajte se begati od tistih, ki bi radi vas farbali z lažmi. Volite kandidate naše JRZ liste!
dobil za naše ljudstvo kot to, da mora, ako namerava kupiti nekaj litrov vina za domačo uporabo, plačati trošarino. Nam vsem je znano, da to ni res, ker pozitivna dela dr. Klara dokazujejo nasprotno. Posebno velik vrišč proti njemu so zagnali v Turnišču, a nikomur, ki malo natančneje pomisli stvar, ni težko uganiti, zakaj. Seveda se jih precej navdušuje za kandidata na dr. Mačkovi listi, češ da bo Maček dosegel, da bodo carinske meje s sosednjimi državami odpravljene. Toda doslej še dr. Maček s svojo politiko v parlamentu ni dosegel ničesar ,ker še v parlament niti šel ni. Kritizirati je namreč mnogo laže kot delati. — G. Fišer Franc, dosedanji sprevodnik poštnega avtobusa na progi Murska Sobota—Turnišče—Lendava, je prestavljen iz M. Sobote v Lendavo za pismonošo. Želimo mu, da bi se pri nas dobro počutil. — G. Dobernik Simon, ravnatelj meščanske šole, je napredoval iz VI. v V. položajno skupino, častitamo!
Kobilje je lepa slovenska vas, katero od treh strani obdaja madžarska meja, a na drugem kraju gričevje pokrito s krasnim gozdom, ki se tod najbolje uveljavlja v našem okraju, žal pa ga je Našička d. d. precej izsekala in izvozila, a sedaj boljši les -^pet izvaža neka lerna trgovina iz Gornje Radgone. Vas leži v lepi dolinici, skozi katero teče bistri potok, kar je v našem okraju redkost. Krasna lega vasi in lepa okoUca nudi vse pogoje, da postane naša doslej tako malo poznana vas Kobilje tujsko-prometna postojanka, kar je verjetno tudi nekoč že bila, ker smo celo imeli kapucinski samostan s cerkvijo, ki so jo Turki razdejali. Na istem mestu stoji sedaj kapela, ki je pred kratkim po precej časa trajajočih prošnjah postala ekspozitura.
I
Njen dušni pastir je dobro vniški g. kaplan Ivan Koren. Ljudje so z velikim veseljem sprejeli tp vest na znanje. Kajti marsikateri vernik, ki do slej zaradi kakršnih koli ovir ni mogel k službi božji, lahko odslej redno izpolnjuje svoje verske dolžnosti. — V nedeljo, 13. novembra, je bilo pri nas »proščenje« sv. Martina, na katerega sta prišla tudi g. dekan Jerič in bivši narodni poslanec dr. Klar. Ljudstvo je izrazilo po govoru svoje zaupanje vladi in bo zato glasovalo 11. decembra za listo JRZ z dr. Stojadinovičem in dr. Korošcem na čelu. Popoldne je imelo naše Prosvetno društvo dobro uspelo igro, ki je bila precej obiskana. Prisotni so z odobravanjem izrazili svoje zadovoljstvo in s tem našim mladim diletantom dajali poguma za ponovne prireditve^ ki imajo zgolj izobraževalni namen našega pridnega kmečkega ljudstva.
Turnišče. Pretekli teden se je z motornim kolesom vračal iz Gomilic trgovec g. Klepec Jožko iz Turnišča. Na cesti mu nenadoma priteče naproti razdivjan pes, ki je voznika podrl, zaradi česar je dobil poškodbe na roki. G. Klepcu želimo skorajšnjega okrevanja. — Kakor je splošno znano, je Turnišče kraj, ki nima niti enega odstotka površine pokrite z gozdom. Drva moramo torej zelo drago kupovati in še precej daleč voziti, kar je sedaj zaradi zapore občinskih meja zaradi nalezljive živalske bolezni posebno težko. Da bi si na nek način opomogli, so ljudje sklenili, da bodo začeli kuriti s premogom. Najeli so torej Pergarjev špedicijski avto, da privaža iz Murskega Središča premog. Te vrste kurjava bo seveda razmeroma cenejša.
Črneče pri Dravogradu. Zadnji teden smo položili k večnemu počitku v »žegnani vrtec« pri sv. Andreju Lagojetovega in Boriške-g a očeta. Bila sta krščanska in vzorna gospodarja, s skupno starostjo 153 let. Naj jima sveti večna luč — domačim pa naše sožalje!
Šmartno pri Slovenjgradcu. Rumeno je zlatilo zahajajoče jesensko sonce sarajevske hribe, ko se je v tamošnji vojaški bolnišnici poslavljal od mladega življenja naš rojak L e k š e Ernest iz šmartna. V nedeljo, 13. novembra, je prišla usodna brzojavka in bridko presenetila sorodnike in znance, saj so vsi upali, da mu gre v bolezni že na bolje. Tifus je bila bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja. Bil je vseskozi tih, delaven in dober fant, izučen kovaške obrti. Spomladi je šel služit vojaški rok in je bil dodeljen avtokomandi v Sarajevu. Takrat je odšel od nas poln veselih nad in pogumno zroč v življenje. O, koliko življenjskih upov je nesel s seboj v prerani grob! Ljubili smo ga in težko nam je bilo pri srcu, ko so mu holmški in šmarski zvonovi tožno peli ža-lostinko. Njegova gitara, zvesta prijateljica v prostih urah, počiva, a njegova mehka pesem 3«
Kri Doiinarja vpije po maščevanju !
Nad leto dni je, kar so sovražniki Slovencev iz kroga JNS umorili akademika Doiinarja na pšenični njivi na Prihovi. Slovenski fantje! Kri Doiinarja še ni maščevana! Dne 11. decembra se maščujte na ta način, da v vašem kraju enkrat za vselej izgubijo vpliv ljudje, iz katerih vrst so bili morilci Doiinarja.
vedno odmeva kot daljni pozdrav v našem spominu. Bodi ti, nepozabni Ernest, lahka žemljica med brati Bosanci — preostalim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Barbara pri Mariboru. Nagle smrti je umrl
V	a 1 e n t a n Feliks, tesar v Zg. Koreni. Rajni je bil vesele narave, veren mož ter volilec naše stranke. Bil je oče petih že preskrbljenih otrok, od katerih je sin Konrad starešina finančne kontrole v Slov. Bistrici. Rajnemu večni mir in pokoj — žalujočim ostalim pa naše sožalje!
Sv. Martin pri Vurbergu. Kruta zločinska roka je pretrgala nit življenja mlademu, 18 letnemu fantu Petru T e p e h , posestniškemu sinu v Sp. Koreni. Rajni je bil dober mladenič, knjižničar tukajšnjega bralnega društva ter podpredsednik mlade JRZ. Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila skoraj vsa fara. Sladko počivaj, dragi prijatelj — žalujočim pa noše sožalje!
Majšperg. Da je človeško življenje en sam utrip
V	dolini solz, smo doživeli v nedeljo, 13. novembra, ko smo spremljali k zadnjemu počitku Nežo Kolar, roj. Mesarič, iz Stanečke vasi. Nismo mogli verjeti, da mlade, komaj 37 let stare, glo-bokoverne žene ni več med živimi. V četrtek zvečer je še opravljala svoja opravila; kar ji pride slabo, morala je takoj v bolnišnico in tam je naslednje jutro ob pol petih darovala svoje življenje kot žrtev najlepše, a tudi najtežje materinske dolžnosti. Kruta morilka smrt jo je iztrgala od ljubljenega moža in dveh hčerk po 14 letnem življenju v toliko srečnem zakonu. Nepričakovano je prišla smrt, a našla jo je pripravljeno, saj je tako rada pristopala k božji mizi in bila — kot je g. župnik izrazil v poslovilnem govoru ob grobu — prava cerkvena žensfi Ni imela sovražnika, zato so jo-"kar obsipali s cvetjem in venci in jo v zelo obilnem številu spremili na zadnji poti. V imenu prosvetnega društva se je poslovila od nje gospa Terezija Turkuš z lepim govorom in s poklonitvijo venca. Prvci so se ji oddolžili s pesmijo. Mi vsi Ti želimo: počivaj v miru, draga Neža — žalostnemu možu in hčerkama pa naše iskreno sožalje!
Vojnik pri Celju. V torek, 15. novembra, zjutraj je zatisnil svoje blage oči Kerš Karel. S pokojnikom smo izgubili moža strogo krščanskega prepričanja. Bil je zgled ponižnosti in potrpežljivosti. Dokler je bil zdrav, smo ga videli vsako nedeljo v cerkvi. Poleti še po dvakrat. Ljudje ga bodo težko pogrešali, ko je hodil k njim na »štiro« kot dober sedlar. V 80. letu »tarosti se je preselil v boljše življenje. Bil je dolgoleten naročnik »Slov. gospodarja«. 17. novembra smo mu izkazali pri zadnjem spremstvu naše spoštovanje v zelo obilni meri. Počivaj v miru in večna luč naj sveti Tvoji duši — žalujočim ostalim pa naše sožalje!
Vojnik. V Zadobrovi je 15. novembra umrl v 74. letu starosti posestnik Jožef Koren. Bil je zaveden katoličan in zvest naročnik katoliških listov. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil v izbranih besedah tukajšnji prečastiti gospod župnik Anton Lasbacher, ki je zlasti poudarjal
njegovo praktično katoličanstvo. Naj podeli rajnemu vsedobri Bog večni pokoj, žalujočim pa obilno tolažbo!
Sv. Pavel pri Preboldu. V sredo, 16. novembra, se je poslovil od nas naš sofaran in dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja« B u r k e 1 c Matija. Dosegel je lepo starost 76 let ter 52 let skupnega zakonskega življenja s svojo življenjsko tovarišico Marjeto, ki mu je umrla letošnjega aprila. Vzgojila sta štiri sinove v krščanskem duhu, ki so vsi preskrbljeni. Najmlajši Ferdinand je postal njegov naslednik na domačiji. V
©MM lišor moriDorstte Prosvetne iveze
Občni zbor Prosvetne zveze se je vršil 17. novembra dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru ob navzočnosti številnih zastopnikov včlanjenih prosvetnih društev. Zbor je otvoril g. predsednik dr. Josip Hohnjec, ki je pozdravil zastopnika zadržanega škofa g. stolnega dekana Cukalo, zastopnika mestne občine g. podžupana žebota in zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze, ravnatelja Zora.
Iz govora predsednika g. dr. J. Hohnjeca
Po pozdravih odličnikov se je spomnil g. predsednik v lepo zasnovanem govoru letošnje veličastne mladinske prireditve v Ljubljani, s katero je mladina pred javnostjo dokazala, da je res uo naroda, domovine in države. Največ zaslug so si iztekle naše prosvetne organizacije za proslavo 20 letnice naše države s številnimi narodnimi tabori po vseh okrajih.
Po pregledu manifestacijskega dela v letošnjem letu je naglasil g. predsednik za bodočnost potrebo stanovske izobrazbe, koje bistvena točka je in ostane verski duh.
Pomenljive za sedanje razmere v Evropi so bile predsednikove besede o naši slovenski domovini, koje življenjski prostor je razmeroma majhen. Ta prostor pa mora naše ljudstvo visoko ceniti kot najtrdnejšo naravno podlago svojega narodnega bitja. To svojo zemljo mora braniti, jo ljubiti ter njeno lice izpopolnjevati s pravim kulturnim delom. Naša slovenska zemlja je naš veliki dom. če njo izgubimo, nam preti kot narodu usoda desetega brata. Iz ljubezni do rodne zemlje klije in vzrašča ljubezen do vseh tistih, ki so nam bratje v velikem domu naše od božje previdnosti nam dane zemlje, do njih, ki so nam od vseh ljudi najbližji po vezeh krvi, jezika, duha ia kulture. Tako pojmovana narodnostna ideja predstavlja največjo tvorno in obrambno silo v življenju našega naroda. Naj bi naša prosvetna organizacija to idejo med našim ljudstvom gojila in krepila. Naj bi zlasti naši mladini vcepljala to životvorno idejo, razčlenjujoč jo v duhu sodobnosti v njene naravno-sestav-ne dele. Tako bo naša prosveta najbolje dokazala, da služi z vsem svojim delom narodu, zemlji, domovini in državi.
Brzojavke in pozdravi odličnikov
Govoru g. predsednika so sledile s ploskanjem sprejete vdanostne brzojavke kralju, knezu namestniku in pozdravna brzojavka častnemu predsedniku zveze in ministru dr. Antonu Korošcu.
Pozdrave občnemu zboru PZ so sporočili za škofa g. dr. Cukala, za mariborskega župana g. podžupan žebot in m. ljubljansko PZ njen ravnatelj g. Vinko Zor.
Poročilo tajnika
Iz poročila tajnika g. dr. Meška smo zvedeli, da je PZ podala z jubilejno razstavo v proslavo 20 letnice osvobojenja v prvi polovici avgusta sliko svojega celotnega delovanja od ustanovitve do danes. Razstava je imela namen prikazati, kako je PZ s svojimi društvi vzgajala slovensko narodno in jugoslovansko državno zavest. V tem celotnem razvoju izobraževalnega dela so bile na razstavi prikazane razne dobe. Razstava je pokazala tudi to, da čas 20 let po oavobojenju slovenski katoliški prosveti ni bil vedno naklonjen, prikazala pa končno tudi zmago slovenske katoliške prosvete in njeno sedanjo moč. Razstava sama je zahtevala veliko dela in gmotnih žrtev, uspela je pa med vsemi najbolje.
PZ obsega 11 prosvetnih okrožij in 222 dru-
imenu svojcev se je od njega poslovil domači g. župnik, ki je navzočim priporočal, naj bi po zgledu rajnega svoje življenje posvečali Bogu in bližnjemu, da bi tudi mi postali deležni božjega varstva in blagoslova na zemlji in enkrat večnega zveličanja v nebesih. Naj bodo te skromne vrstice rajnemu skromen spomenik v »Sloven. gospodarju«, kateremu je on kot tedenskemu gostu odpiral vrata v svoj dom. Bog daj rajnemu in njegovi ženi večni mir in pokoj — njegov zgled pa naj ostane svetla luč njegovim naslednikom!
štev. Od društev je bilo v pretekli poslovni dobi ustanovljenih 12. Prosvetnih domov je 37, knjižnic 162, vseh članov 16.900.
V okviru mariborske PZ je začela letos delovati Pevska zveza. Pripravljala je nastop ob priliki mariborskega tabora, ki je bil pa odpovedan. Pripravljenih je bilo za nastop 27 mešanih pevskih zborov s skupaj okrog 770 pevci. Vršil se je pa avgusta tudi pevski tečaj, ki se ga je udeležilo 12 zborovodij. Nastopi združenih pevskih zborov so bili v Ptuju in Črešnjevcu. V bodoče namerava Pevska zveza posvečati pažnjo načrtnemu delu in posebej še šolanju dobrih zborovodij in izdajanju pesmi.
Poročilo zastopnika celjske ekspoziture
Celjska prosvetna ekspozitura obsega dekliško in fantovsko podzvezo in je bilo njeno delo v minulem letu posvečeno predvsem mladinskemu taboru v Ljubljani. Fantovska podzveza je priredila pet tečajev za predsednike odsekov in vodje mladcev, na njenem ozemlju je bilo 15 prosvetnih taborov, duhovne vaje so bile prirejene v 31 župnijah. Sedaj je podzveza že pričela s pripravami za mladinski tabor, ki bo prihodnje leto v Mariboru. Podzveza je organizirala 11 okrožij, ki imajo nad 70 odsekov. — V dekliški podzvezi je včlanjenih 64 dekliških krožkov, za katere so bili prirejeni tečaji za predsednice.
Delovanje deklet
Poročilo o delu Vodstva dekliških krožkov 'v Mariboru je podala gdčna Kotnikova. Ozemlje zveze dekliških krožkov obsega vso lavantinsko škofijo. Pod njenim okriljem deluje tudi- dekliška podzveza v Celju. Vodstvo dekliških krožkov se trudi za versko obnovo deklet in za njihovo duhovno in telesno vzgojo. V preteklem poslovnem letu je priredila dva velika osrednja tečaja, prosvetnega in tehničnega, tečaje po okrožjih in velik dekliški tabor, katerega se je udeležilo 2500 deklet.
Podzveza FO v Mariboru
Tajnik podzveze FO v Mariboru g. Kotnik je med drugim poročilom o uspešnem delovanju podzveze povedal, da se odborniki podzveze sestane-jo štirikrat na leto na sedežih okrožij z odsekov-nimi zastopniki. Letos je bdo takih okrožnih svetov 28. Poleg tega pa so nastopili tudi kot predavatelji po odsekih in govorniki na akademijah t^r javnih nastopih. Slednjih je bilo v naši podzvezi šest. članstvo se je udeležilo številnih narodnih taborov. Mariborska podzveza ima osem okrožij z 91 odseki in skupno okoli 2400 članov.
Tudi mariborska podzveza se pripravlja z vso marljivostjo na drugoletno prireditev v Mariboru, pri kateri bo sodelovala celokupna zveza in je pričakovati največje udeležbe od strani naroda. — Posebno pažnjo je posvečala mariborska podzveza organizaciji mladcev in naraščaja. *
Lepo uspeli občni zbor so zaključile volitve. Izvoljen je bil dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Josipom Hohnjecem in tajnikom dr. Josipom Meškom.
★
Selnica ob Dravi. V nedeljo, 27. novembra, ob treh popoldne bo v Slomšekovem domu prisrčna otroška igra s petjem »Pavelčkova piščalka«. — Pridite!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 27. novembra priredi naše Prosvetno društvo igro »živ pokopan«. Igro priredimo v spomin in čast našim padlim vojakom in v spomin 20 letnice ustanovitve naše države. Začetek ob treh popoldne.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Po večernicah v nedeljo, 13. novembra, smo šli iz župnijske cerkve
IIMIIIIIIUIIII
1 Danes smo priložili vsem izvodom položnice. Ne vrzite je proč! Da je ne izgubite, je najbolje, da kar napišete naročnino in oddaste na pošto. Celoletna naročnina znaša 32 din, polletna 16 din in četrtletna 9 din. Če bi jo pa izgubili, dobite na pošti za 25 par drugo splošno položnico. Novi naročniki napišite na srednji del položnice: Nov naročnik!
pred Ciril-Metodov dom. Prevzv. g. škof je dom blagoslovil In obenem tudi 183 cm visoka kipa sv. bratov Cirila in Metoda, delo mojstra Sojča. Pevski zbor je po blagoslovitvi lepo zapel Ciril-Metodovo pesem in še eno pozdravno, nato pa nam je slavnostni govornik g. dr. Jožef Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze, ki je že pred 25 leti govoril slavnostno besedo ob blagoslovitvi prejšnje dvorane, v iskrenih besedah razložil, kakšna je prosveta v Ciril-Metodovem duhu in da smo Slovenci po knezu Kocelju prvi branili idejo ciril-metodijsko. Krasne besede so globoko segle v srca mnogoštevilnega ljudstva. Nato smo napolnili dvorano do zadnjega kotička. Vse je zanimala tridejanska igra »Za božjim klicem«, pa je tudi vsem dopadla. — Praktičen dom imamo sedaj, stala je preureditev nad 25.000 din. še imamo precej dolga. Zato se priporočamo vsem rojakom in prijateljem za pomoč.
Gornjigrad. Tridesetletnica prosvetnega društva. Naše Prosvetno društvo slavi 27. novembra tridesetletnico obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1908 na pobudo takratnega g. dekana Dovnika. 2e rajni blagopokojni g. dekan je bil duša prosvetnega dela. Tudi predsedoval je ^društvu dolga leta. Društvo je prestalo tudi težke preizkušnje. Imelo je po vojni krasno knjižnico. Bila 's neko noč skoraj popolnoma izropa-na. S težavo si je društvo spet pomagalo do nove knjižnice. Kakor povsod, tako je tudi naše dru-
Slaho vreme
je vedno nevarno za Vaše zdravje in iz „brezpomembnega" prehlada se lahko razvije težka
in dolgotrajna bolezen. Zato vzemite takoj že pri prvih znakih bolezni svetovno znana
ASPIRIN
TABLETE 2 BAVER-JEVIM KRIŽEM.
Ogla» reg. pod S. br. 437 od 10. 1. 193*.
štvo bilo razpuščeno leta 1933 (dne 11. decembra se bomo te~a spominjali!). Koj po izboljšanju razmer v državi je tudi naše društvo oživelo. Na vse žalortne in vesele ure, katere smo preživeli pri druftvu, se bomo spomnili ob tridesetletnici. V nedeljo, 27. novembra, bo ob desetih slovesno sv. opravilo s slavnostnim govorom g. prof. dr. Hanželiča. Popoldne bo proslava s prav pestrim sporedom. Pridite!
Koledarček Zveze fantovskih odsekov. Izšel je koledarček Zveze fantovskih odsekov v prikupni obliki. Pridejani so naslovi vseh fantovskih odsekov, dekliških krožkov, ljubljanske PZ in vseh prosvetnih društev ljubljanske in mariborske PZ kakor tudi prosvetnih društev s Koroške. Cena koledarčku je 8 din. Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
Dopisi
Šmartno pri Slovenjgradcu. Dne 30. oktobra je prostovoljna gasilska četa Golavabuka proslavila 20 letnico Jugoslavije s primernim govorom in dvema igrama. Tudi Rdeči križ pripravlja igro, in sicer »Narodni poslanec« — pač času primerno. Tukajšnja Kmečka zveza je praznovala na Martinovo nedeljo zahvalni praznik. Kako lep je bil pogled na skupino fantov in mož, ki so stopali k obhajilni mizi s šopkom klasja in cvetja za svetlim znakom KZ, dekleta pa s šopkom iz klasja naših žit in cvetjem v rokah. V cerkvi se je vršil blagoslov pridelkov z naših polj, nato pa se je vršil sestanek, kjer je s primernimi besedami proslavil vrednost in značaj tega dneva g. Vrhnjak Ivan iz Pameč. — Spričo bližajočih se volitev je oživela tudi naša narodna zavest. Gotovo je, da bo pretežna večina naših občanov volila kot poslanca g. Theuerschuha in s tem po-
Maček zoper Slovence
Maček je naslednik tistega Radiča, ki je hotel dobiti Slovence za svojo kolonijo in nas je imenoval »planinske Hrvate«. Mi Slovenci pa smo in ostanemo Slovenci in zato bomo volili listo voditelja Slovencev dr. Korošca!
dala zaupnico sedanji vladi in našemu voditelju dr. Korošcu.
Črneče pri Dravogradu. Socialna dela okrajnega cestnega odbora v Dravogradu se hvalevredno vrše. Razširila se je preozka cesta iz Meže proti št. Janžu, zgradila sta se dva mogočna mostova, regulirala se bosta Blatnikov in Sušnikov klanec, ki delata sedaj prvi velike težave voznikom, ki vozijo od Guštanja proti Dravogradu, drugi pa našim sosedom Libeličanom. Za vse to sa imamo zahvaliti predvsem kr. banski upravi, ki gre odbornikom našega okrajnega cestnega odbora tako lepo na roko. Med ljudstvom se čuje zahvalno odobravanje, kar se bo občutno poznalo pri volitvah 11. decembra, ko bosta naš kmet in delavec glasovala za listo dr. Stojadinoviča.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 13. novembra, smo slovesno obhajali 350 letnico posvetitve romarske cerkve sv. Treh Kraljev. Leta 1521. sta dobila benediški župnik Jurij Prose-njak in graščak Krištof pl. Myndorf dovoljenje od solnograškega nadškofa za stavbo cerkve sv. Treh Kraljev. Zunanje ogrodje cerkve je bilo dovršeno 1558, presbiterij obokan 1564, vse tri ladje obokane 1577, zvonik pozidan 1588 in cerkev še isto leto posvečena po sekovškem škofu Martinu Brennerju. Veličastna hiša božja je dolga 37 m, široka 22 m in visoka 14 m, ima sedem oltarjev, je polna znamenitih umetnin, ki so vredne ogleda in globoko v srce seže vsakemu ogle-
dovalcu. Nobenemu ni žal, ki se potrudi na tri-kraljevski hribček. Omenjeno nedeljo se je obojna služba božja vršila v tej cerkvi. K pozna službi božji je prihitel naš Prevzvišeni. Pozdravili so ga pred cerkvijo g. dekan, Fr. Kraner v imenu mla-deniške in Angela Merčnik v imenu dekliške Marijine družbe. Najprej je prevzv. g. škof blagoslo vil krasno zastavo s podobami božjega Srca Jezusovega, sv. Marjete Marije Alakok in sv. Treh Kraljev, nato še prenovljeni krilni oltar sv. Treh Kraljev z osmimi zanimivimi 300 let starimi slikami na obeh vratih oltarja in s kipi sv. Treh Kraljev in Matere božje. Velika trikraljevska cerkev je bila natlačeno polna vernikov iz domače in vseh sosednjih župnij.
Ljutomer. Premovanje konj ni bilo pogodu dopisniku »Kmetijskega lista« in »Slovenskega naroda«. Dopisnik kritizira tako delo kot tudi osebje komisije. K temu nekoliko pojasnila. Člani komisije so začeli s svojim delom že ob sedmih zjutraj, torej eno uro pred dogonom živali, ki se je začel ob osmih, ter je svoje delo nadaljevala do štirih popoldne. Zato je lahko vsak konjerejec brez zaprek dal oceniti svojega konja. Ce je katera številka konja prejela nezasluženo darilo, naj dotični lastnik konja javi konjerejskemu društvu, da se žival ponovno pregleda in oceni. Mnenja smo pa, da tega ni in da je vse le potreben pezdir, da se udari po ljudeh, Iti gosp. dopisniku JNS listov ne ugajajo. Vsak kmet je bil lahko tudi še pred nočjo doma, sicer se je pa premovanje redno vršilo do štirih popoldne. Blati se tudi odposlanec kr. banske uprave. Toda baš ta odposlanec je našemu kmetu in rejcu že od zasedbe svojega mesta posvečal vso pažnjo. Njemu se imamo zahva-
Maček Izdal Krvače Živkoviču
Maček je menda glavo izgubil. Ali je res vse pozabil, kaj so delali z njim Jeftič in razni orjunaši? Kaj je delal Živkovič? In danes se mu je udal in ga sprejel kot svojega rešitelja, ker je sam preslab. Ali mu bo Živkovič res v rešitev? če je izdal Hrvate živkoviču, naj si sami pripišejo svojo usodo — Slovenci pa mu ne bomo šli na lim, četudi nam nastavlja vsemogoče li-mance.
Pri zadnjih izgredih v Berlinu uničena judovska trgovina
liti, da smo imeli žrebca »Baka«, da imamo žreb-ca »Uriaša«, njemu in g. šefu kmetijskega odseka g. inž. Muriju se moramo zahvaliti, da smo dobili novega amerikanskega plemenjaka. Spodti-kajo se nadalje nad novim predsednikom, ki je kmet. Toda naša organizacija je stoodstotno kmečka, zato mora biti vodena od kmeta. Ljuto merski kmet gleda zarjo samouprave in odklanja vodstvo takih organov, ki v vsaki organizaciji vidijo le samega sebe.
Ljutomer. Strokovni tajnik ekspoziture JSZ v Mariboru g. Peter Rozman je odstopil. Ne strinja se z delom nekaternikov, ki hočejo nepolitično delavsko organizacijo speljati v politiko. G. Peter Rozman je bil eden izmed ostalih funkcionarjev, najbolj delaven, in je mnogo delavcev organiziral v JSZ. Prav gotovo bo sledilo njemu tudi mnogo članov JSZ.
Ljutomer. Po dolgem pričakovanju smo dobili novega banovinskega zdravnika v osebi dr. Joža Hadinjaka, kateri izhaja iz dobre dr. Verlnjako-ve zdravniške p v;se iz Murske Sobote. Novi ba-novmski zdravnik se je naselil v hiši Okrajne posojilnice v Ljutomeru. Vsakomur, ki potrebuje zdravniške pomoči, priporočan(b novega banovinskega zdravnika. — Slinavka in parkljevka se širi po občini Ljutomer. Dosedaj je okuženih že pet vasi. V mnogih primerih je vzrok razširjenju te kužne bolezni ta, ker ljudje molčijo in
Ismet Ineni, novi predsednik Turčije
Delavec Fakin se je v grobu obrnil
V Trbovljah so na gnusen način umorili orjunci delavca Fakina. In sedaj v istih Trbovljah skupaj kandidirata zastopnik delavca in zastopnik orjuncev. Fakin se je v grobu obrnil nad to izdajalsko zvezo! Delavec, ti pa se od teh ljudi obrni in stopi v krog, kjer je ves slovenski narod! Voli listo slovenskega naroda, listo JRZ, listo dr. Korošca!
ne prijavijo bolezni o pravem, času. — Dan za dnem se vršijo dobro obiskani volilni sestanki in shodi JRZ. Tudi nasprotniki so začeli na tajen način delovati in se pripravljati na volitve. Imajo tajne sestanke, na katerih se pogovarjajo pri brleči luči, da je vsak njihov trud zaman. Ljo-tičevi pristaši trosijo letake in brošure vseh vrst.
Sv. Barb"ra v Halozah. Cesta Brezovec—Turški vrh, o kateri je bilo zadnjič objavljeno v »Slov. gospodarju«, se bo gradila na vsak način dalje. V ta namen so se vršila obilna merjenja od banovinskega strokovnjaka. Ponovno je odobrenih 15.000 din, kar se po postopoma ponavljalo iz raznih skladov. Zahtevamo pa, da noben izdajalec Slovencev ne sme niti pare zaslužiti; tisti naj le v Višnico gredo, mi pa, ki vemo, da smo tudi potrebni pomoči in jo iščemo večkrat med letom bodisi v zdravljenju ali pri delu, bo'no tudi tako glasovali, kakor povsod pravi Slovenci, za Marka Kranjca in njegovega namestnika Franca Prelog. Mačkovci pa naj odidejo na Hrvaško med Habrkovce, kamor jih vleče. Mnogi bivši mačkovci so pa tudi že siti in se sramujejo svoje nekdanje družbe, ker niso nič storili za faro in bc "o šli z nami volit, ne pa prejšnjih demagogov.
Nova cerkev. Od mnogih strani se sliši, da so bili pokradeni doma skriti prihranki. Kmetje, bodite pametni in vlagajte denar v domače zavode, ki bodo nove vloge izplačevali ob vsakem času. Obenem pa bodo mogli dati resnično po-
Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zaužite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
trebinim mala posojila proti primernim obrestim. Več skupnega in vzajemnega duha!
Št. Jurij ob juž. žel. Naša splošno priljubljena poštna uradnica Kincl Mimika je bila odlikovana z zlato medaljo za vestno službovanje. K temu lepemu odlikovanju ji iskreno častitamo!
Gornjigrad. Z letino so bili naši kmetje letos kar zadovoljni. Zato moramo biti pač Bogu hvaležni Tudi zdravi smo, saj imamo letos malo smrtnih primerov. Zadnja je umrla pri nas Kosova mati. Bila je pobožna tretjerednica ter je vzorno živela. Naj v miru počiva! — Sedaj se vrši tudi pri nas volilna borba. Naši nasprotniki so pridno na delu. Volilci, ne dajte se begati in ne nasedajte lažnivcem! Spomnite se bivšega zaščitnika JNS! Dne 11. novembra vsi pogumno na volišče, da glasujemo za Steblovnika. Ta je naš — mi pa njegovi!
,$!©¥. gospodar'? l€lill939
Naši naročniki so bili v tekočem letu zelo zadovoljni s prilogo »Kmečko delo«. Nas je ta priloga stala skoroda 90.000 din, toda obdržali jo bomo tudi v prihodnjem letu. Ker je ta priloga dodatek, kakršnega drugi listi nimajo, moramo reči, da je »Slov. gospodar« najcenejši tednik v Sloveniji.
»Kmečka trgovina« je mnogim dobro služila, v bodoče bo pa še izpopolnjena.
Politični pregledi doma in po svetu zanimajo vsakogar, saj se svet danes tako hitro suče, da komaj sproti gledamo na vse spremembe.
Novic je vedno dovolj, radi bi pisali le o lepih novicah, toda življenje je polno nesreč in greha, žalostni dogodki nam bodo v svarilo.
Dopisov ima naš list veliko, pravijo nekateri, da preveč, toda gledali bomo, da bodo vsi kraji zadovoljni, zato bodo dopisi le kratki in res zanimivi.
Povesti bosta dve skozi vse leto, in sicer začne z novim letom nova povest »V mrežah greha« in »Ugrabljena nevesta«, ki že izhaja, se bo nadaljevala, bodo pa novi naročniki seznanjeni z vsebino preddogodkov.
Za mladino bomo priobčevali še posebno povest v slikah in uganke ter skrivalnice.
Razgovori z naročniki ostanejo, saj imate toliko težav, da je vedno potrebna strokovna "eseda.
Slike bomo objavljali, kolikor bo le prostora ostajalo.
Tak bo »Slovenski gospodar« v letu 1939. In Vi, kako boste Vi ? Ni drugače mogoče, kakor da se naročite na list!
Novi francoski finančni minister Paul Reynaud
Volilno gibanje
«■BBBUanBBKI
DOBAVLJA-
POPRAVLJA
motore
in vse vrste električnih strojev
Domača tovarna
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb, Molurošha 69
Naš vodilen ar. Korošec
v Celin In Horibora
kamenje v domačem okraju sta krepko upanje za popolno propast JNS zaradi slepomišenja z dr. Mačkovo listo.
★ :
Prevalje. Volilni boj imamo. Kandidatov dovolj — na izbiro so. Znani in nepoznani. V združeno opozicijo, v kateri ima 2ivkovič glavo, Maček pa rep, se je zateklo vse od socialistov, marksistov, komunistov, pofovcev in pohorceV, JNSarjev in »naprednjakov« najnovejše mode in boljšega kalibra. Je to prav čudna godlja, ki sploh ni užitna. Le eni delajo izjemo, to so — pošteni Slovenci, pristaši ne samo na papirju, ampak tudi na znotraj, to je JRZ. Tudi mi imamo kandidata, moža dela in poštenosti, g. Karla Gajšeka. Za namestnika smo si pa izbrali marljivega, pa čeprav že bolj priletnega, znanega in na vseh poljih delavnega g. Jurija Kugovnika, župana iz Prevalj in banskega svetovalca. Da ju bomo slišali, bomo prišli v nedeljo, 27. novembra, takoj po prvi sveti maši v P. c mi a novo dvorano. — Pridi še Ti!
Sv. Barbara pri Mariboru. Pričeli smo volilno borbo za listo vlade in naših kandidatov: starega našega znanca žebota in mladega ter agilnega kmeta špindlerja. Upamo, da ne bo nobenega pametnega Barbarčana, ki bi volil tiste, kateri so nas pet let tiščali gospodarsko in politično k tlom. Dne 11. decembra vsi na volišče ter volimo listo dr. Stojadinoviča!
Ljutomer. V nedeljo, 27. novembra, ob 9 dopoldne bo v dvorani Katoliškega doma velik shod JRZ. Govorili bodo: urednik »Slovenca« dr. Ahčin, naš kandidat Snoj in ban«M svetnik štu-hec. Člani JRZ in somišljeniki, vabljeni!
Laporje. Pri nas vlada za volitve silno zanimanje. Po vaseh so že -bili vaški sestanki, na Marijin praznik bo pa sfc/od za vso faro. Od hiše do hiše agitirajo naši zaVedni fantje in posebno tudi žene za dr. Korošca» Tako je lepo in prav! On nam je rešil mir, to d^bro vemo, vzeti nam ga pa hočejo razni živkovičevci, jeftičevci, mačkov-

ci, kateri hočejo s komunisti združeni vreči vlado in našega voditelja. Nekaj katastrofalnega bi bilo, če bi prišli ti na oblast. V Laporju pa ne bodo dobili nobenega glasu. Vsi do zadnjega bomo glasovali za dr. Korošca. Naša obljuba je tem bolj trdna, ker so že začeli graditi cesto s Križnega vrha v Laporje. Tudi doma ne bo ostal niti eden, ki je zaveden. Kdor bi namreč ne šel volit, bi bil kriv, če bi prišlo do tega, kar je v Španiji! Torej: laporska fara 11. decembra vsa za našega kandidata JRZ g. Kobana!
Teharje. V nedeljo, 27. novembra, se vršita za občino Teharje volilna shoda JRZ, in sicer ob 10 v št. Lovrencu pri cerkvi, ob treh pa v gostilni Pušnik na Teharjih. Na obeh shodih bo govoril celjski okrajni kandidat JRZ, celjski župan g. Alojzij Mihelčič. Pridite vsi volilci!
Najbolj ubrano zvonjenje ima nova cerkev francoskega mesta Blois. V sto metrov visokem stolpu je 48 zvonov.
Keprcmedtlvc
plahte in koče so najceneje v veletrgovini
AKTÖN MACIlBsl
Naš voditelj dr. Anion Korošec bo govoril 4. decembra na volilnem shodu v Celju ob pol devetih predpoldne v dvorani Ljudske posojilnice. — Isti dan, 4. decembra, ob enajstih bo dr. Anton Korošec glavni govornik na volilnem shodu v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke — Shod bo tako organiziran, da se bo dvorana izpraznila in bodo samo stojišča, na ulici pred frančiškansko cerkvijo in pred Zadružno gospodarsko banko bodo pa postavljeni mikrofoni, tako da bodo lahko vsi, ki v dvorani :n na stopnišču ne bodo dobili prostora, poslušali govor voditelja dr. Korošca. Govorili bodo tudi kandidati in drugi govorniki. Opozarjamo krajevne organizacije JRZ za oba okraja, da javijo takoj mestni organizaciji JRZ Maribor, Loška 10, v roke predsednika Žebota, z ozirom na omejene prostore imena udelen-cev.
*
Dr. Milan Stojadinovič med Bosanci. Zadnjo nedeljo se je vršilo v Bosanskem Novi manifesta-(rijsko zborovanje JRZ, na katerem je bil glavni govornik nosilec vsedržavne JRZ liste dr. Milan
Stojadinovič in se je udeležilo shoda 30.000 ljudi. *
Bivši nemški cesar Viljem živi že 20 J	let v pregnanstvu in bo obhajal dne
27. januarja 1939 80 letnico rojstva.

Vmrežah grrelta.
Povest »Slov. gospodarja« za leto 1939
Povest mladega fanta, ki je bil po zlobi svoje zvijačne izvoljenke po nedolžnem obsojen na smrt. — Kratka vsebina: Mlad fant pobožne poljske matere postane versko mlačen in se ne zmeni za materine prošnje. Nepremišljeno se zaljubi v lepo Nino in jo hoče vzeti za ženo. Nina mu na videz vrača ljubezen, v resnici pa ne misli tako resno kot on. V Nino je zaljubljen tudi neki gostilničar. Ker ga zavrača, ji zapreti, da bo novemu izvoljencu in drugim povedal, kako je prej živela. Nina se tega boji. Da bi se rešila gostilničarja, ga zverinsko ubije. Umor zvali na Štefana. On se zaklinja, da je nedolžen, a mu nič ne pomaga. Ninin zagovornik s svojo zvijačnostjo doseže, da ga porotniki obsodijo na smrt. Pozneje mu kazen spremenijo v dosmrtno ječo. Po dolgih letih se izkaže nj.~ova nedolžnost in ga izpustijo. V ječi je Štefan, ki je bil prej versko mlačen, po težkih dušnih bojih spet dobil vero nazaj.
Lepak za olimpijske igre v Helsingforsu leta 1910
Predsednik JNS sprejet od sorojakov z gnilimi jajci. Petra Živkoviča, predsednika JNS in najnovejšega političnega pobrati-ma dr. Mačka, so sprejeli njegovi soroja-ki v Negotinu v Srbiji z gnilimi jajci in s kamenjem. Živkovič se je pripeljal v svoj rojstni kraj s spremstvom v dveh avtomobilih. Med spremljevalci je bii tudi njegov namestnik Jovo Banjanin, ki je duševni vodja JNS. Negotinci, sami vinogradniki, kateri niso mogli prodati pod Živkovičevo diktatorsko vlado zaradi previsoke trošarine vina, so obmetali Živkoviča in Banjanina z gnilimi jajci, njegov avtomobil pa s kamenjem. Pred točo gnilih jajc sta se JNS prvaka in kandidata skrila v neko hišo, od koder so ju rešili orožniki, ki so naredili red. Gnila jajca in
v Mariboru, Gosposka ulica 8—10
Eajikrižje pri Ljutomeru. Na Mačkovi listi kandidira pri nas g. Burjak Imbrek iz Logovec, bivSi Hogar, ki naših razmer ne pozna, katerih je Raz-itrižja in vse naše gibanje gledal vedno iz črne strani Zato naj g. Imbrek od nas volilcev velijo ne pričakuje, kajti mi bomo volili g. Snoja, ki nas in naše razmere prav dobro pozna, in nam je jvedno pomagal in ko mu izkažemo svoje zaupanje, nam bo kot poslanec dosti laže pomagal. Zato volilci: Svoje glasove bomo dne 11. decembra dali samo g. Snoju in nikomur drugemu!
Murska Sobota. (Lepe obljube mačkovcev.) Kdor nič nima, ta je v resnici bogat v obljubah. Neverjetno, kaj vse obljubljajo po soboškem okra-
ju mačkovski, komunistično navdahnjeni agitatorji! Ob meji obljubljajo ljudem, da bodo odpravili vse granice, vse graničarje in financarje ter vse žandarje, če bo ljudstvo volilo Mačkovo listo, v občinah, kjer živijo Madžari, skrivnostno pri-šepetavajo besede: »Mindent visza!« — po slovensko »vse nazaj«, in: »Mošt vagy šoha« — po slovensko: »Sedaj ali nikoli.« To so znane madžarske revizionistične krilatice, češ, da je sedaj pač prišel čas, da lahko pride vse nazaj pod Madžarsko, sedaj ali nikoli. Hvala Bogu, da je naše ljudstvo dovolj trezno, da te agitatorje z zaničevanjem in pomilovanjem zavrača.
pretrgala nit življenja. Gospod ga je poklical k sebi prej, preden so se mu izpolnile njegove želje, ki jih je tako dolgo gojil. Toda šel je prej z Njim, ki mu naj da večni mir in pokoj! — žalujočim izrekamo sožalje!
Nazarje. V teh lepih jesenskih dneh so se oglasili zvonovi iz nazarskih lin in oznanjali, da je naš mladi, dobri gospodar Anton Breznik, p. d. Mlinar, postal žrtev kratke mučne bolezni. Previden s sv. zakramenti je mirno v Gospodu zaspal dne 17. novembra. Rajni Tone je bil v 34. letu svojega življenja. Bil je pet let poročen in je bil skrben, pošten mož in gospodar ter dober in ljubezniv oče svojim otrokom. Njegovega pogreba se je udeležilo toliko ljudi, da v nazarski fari še ni bilo tako velikega pogreba. Žalosten je bil prizor, ko je vdova pretresljivo klicala svojega Tončka nazaj. Pri tem so bila solzna vsa očesa. Dragi Tone, počivaj v miru — žalujočim pa izrekamo sožalje!
Sv. Lovrenc pod Prožinom. V nedeljo, 20. novembra, je poklical Vsemogočni k večnemu počitku 09 letno posestnico Nežo G a j š e k , p. d. Loško. Rajna je bila vzorna gospodinja, blaga, zvesta žena in ljubljena mati svojim petim otrokom, katere je vzgojila v strogo verskem duhu. Skozi vse življenje ji je bilo v največje veselje delo, za katerim je najbolj žalovala, ko so ji zadnje časa odpovedale moči. Bila je skromna v življenju, a bogata na dobrih delih, za katere se ni ustrašila nobene žrtve. V veliko veselje ji je bilo, da je vse otroke, ki so že preskrbljeni, vzgojila za delavce v katoliških prosvetnih društvih in se je radova-la, ko je videla, da more po svojih otrokih delovati za dobro stvar in za napredek krščanskih organizacij. Bodi ji žemljica lahka in Vsemogočni milostljiv sodnik! — žalujočim izrekamo sožalje!
Dopisi
Cvetkovci. Gasilska četa si je ustanovila kul-turno-prosvetni odsek, kateri je na lenarško nedeljo priredil igro »Hribovci«, ki je žela lep uspeh. — Tu in tam se že vrše koline, tudi pri Ventovih so klali debelega prašiča. Povabili so na domači praznik tudi sosede. Med tem, ko so večerjali, je nekdo opazil, da je bila slanina shranjena v kamri preblizu okna, izrabil je to priliko, naložil si 25 kg slanine in izginil. Ta primer naj bo v opozorilo vsem, da bodo previdni ob priliki kolin, da jim ne bo treba goniti orožnikov drugi dan.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Zdaj v zadnjem času so tukaj tatvine na dnevnem redu. čeprav je Bezjak-Marinova tolpa v zaporih, imamo zapet drugo tolpo. Kradejo vse, kar jim pride pod roke. Tako so odnesli pred dnevi Kovačec Antonu, posestniku v Podgorcih, 12 kokoši ter 3 purane. V petek zvečer minulega tedna so zaklali v hlevu Podlesek Jakoba v Podgorcih okrog 80 kg težko svinjo ter jo odnesli. Drobovje so v bližnjem gozdu vrgli proč. Podlesek je bil letos že štirikrat okraden. Poleti so mu odnesli vse kokoši, potem 801 vino ter 51 žganja, potem zopet kokoši, a zdaj svinjo. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo to fcando, ki ogroža imetje občanov. — Na praznik Vseh svetnikov se je nekaj vročekrvnih fantov napilo, da so bili pijani, potem so razgrajali v Podgorcih od hiše do hiše. Nazadnje so se stepli, vendar ni bilo hujših poškodb. Pravijo: »Kjer je velika praska, tam je malo haska!«
Št. Vid pri Planini. Tukajšnja hranilnica in posojilnica pod sedanjim vodstvom dobro deluje. Kupila je hišo in se preselila v lastne prostore. Nabavila si je motorno mlatilnico in postavila gospodarsko poslopje; v načrtu pa ima še ustanovitev mlekarne in morda pride še kaj drugega. Za naš kraj bi bila potrebna zadruga za pospeševanje prodaje živine. — Bliža se zima s svojimi dolgimi večeri, ki jih bo treba skrbno porabiti za učenje in izobrazbo. Dozdaj še ni bil pri nas noben, ne kmetijski ne gospodinjski, tečaj. Naj bi se vsaj v bližajoči se zimi vršil!
St. Ilj pod Turjakom. 2e dolgih dvajset let je zvon v št. Lenartu klicrl svojega tovariša, dokli-cal ga je, le škoda, da samo enega. Minulo nedeljo, 13. novembra, je no. zvon blagoslovil g. dekan msgr. Ksaver Meško. Navzoča sta bila tudi domača dva go >oda. G. dekan je imel v cerkvi pomemben govor. ?--r.nu je botrovala gospa Perger-jeva. Ta slovesnost je privabila iz vseh sosednih fara mnogo ljudi. Menc?a že dolgo Št. Lenart ni videl toliko ljudi. Novi zvon, ki je delo zvonolivarne Biihl v Mariboru, prav lepo doni po gornji Mislinj-ski dolini, še bolj glasno kot prej stari zvon, kliče faranom in jih opominja, da ne bi št. Lenart zaostajal za drugimi našimi podružnicami; vsem pa, ki so darovali za zvon, kliče: Bog plačaj!
Tiskovine ;n poslovne knjige za J< larne zavode v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Novice iz drugih držav
Najnovejši dogodki v novi češkoslovaški. Dne
20.	novembra so bile v zunanjem ministrstvu v Berlinu podpisane med češkoslovaško in Nemčijo tri važne pogodbe: prva o delu nove avtomobilske ceste lz Breslave na Dunaj, ki bo šla čez češkoslovaško ozemlje, druga o skupni gradnji prekopov med Odro in Donavo ter Labo in Donavo. Pri teh prekopih bodo sodelovale nemške in češkoslovaške tehnične in finančne moči. Ta prekop bo zvezal Severno morje s črnim morjem in je ogromnega pomena za bodoči gospodarski razvoj v Srednji Evropi. Tretja pogodba določa v načelu popravke sedanjih meja med Nemčijo in češkoslovaško, kjer se bo to pokazalo iz narodnostnih ali drugih razlogov. Domnevajo, da bo češkoslovaška po njej dobila nekatere predele ozemlja, -ki je zdaj pod Nemčijo, kjer pa prebivajo večinoma Čehi. češkoslovaška pa bo prepustila Nemčiji nekaj vasi, ki imajo povečini nemško prebivalstvo. Po tem sporazumu bodo izmenjali nekako 50.000 ljudi obeh narodnosti. Po tem pogodbi bo železniška proga, ki drži iz Prage v Bratislavo in je dozdaj trikrat prestopila mejo, sedaj tekla ves čas po češkoslovaškem ozemlju. Mednarodna komisija je to popravilo meje že potrdila. V sredo ali v četrtek bodo volitve novega predsednika češkoslovaške republike. Za novega predsednika bo izvoljen dosedanji zunanji minister Chvalkovsky. Takoj po izvolitvi novega predsednika bo sedanja Vlada odstopila in bo nova sestavljena še istega ine«. Kot predsednika nove češkoslovaške vlade najbolj omenjajo Berana, predsednika novega gibanja za združitev vseh strank.
Krog pogreba Ataturka. V zadnji številki smo poročali, da je umrl v Carigradu 10. novembra po daljšem bolehanju Kemal-Ataturk, ustanovitelj povojne Turčije. Truplo rajnega so šele dne 18. novembra popoldne prenesli v Carigradu na ladjo in so ga odpeljali v prestolico v Ankaro v Mali Aziji. Zadnjega spremstva v Carigradu se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi, kateri so hoteli pred odpeljavo trupla še enkrat h krsti, okrog katere je delalo red ¿vojaštvo in policija. Ko je bilo množicam sporočeno, da ne morejo še enkrat radi prevelike zamude časa h krsti, so navalile na obroč policije ter vojaštva in so podrle pred seboj vse, kar jim je delalo napotje. Pod prehudim pritiskom je popadalo po tleh na stotine ljudi. Ko je bil po več urah red spet vzpostavljen, so pobrali 12 mrtvih in na stotine ranjenih, ki so hujše in lažje poškodovani. Med žrtvami je (lajveč žensk ter otrok. Kemal-Ataturk je bil dne
21.	novembra v Ankari pokopan na najbolj slovesen način ob zastopstvu vseh evropskih držav. Na vsej poti, po kateri se jc premikal sprevod Bkozi gosti špalir ljudskih množic, so mnogi padali na kolena in so se na ta način poslavljali od priljubljenega predsednika, za kojega truplo bo-¿o zgradili posebno grobnico.
Domače novice
Knez namestnik Pavle v Curihu in Londonu.
Spredaj poročamo, da se je odpeljal knez namestnik Pavle s svojo soprogo Olgo v London za deset dni, kjer bo gost angleškega kraljevskega para. Knez namestnik je prispel 20. novembra v Curih v Švico In je obiskal našo kraljico Marijo. Kraljica je bila v Curihu srečno operirana na Solčnih kamnih in je na poti popolnega ozdravljenja. Po dveurnem obisku pri kraljici se je odpeljal knez proti Londonu, kamor je prispel s soprogo 21. novembra popoldne.' Visoka gosta je pozdravil ob prihodu v London vojvoda Kentski s soprogo. Po prvih pozdravih sta se napotila iknez in kneginja v buckinghamsko palačo, kjer Ibosta stanovala za svojega bivanja v Londonu. (Angleško časopisje se je oh prihodu visokega obi-Eka obširno in navdušeno razpisalo o tesnih zve-(sah, ki družijo kneza namestnika Pavla z angle-
ško kraljevsko rodbino in so ravno zaradi tega postali prisrčni odnošaji med Jugoslavijo in Anglijo.
Največji zvon v naši državi na poti v zvonik frančiškanske bazilike v Mariboru. Naš list je prinesel kratko vest, da dobi bazilika Matere Milosti v Mariboru v naši državi največji zvon. Velikan je bil vlit 13. junija v Buhlovi livarni v Racah. Posrečeno vliti zvon se je ohlajal v glinastem modelu štiri dni. Zvon je visok 2.20 m in meri njegov najgloblji premer 2.14 m. Uglašen je na najnižji »g«, kakor je bil njegov prednik, katerega je pobrala svetovna vojna. Zvon sam tehta 5600 kg in so uporabili za vlitje 7100 kg kovinaste tvarine. Bat za zvonjenje tehta 300 kg. Označeno težo in obsežnost bodo potegnili na odločeno mesto v zvoniku ne od zunaj, kakor običajno, ampak od znotraj. Odstraniti so morali zvonikove kame-nite podboje in stopnice v zvonik, da bo dobil orjak dovolj prostora za dvig v višino. Dviganje zvona na ogrodje v stolpu bo končano ta teden. Zvon je spodaj v cerkvi blagoslovil škof dr. Ivan Jožef Tomažič.
Legija koroških borcev, krajevna organizacija Celje, pozivlje svoje članstvo na sestanek, ki bo v nedeljo, 27. novembra, ob devetih dopoldne v kavarni »Evropa«.
Nepošten najditelj. Jožef Kanduti, kovač v Jo-sipdolu pri Ribnici na Pohorju, je prijavil 9. novembra ribniškim orožnikom, da je zgubil na cesti iz Josipdola do Resovega kamnoloma 1400 din gotovine ter potrdilo o izplačani doti dedičem v znesku 20.000 din. Orožniki so izsledili nepoštenega najditelja v osebi 26 letnega hlapca Antona Kogelnik iz Vuhreda, kateri je popival ter se ponašal z denarjem. Pri Kogelniku so dobili le še 102 din in zgoraj omenjeno Kandutijevo potrdilo.
Gospodarsko poslopje zgorelo. Posestnici Pre-log I. v Framu pri Mariboru je uničil podtaknjen požar 30.000 din vredno gospodarsko poslopje.
Iz naših društev
Kapela. Fantovski odsek je uprizoril v nedeljo, 20. novembra, narodno igro s petjem »Kruci«, ki je bila zelo dobro obiskana, kajti vse vstopnice so bile še pred začetkom igre razprodane. Igralci so prav dobro rešili svoje vloge, tako da so želi splošno priznanje vsega občinstva. Priznanje zaslužijo zlasti še, ker so se pripravili na to veliko igro v razmeroma kratkem času — v 14 dneh. Ker mnogi niso mogli več dobiti vstopnic, se na splošno željo igra ponovi v nedeljo, 27. novembra, po ve-černicah, zopet v dvorani restavraterja g. Mar-šika v Slatina Radencih. Vstopnina in začetek bo razviden na lepakih. Iskreno vabljeni!
Naši rajni
Sv. Ana v Slov. goricah. V ponedeljek, 14. novembra, zjutraj je nenadoma zatisnila oči po dolgi, mučni bolezni v 64. letu starosti š n a j d e r Marija, posestnica na ščavnici. Pokojnica je bila vzor-j. krščanska žena in mati, ki je bila vsej okolici v zgled in je uživala povsod spoštovanje, posebno so ji bili vedno dobrodošli siromaki, ki jim je bila vedno ob strani, ko so potrkali na njeno dobro srce. življenje pokojnice je bilo polno težav in preizkušenj. Pred desetimi leti ji je umrl mož, kar je bilo zanjo največji udarec. Pokojnica je vzgojila edino hčerko Ano v pravem krščanskem duhu, ki je sedaj vzorna in zgledna gospodinja in ž; a. Rajna je bila dolgo vrsto let naročnica »Slov. gospodarja«. Za njena dobra dela ji bodi Bog plačnik! Hčerki in sorodnikom iskreno sožalje!
Negova. V nedeljo, 6. novembra, je v Gospodu zaspal posestnik Franc Jančar. Pokojnik je bil zgleden krščanski mož in zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Bil je mirne narave :n kot tak je bil zelo priljubljen med Negovci. Huda bolezen, "ki jo je zelo junaško prenašal, mu je že z 51. letom
Kmečka trgovina
Usposabljanje ljudi za delo na vasi
Kr. bonska uprava za dravsko banovino priredi v dneh od 26. do 31. decembra na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru splošen zadružno vzgojni tečaj. Pouk in oskrba bo brezplačna. Predavanja bodo vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18. V tečaj se sprejemajo samo absol-ventje kmetijskih šol, ki so včlanjeni v ZAKŠ. Za udeležbo se je z dopisnico prijaviti do 20. decembra potom podružnic ZAKŠ okrožnemu tajništvu ZAKŠ v Mariboru. Pouk se bo vršil v sledečih predmetih: 1. Ugotovitev, katero društvo ali zadruga je v kraju najbolj potrebna. 2. Kaj je treba vedeti in storiti pred ustanovnim občnim zborom? 3. Ustanovni občni zbor. 4. Vodstvo in poslovanje. 5. Ustanovitev krajevnih Kmečkih zvez. 6. Ustanovitev sadjarskih podružnic. 7. Ustanovitev živinorejskih selekcijskih edinic. 8. Ustanovitev društva za pospeševanje travništva. 9. Ustanovitev vinarskih podružnic. 10. Ustanovitev čebelarskih podružnic. 11. Ustanovitev podružnic ZAKŠ. 12. Kultura na vasi. 13. Kako se dopisuje v časopise. 14. Sodelovanje med društvi in zadrugami. 15. Sodelovanje med stanovi. 16. Predlogi in zahteve na oblastva. 17. Politika v gospodarstvu. 18. Vprašanje cest in zavarovanj. 19. Zahteve ZAKŠ v zvezi z zahtevami o socialni pravičnosti kmečkega stanu in v zvezi z dr. Krekovimi »črnimi bukvami« o kmečkem stanu. — Navedene predmete bodo predavali naši najboljši ljudski vzgojitelji, gospodarstveniki in praktiki.
V	zimskih mesecih pa namerava kr. banska uprava prirediti daljši (eno- do dvomesečni) tečaj za občinske tajnike in občinske ekonome. V ta tečaj bi se pa sprejemali samo absolventje dveletnih kmetijskih šol in oni absolventje enoletnih kmetijskih šol, ki imajo poleg kmetijske še zadružno šolo v Ljubljani, in le tisti, ki so omenjene šole končali z odličnim in prav dobrim uspehom. Prošnjo za sprejem bo treba vložiti potom ZAKŠ na kr. bansko upravo. Kdaj bo ta tečaj, bomo javili pravočasno.
Kr. banska uprava ima v načrtu tudi tečaj za vodstvo kmetijsko nadaljevalnih šol in tečajev ter kmetijskega pouka v ljudski šoli. Vršil bi se proti pomladi. Pogoji za sprejem v tečaj bodo najbrž isti kot za tečaj občinskih tajnikov.
S temi tečaji bo kr. banska uprava dvignila skriti zaklad kmečkega ljudstva v absolventih kmetijskih šol. To bo v korist tudi kmečki trgovini, kajti strokovno usposobljen človek na vasi, posebno pri kupčijah s kmečkimi pridelki, veliko pomeni. Vse absolvente, posebno pa člane ZAKŠ, pa pozivamo, da v bodoče vsako gibanje cen kme tijskih pridelkov v svojem kraju tedensko javljajo uredništvu »Kmečke trgovine«, da tako s svojim znanjem koristijo javnosti, ki to od njih z ozi rom na žrtve, ki jih prinaša za njih usposabljanje, vsekakor pričakuje. Stroške za znamke in papir bo vsem poročevalcem uredništvo rade volje povrnilo.
Izvoz vina iz Slovenije
Iz dravske banovine je bila izvožena od 1. januarja do 30. septembra 1938 sledeča količina' vina: v Nemčijo 239.870 litrov, v češkoslovaško 16.107 litrov, v Holandijo 1323 litrov, v Belgijo 72 litrov, na Poljsko 3409 litrov. V oktobru je bilo izvoženo le v Nemčijo 333.461 litrov vina. Skupaj je bilo torej letos v inozemstvo izvoženega 593.291 litrov vina.
Hmelj
V	Savinjski dolini je vkljub že docela neznatnim zalogam tudi zadnjih 14 dni še vedno bilo nekaj zanimanja za naš letošnji pridelek in je prišlo tudi do več zaključkov. Cene so ostale nadalje čvrste in se je za najboljše blago plačevalo do 33 din za kg. — V Vojvodini se pri nekoliko živahnejšem zanimanju in povpraševanju nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka in plačuje po kakovosti blaga 6 do 16 din kilogram. Neprodane zaloge v prvi roki so še vedno znatne in tudi ponudba še vedno prekaša povpraševanje.
Goveja živina
Dobili smo tržne cene živine za sledeče okraje, oziroma sejmske okoliše: Ljubljana: voli 6.50, 5.50—5.75 in 5 din, telice 6.50, 5.50 in 4.50 din, krave 5, 4.50 in 3.75 din, teleta 8 in 7 din. — Maribor: voli 5, 4 in 3 din, telice 4, 3 in 2.50 din, krave 4, 3 in 2.50 din, teleta 7 in 6 din. — Ptuj: voli 5.50, 4.50 in 4.25 din, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 3.75, 3 in 2.50 din, teleta 6.50 din. — Brežice: voli 5, 4.50 in 3.50 din, telice 5, 4.50 in 3,
krave 4, 3.50 in 2 din, teleta 6 in 5 din. — Laško: voli 5.75, 5 in 4.50 din, telice 5.25, 4.75 in 4.25 din, krave 4.25, 3.75 in 3.50 din, teleta 7 in 5—6 din. — Krško: voli 5, 4—4.50 in 3—4 din, telice 5, 3.50—4.50 in 3—4 din, krave 4.50, 2.50—4 in 2—3 din, teleta 5—7 in 4.50—6 din. — Veliki Gaber pri Litiji: biki 4.50—5 din, voli 4.50 do 4.75 din, telice 4 din, klavne krave 2.50—3 din, klavne telice 4 din za 1 kg žive teže, krave za pleme komad 1300 din.
Svinje
Ptujski prašičji sejem: na sejem je bilo prignanih 216 svinj in 139 prascev, skupaj 355 glav, od tega prodanih 91 komadov; cene: prasci od 6 do 12 tednov stari po 65 do 175 din komad, pršu-tarji 7.25—8 din za 1 kg žive teže, debele svinje po 8 din, plemenske 7—7.25 din žive teže.
Tržne cene v Mariboru dne 19. novembra 1938
M e s o : Goveje salo 15—16 din, slanina 15 do 16 din, pljuča 8—10 din, jetra 8—10 din, reberca 10—12 din, svinjsko meso 14—15 din, ribe 15—17 din, morske ribe 10—28 din, zajec 13—14 din za lkg.
Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, čebula 2—4 din, česen 6—10 din kg, 1 din, karfijola komad 1—7 din, ohrovt 0.50—1.50, hren kg 8—9, zelena komad 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, paradižniki kg 5—6 din, šopek peter-šilja 0.50—1 din, glavnata solata 1—2 din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špi-nače, vrtnega korenja in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2—4 komade kolerabe 1 din, luščen grah liter 7—12 din, 2—3 komade redkve 1 din, šopek majarona 0.50—1 din.
Sadje : jabolka 2—6 din, hruške 4—10 din, suhe slive 8—12 din, grozdje 7—12 din, celi orehi 10 din, luščeni orehi 26—32 din, kostanj 4—5 din za 1 kg, liter 2—3 din, pečen kostanj liter 6 din, šipek liter 3 din.
žito: pšenica 1.50—1.75 din, rž 1.50 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3.50 din.
Mlečni izdelki: mleko liter 1.50—2 din, smetana liter 10 din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—30 din, domači sir 10 din, jajca komad 0.75—1.25, konzervirana jajca kom. 1 din.
Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—60 din, gos 40—45 din, puran 30—80 din, raca 15—20 din.
Krme na trgu ni bilo.
Razgovori z našimi naroftUM
Vprašanja in odgovori
Soseda sta najela geómetra, hočeta novo mejo. M. A. Geometer (ne privatni, ne državni) Vas ne more prisiliti, da bi priznali mejo, kakor jo je on izmeril po naročilu sosedov; zato si vsekakor la hko izgovorite rok za premislek. Ali niste morda že vnaprej podpisali izjavo, da boste priznali mejo, Itakor jo bo geometer izmeril ? Navadno namreč geometri to zahtevajo in prej niti ne začnejo z meritvami. — V kolikor ste na pritisk soseda obljubili moško delovno moč za postavljanje mejnikov, s tem še niste vnaprej priznali kot pravilno ono mejo, ki jo je imel geometer izmeriti, zlasti, ako ste res izjavili, da boste mejo priznali, ako bo pravilna in pravična. — Meje tečejo navadno od mejnika do mejnika v ravni črti in ne v krivi črti; kaj drugega je, ako tvori mejo kak potok ali jarek ali kaj podobnega.
Pravilnost in vrednost občinske mape. Ista. Soseda pravita, da meje, kakor jih kaže občinska mapa, niso prave in da mapa ni pravilna. — Kes je, da občinska mapa ni merodajna za pravilnost meja. Saj celo zemljiško-knjižna mapa ne služi za dokazovanje površine posameznih parcel, marveč samo za orientacijo o legi zemljišč. V pravdah se sicer mapo more uporabiti kot dokazilo, vendar ocenjuje sodišče njeno dokazno vrednost po svojem svobodnem preudarku. Možno je, da mapa že spočetka ni bila povsem pravilna in da so se razen tega v teku let meje posameznih zemljišč zaradi priposestvovanja, to je 30 letnega has-novanja v gotovih mejah preložile. Napačne meritve od strani posameznega geómetra niso izključene.
Zastaranje, odnosno priposcstvovanje lastninske pravice do gozda. A. M. Pri meritvi je geometer ugotovil, da je neka mala gozdna parcela, katero so Vaši predniki in Vi hasnovali že od pamti-veka, po mapi sosedova last. — Ako ste (vštevši prednike) kako parcelo 30 let izključno hasnovali javno, brez prošnje in brez sile v zavesti, da ste njena lastnica, ste lastninsko pravico do nje pvi-posestvovali. Priporočljivo je, da dosežete tudi vknjižbo Vaše lastninske pravice v zemljiško knji-
go, bodisi, da Vam dosedanji vknjiženi lastnik zlepega. izroči potrebno listino, bodisi da ga k temu prisilite s tožbo. Zastopanje po odvetniku ni predpisano, ko vrednost priposestvovane parcele ne presega 12.000 din. Potrebujete priče, da ste navedeno parcelo vsaj 30 let (vštevši Vaše prednike) izključno Vi hasnovali, odnosno izvrševali lastninska dejanja, in to javno, brez prošnje In brez sile. Sodbo bo treba kolkovati s takso, ki je najmanj tako visoka kot taksa, ki je določena, za prenos dotične parcele ob nasprotni storitvi. Državne prenosne takse Vam potem ne bo treba več plačati, pač pa še 2% banovinsko.
Sekanje v gozdu brez dovoljenja drž. gozdarja. Ista. V gozdu, ki je sicer vknjižen na ime soseda, pa ste ga že najmanj 30 let hasnovali Vi, odnosno Vaši predniki, ste posekali vsa drevesa, ki so merila na panju najmanj 15 cm. Sosed, ki je očividno šele sedaj zvedel, da je po zemljiški knjigi on lastnik predmetne parcele, Vam je sekanje prepovedal in ker ga niste poslušali, stvar naznanil orožnikom kot tatvino. Orožniki Vas sicer niso prijavili zaradi tatvine, pač pa zaradi posekanja premladih dreves in sekanja brez dovoljenja državnega gozdarja. — Kakega kaznovanja od strani sodišča se Vam ni bati, ker stvar sploh ne spada pred kazensko sodišče. Upravna oblast (okrajno načelstvo) bi Vas kaznovalo, ako; bi brez dovolitve krčili gozd zaradi trajne izpre-membe v drugo vrsto kulture, ali ako bi puskn šili gozd ali sekali v gozdu, proglašenem za začasno ali stalno zaščitnega, brez dovolitve do golega.
Sadno drevje ob meji. M. A. Na vprašanje, kaj naj določite glede sadnega drevja, ki raste ob meji, Vam ne moremo dati odgovora, ker niste nič podrobnejšega navedli. To najbrž veste, da lastnik zemljišča ni dolžan trpeti, da segajo korenine in veje sosedovih dreves v njegov zračni prostor. V kolikor preko meje segajočih vej ne poseka, mu pa pripade sadje, ki na tistih vejah zraste. — V kolikor ste dali posekati en meter od meje vse doraščeno gozdno drevje, ste ravnali prav, ker je s tem meja dobro vidna in se preprečijo eventualni spori pri nadaljnjem sekanju, grabljenju listja itd.
Potovanje v Nemčijo zaradi zaposlitve. C. M. iz
M. Za potovanje v Nemčijo potrebujete predvsem potni list. Zaprositi morate zanj pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru, prošnjo kolko-vati z 10 din in utemeljiti; priložiti dve sliki; potrdilo, da ste zadostili vojaški dolžnosti (a,ko ste rezervni častnik, potrebujete še posebnega dovoljenja) ; domovinski list; potrdilo, da ste plačali vse eventualne davščine. Opozarjamo Vas, da se potno dovoljenje daje le v primerih res nujne potrebe in bi bilo priporočljivo, da vnaprej predstojnika vprašate, ali Vam bo ugodil. — Oglasite se v naši upravi, sklicujoč se na ta odgovor.
Pogoji za službo policijskega stražnika. J. K. in P. M Kandidat za policijskega stražnika mora izpolnjevati te-le pogoje: 1. da je državljan kraljevine; 2. da je dovršil 21. leto in še ni prekoračil 30. leta starosti; 3. da je telesno in duševno zdrav; 4. da je neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok; 5. da je neomadeževanega vedenja v preteklosti; 6. da zna čitati, pisati in računati, in 7. da se pismeno zaveže, ostati v policijski izvršilni službi najmanj tri leta in v primeru samovoljne oddaljitve iz službe plačati državni blagajni polovico vseh prejemkov, ki bi jih bil prejel v teku one dobe, ki je ne odsluži. Kazen tega mora biti visok najmanj 164 cm in mora imeti odslužen rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja vojake ali mornarice. Minister za notranje zadeve sme poedine kandidate v posebnih, upoštevanja vrednih primerih izjemoma oprostiti pogojev, navedenih pod točkama 2. in 4. Ob enakih pogojih imajo prednost odsluženi podčastniki ali kandidati z večjo splošno naobrazbo ali osebe, ki razpolagajo v zvezi s svojim prejšnjim poklicem s posebnim osebnim ali strokovnim znanjem. — Prošnjo lahko vlomita vsak čas ter se bo držala V evidenci, dokler se kako mesto ne izprazni. Za službo v Sloveniji je prošnjo vložiti na bansko upravo v Ljubljani, ni pa verjetno, da bi v do-glednem času tukaj službo dobili, ker je vloženih zelo mnogo prošenj. Preje boste utegnili dobiti službo, ako se s prošnjo obrnete na bansko upravo v Zagrebu ali na upravo mesta Beograda.
Star zaščiten dolg s prevzemom ne postane nov. S. J. Leta 1929 ste neki ženski posodili 1500 din, od katerih je 28. februarja 1936 vrnila 800 din, glede ostanka 700 din pa ste 1. marca 1936 napravili novo zadolžnico, ker je en porok umrl in sta poroštvo prevzela dolžničin sin in snaha. Po izidu zadnje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov sta se 29. januarja 1937 ta sin in snaha zavezala plačati materin dolg nezmanjšan v štirih mesecih, pri čemer ste si Vi izgovorili pravico dolg sodnim potom izterjati, ako ne bi bil pravočasno plačan. — Navedeni dolg je ostal star in zaščiten. Prevzemnika nista dolžna plačati več kakor pa določa uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ker se
namreč predpisi te uredbe ne morejo s pogodbo izpreminjati v dolžnikovo škodo. Morali boste torej izstaviti novo zadolžnico, glavnico za polovico znižati, obresti smete zahtevati do 25. septembra 1936 le enoodstotne, odtlej naprej pa triodstotne. Dolžnika sta dolžna plačati znižani dolg v 12 letnih obrokih, od katerih sta zapadla šele prva dva, ne morete ju pa prej sodno izterjati, dokler niste zamenjali stare zadoižnice in dolžnikoma dali še posebni 15 dnevni plačilni rok.
Dolžnik ni dolžan plačati rentnine. Isti. Vaša dolžnika sta se v zadolžnici zavezala plačati rentnino, sedaj je pa nočeta plačati, češ, da dolžnost plačila rentnine ne zadeva dolžnika. — Res mora rentni davek plačevati 'tisti, ki dobiva od posojenega denarja obresti. Ako se dolžnik posebej obveže, plačati rentnino, ga sicer ta obveza veže, vendar pa ne v predmetpem primeru, ko sta dolžnika zaščitena in zaradi tega nista po uredbi dolžna več plačati nego polovico glavnice in znižane obresti.
Stara hranilna vloga s prepisom na novo ime ne postane nova. Isti.
Hranilnica odteguje rentnino. J. S. Hranilnica Vam (ker je pod zaščito) plačuje le 2% obresti in Vam razen tega odteguje rentnino. Vprašate, ali morate to trpeti 12 let. — Z znižanimi obrestmi se boste morali zadovoljiti za ves čas, kakor je določen v zadevni uredbi ministrstva (najbrž le šest let). Rentnino mora plačati tisti, ki dobiva obresti; to ste Vi, ker ste denar naložili v hranilnico Vi. Zato se zoper odbitek rentnine ne boste mogli braniti.
Hranilnica izplačuje le 100 din mesečno. S. J. Pritožujete se, da Vam Hranilnica izplačuje le po 100 din mesečno, čet>rav nujno potrebujete večjo vsoto denarja in je Hranilnica dobila od PAB izplačan »prvi del izplačanega dolga«. — Ako je Hranilnici dovoljena zaščita, je ne boste mogli prisiliti, da Vam izplača več, nego določa njen oblastveno odobreni izplačilni načrt, čenrav je dobila od PAB kak denar. Naj Vam načrt pokažejo, da boste videli, ali-je za primer bolezni vlagatelja kaj ugodnejšega določeno.
Zavarovanje delavcev "pri mlatilnici. J. š. Vprašate, ali obstoja zakon, po katerem bi moral kmet imeti svoje delavce zavarovane pri kakem zavodu, zlasti delavce pri mlatilnici, in ali mora imeti zavarovane tudi lastne otroke, ako so le-ti zaposleni pri mlatilnici. — Ni bila Vaša dolžnost, zavarovati posamezne delavce, zaposlene pri mlatilnici, marveč ste morali plačevati od mlatilnice poseben pavšalni davek Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, in to neglede na to, ali so bili pri mlatilnici zaposleni tuji ljudje, ali pa le Vaši otroci. Opozarjamo Vas, da je počenši s 1. januarjem 1937 plačevanje prispevkov za mlatilnici prevzela naša banska uprava.
rVašlm malčkom
v
Jumbo
Nekega dne je oče odšel z doma in mati se je vlegla v senco in zaspala. Hej, to je pa krasno! Ostani zdrav, očetov dom, jaz grem sedaj malo po svetu!
Od veselja, da je proč od staršev, je Jumbo veselo skakljal in pozneje stopical kar tja v en dan. Kar naenkrat mu zastavi pot divji mož! Kako se ga mali slon prestraši in zbeži kar more naglo proti domu!
Žal, Jumbo ni imel sreče: v naslednjem trenutku zažvižga zanka okoli ušes — in
zbogom lepa prostost! Eden se joče, drugi se smeje! Lovec lepo zbaše Jumba v kletko in hajd z njim na parnik!
(Dalje prihodnjič)
la ziinshe večere
Kdo si zlomi prej nogo: tisti, ki pade z drevesa, ali tisti, ki pade s še enkrat višjega stolpa?	("br bu oa Caid joij '•BsoAOjp z oped pj 'psij,)
Je zelo huda bolezen, pa na Štajerskem še nikdar ni divjala. Katera je to?
(•u9ze|oq ^n&iopi)
*
V Aziji ga ni, v vseh ostalih delih sveta
pa je. Kdo ugane?	C »a« Bn-ig)
*
Zakaj gledamo v kozarec, ko pijemo iz njega?
("BorezoJi zi pupajS ouioioui au J^H) *
Kako moremo prepeljati 24 godbenikov s postaje na kraj prireditve s samo štiri-sedežnim vozom?
(•aCu od ibj3{09a ouiojs -ep 'o^-ej,) A *
Kje lajajo psi z repi?	("Aodoj
azojpo au 'opeCi?! ojj 'red jaji 'posaoj)
Velika sreča
»Pomisli, kako srečo sem imel danes!«
»No, povej!«
»Ko sem šel proti domu, me je neki tujec vprašal, koliko je ura. Pogledal sem na uro in povedal, da je ena ura. Tujec mi je prisolil eno zaušnico in šel dalje.«
»In zakaj naj bi bila to sreča?«
»Pomisli, kaj bi bilo, če bi slučajno bila dvanajst ura...«
Premeten potnik
»Za koliko bi me peljali v najbližje mesto?«
»Za dvajset dinarjev.«
»Hvala! Le to sem hotel vedeti, koliko prišto-dim, če bom šel peš.«
Dobrosrčni Janezek
Oče: »Sram te bodi!«
Janezek: »Zakaj, očka?«
Oče: »Ker nisi več prvi v razredu!«
Janezek: »Očka, ne bodi tako trdosrčen! Privošči tudi drugemu očetu veselje!«
Plačilo junaštva
Vinski brat: »žena trdi, da ne morem iti mimo nobene gostilne, da ne bi pogledal noter, a glej, kako lepo se mi je to posrečilo. Ali nisem junak? Za to junaštvo zaslužim, da si ga privoščim poi litrčka. Nazaj grem!«
Labirint
Poiščite pot, po kateri prideta ti živaU druga k drugi!
Srečen radijski
napovedovalec Vsak večer sklene napovedovalec švedske od-flajne postaje Svan Jer-rlng, ki mu ljudje kar ppiošno pravijo »stric Bvan«, a tem-le pozdravom: »Lahko noč! Dobro spite!« Poslušalci imajo prijaznega napovedovalca močno radi. Med poslušalci je bila tudi stara gospodična Tor-berg iz kraja Oerebro, ki seveda prijaznega »strica Svena« še nikdar T življenju ni videla. Ugajalo pa jd je, da ji je prijazni gospod vsak večer voščil lahko noč. Pred kratkim pa je stara gospodična Torberg umrla in je v oporoki za svojega glavnega dediča določila prijaznega napovedovalca švedske oddajne postaje, »ker JI je vsak večer tako lepo voščil lahko noč in dobro spanje«.
Ostanki predzgodovinske pošasti Italijanski ribiči v Viareggiu so potegnili iz morja več kosti pred-Zgodovinske živali, med drugim del glave, ki je merila v širino 90, v dolžino pa 150 cm, in je tehtala 75 kg. Strokovnjaki sodijo, da so to ostanki predzgodovinske pošasti, ki je merila v dolžino kakšnih 15 m, ter je živela v pradavni dobi.
čudna štorklja Štorklje se mudijo pogostokrat v neposredni bližini kmetov, ki delajo na polju. Vedo, da jih za kosilnim strojem ali plugom vedno čaka kakšen plen. Pri tem izgube vsak strah pred ljudmi. Neki posestnik iz Mien-thena v Nemčiji je imel v tem pogledu svojevrsten doživljaj. Štrk je bil zagledal ob robu polja nahrbtnik z malico in steklenico kave. Bržkone je mislil, da ima pred seboj posebno debelo »žabo«, pa je nahrbtnik s svojim dolgim kljunom zagrabil in ga odnesel nekoliko sto metrov daleč po zraku. Potem pa je menda spoznal, da se je zmotil in Je nahrbtnik spustil na tla. Neki delavec, ki je vso stvar opazoval, je nahrbtnik vrnil lastniku.
Reimmichlova povest podomačena
8
»Ne. Vse bom storila, kakor si mi rekeL«
»Le pogumno se drži! Saj si moja pametna, ko-rajžna ženka!«
»Ti pa moj ljubi, ljubi mož.«
Toplo je s svojo oklenil njeno roko in jo zopet poljubil na čelo. Leja ga je poljubila na lice. Potem jo je spustil skozi vrata na hodnik, sam pa je pri drugih vratih šel v dvorano k svatom.
Četrt ure potem sta sedela sredi svatov za mizo. Na ženinovi desnici je sedela Tina, njegova sestra, na nevestini levi pa njen oče, stari Žnidar, ženinu in nevesti nasproti pa gospod župnik, temu na vsaki strani pa moža, Veliki Lojz in Črni Peter.
Med svati je bi tudi Trotov Miha, brat Lejine mačehe, ki se je v gori ubila; tega je žnidar kar na svojo roko povabil, ne da bi bila Leja za to kaj vedela. Trotov Miha je bil nadležen možic; s svojimi drobnimi očmi je kar naprej švigljal sem pa tja in je svoj nos vtikal povsodi tja, kjer je menil, da bi bilo kaj za njega.
Že odkrajkraja je bil Miha Leji zoprn in le po sili se je premagovala, da mu tega očitno ni kazala. Danes pa se je tej zoprnosti pridružil še skriven strah, ker ga je po poroki videla, da sta se s Tončem pogovarjala.
Na zgornjem in spodnjem koncu mize so se posadili pevci. Jesti in piti je dosti, vino je bilo dobro, kljub temu se družba ni ogrela. Svatje so se vedno spet ozirali na mladi par, ki je sedel tako čudno tiho in resno. Ta resnoba in molčečnost mladih dveh je bila kakor mora, ki je vse svate tlačila in dušila, da se niso mogli razvneti in oživeti. Veček je sicer poskušal s svojimi dovtipi in šalami; ali komaj se je razlegel poreden smeh, že je spet utihnil, kakor da bi bil odrezal.
Leja ni skoraj nič jedla. Večidel vse, kar so postavili pred njo, je dala naprej, ne da bi kaj pokusila.
»Leja, jej vendar!« jo je opominjal Hanzej. »Dolgo ne boš dobila kaj tečnega.«
»Ne morem, kar upira se mi,« mu je tiho odvrnila.
»Meni na ljubo, Leja, prosim te.«
Po sili je pojedla nekaj kosov, ki jih je narezal, potem pa ga je prosila kakor otrok:
»Nikar me ne sili več! Ne morem.«
Govorila sta malo; le tupatam sta si kaj pošep-nila. Tem več pa sta si povedala s pogledi, polnimi ljubezni.
Že med jedjo so pevci zapeli tisto domačo:
s
»Kak lušno je na svet živet pa eno tako ženo met, da mož in žena sta oba le enega srca!	|
Tak srečen biti jaz želim, zato se tudi veselim; boš Leja žena, jaz pa mož, no kaj bo to zan trošt.«
Nevesta si je z robcem pokrila oči in zaihtela.
Ves v skrbi jo je vprašal Žnidar:
»Kaj pa ti je za božjo voljo, Leja? Tako čudna si danes.«
»Tako strašno hudo mi je pri srcu; ne morem si pomagati,« je ihtela.
»Halo, dajmo tisto o vandrovčku!« je vzdignil Veliki Lojz svojo suho glavo iznad trdega ovratnika. Pevcem so se pridružili še drugi svati:
»Kam bova vandrala, vandrovček moj? ,Cez dolinčice, čez planincice — oj ti dekle, le pojd' z menoj!'
Kaj 'va večerjala, vandrovček moj? rMalo pratice in solatice —
o j ti dekle, le po ji z menoj!'«
Leja se je tako jokala, da jo je kar treslo. Vsi so strmeli v njo.
Kar je zadonel zunaj grozno divji vrisk in na oknu se je prikazal rjavi in škilasti obraz Urbanče-vega Tonča. Hanzej je planil pokonci in je ves jezen hotel ven, da bi divjaka posvaril.
Leja pa ga je prijela z obema rokama in ga je zadrževala.
»Ostani pri meni!« mu je šepetala. »Za božjo voljo ga pusti! Ce ga razdražiš, sam Bog vej, kaj utegne storiti!«
Le s silo ga je zadržala, kajti v Hanzeju je vse vrelo.
Tedaj je vstal župnik in začel govoriti mirno in prijazno, kakor je vedno znal:
»Ljubi ženin in ljuba nevesta ali prav za prav mož in žena! Eno reč bi vama danes rad na srce položil, ene reči prav živo spomnil, to je starega nauka in stare resnice: Na zemlji je vsemu hitro kraj, le božja ljubezen je na vekomaj. — Kako se vreme med letom spreminja! Zdaj je nebo jasno in vedro, kmalu je oblačno in temno, zdaj je sonce, potem je dež. Hvala Bogu, da je tako! Ko bi vedno deževalo, ne bi moglo nič rasti; in ko bi bilo vedno sonce, prav tako ne. Tudi v človeškem, posebno še v zakonskem življenju je tako. Veselje in sreča se menjata s trpljenjem in skrbmi. Pa pravim tudi tu:j Hvala Bogu, da je tako! Ko bi bili ljudje vedno le srečni, bi na Boga kaj radi pozabili in svojo večno srečo zapravili. V zakonskem stanu pa je to menjavanje srečnih in žalostnih dni še prav posebno imenitno. Ce pridejo srečne ure, je veselje dvojno, ker se veselita dva; če pridejo bridki dnevi, je bridkost lažja, ker jo prenašata zakonca vsak pol. Kakor pa na zemlji vsaka stvar le nekaj časa traja, tako tudi trpljenje, žalost, skrbi ne trajajo dolgo. Ce prav premerimo, je v človeškem in tudi zakonskem življenju mnogo več veselih in srečnih dni kot pa žalostnih in nesrečnih — kakor tudi v naravi, kjer je sončnih dni mnogo več kakor deževnih. Tu pa vama hočem, ljubi ženin in nevesta, še nekaj prav posebej povedati. Ce bosta pametna, si lahko sama naredita vse dni svojega življenja srečne in vesele. Držita se le mojega nauka: Na zemlji je vsemu hitro kraj, le božja ljubezen je na vekomaj! — Ce bosta v božji ljubezni živela, če bosta v trdni veri služila svojemu gospodu Bogu, tedaj vaju prava nesreča sploh ne more zadeti. Kar bosta od Boga dobrega prejela, to vaju bo navdajalo s hvaležnostjo; preizkušnje, ki vama jih bo Bog poslal, bodo vajino dušo očistile in vajino vero in zaupanje utrdile; na kraju kraja vama bo prišlo zmerom vse prav. — Tako torej vama želim v vajinem zakonskem stanu same lepe, srečne, zadovoljne dni. Bog vaju blagoslovi, ohrani vama zdravje in vama obračaj vse v vajino srečo na tem in onem svetu!«
Vse je bilo tiho, tako da bi bil miš čul. Leja se ni več jokala, pa vendar so ji torkljale solze po licu. Ganjena je gledala v župnika, ki ji je bral iz oči toplo zahvalo. Ali vtem je že zahretil piskavi glas Velikega Lojza in pretrgal slovesno tišino:
»Bog živi ženina in nevesto! Bog živi!«
»Bog ju živi! Na zdravje!«
»Živio, o j živio ...« so povzeli pevci.
Kozarci so žvenketali, Leja je šla od enega do drugega, z vsakim js trčila in spregovorila prijazno besedo. Zdaj je bila videti čisto mirna, da, kar vesela. Ko je zopet zraven moža sedela, se je ta večkrat poln skrbi ozrl na uro, nazadnje ji je pošepnil:
»Leja, čas bo. Počasi se spravljaj! Korajžna bodi! Vse se bo lepo razpletlo.«
»Le ti tudi korajžen ostani in mi nič ne zameri,« mu je tiho odvrnila.
(Dalje prihodnji«)

Vsak prijatelj svojega žepa bo obiskal CESRI MAGAZIN, MARIBOR, ULICA X. OKTOBRA,
prej nego bo kupil blago za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, železničarske uniforme itd. in se bo prepričal, da dobi najboljše blago po neverjetno nizkih cenah. — Na zalogi vse krojaške potrebščine!	1696
Ruski list »Moč« v Varšavi prinaša v eni zadnjih številk sledeči članek:
Protisovjetska agitacija v SSSR. Delavnost ruskih protirevolucionarjev postaja vedno bolj aktivna in razni letaki se razširjajo v veliki množini po vsej sovjetski Rusiji. Prej so se širili letaki le med izobraženci, potem v armadi, zdaj pa se obračajo k vsem ruskim državljanom, zlasti h kmetom. Te letake podpisuje »Ruska narodna delavska zveza«.
Letaki se tiskajo v inozemstvu, zlasti na Balkanu in se širijo po vsej Rusiji. Večinoma se pošiljajo po pošti na posamezne naslove in na naslove raznih zavodov. Precejšnje število jih seveda sovjetska oblast prestreže in uniči, a s tem mnogo ne doseže, ker je opozicija tako velika. V avtonomnih republikah se letaki širijo v tam domačem jeziku. Po Ukrajini in Belorusiji gredo letaki iz rok v roke, pisani po ukrajinski in beloruski. Poslednji letak se v prevodu glasi tako-le:
Državljani! Za Rusijo gre. K vam, k vsej podjarmi jeni Rusiji se obrača narodna zveza novega pokolenja. Osvoboditev Rusije je V vaših rokah in ta sveti čas osvoboditve se približuje bolj in bolj .Skupaj z vsem narodom se borimo s krvavimi nasilniki, z mednarodno zajedavsko bando. Borimo se za svobodo, za enakost in bratstvo, za svobodo osebe, za živo človeško svobodo zoper mrtvo skupnost, za svobodo vesti in besede, za svobodo sodstva, za svobodo dela, za enakost pred zakonom in za enakost pri delu. Borimo se za bratstvo med vsemi ruskimi državljani, kmeti, delavci, kozaki, mestnimi in vaškimi prebivalci, med vojaki in državnimi uradniki v novi narodni državi. Borimo se za svobodo obrti, za zaščito delavcev in kmetov proti stahanovščini, borimo se za družabno spravedljivost, za zaščito dela žensk in otrok proti izrabljanju, za svobodne volitve v delavske zveze, za osebno lastnino in svobodo trgovine.
Zemljo naj posedujejo kmetje! Borimo se za uničenje kolhozov in proti prisilnim dajatvam državi. Borimo se za socialno pravico in ozdravljenje družbe, za narodno delavsko oblast, stoječo nad strankami in razredi. Borimo se za oblast, ki ne bo služila koristi strank, marveč potrebam delavskega ljudstva, borimo se za oblast, ki bo delala med ljudstvom za socialni mir in bratstvo namesto razdora in sovraštva, hočemo oblast, ki bo delala za narodno, ne pa za kolektivizirano Rusijo.
Dovolj je nasilja! Dovolj smo podpirali »proletarce vseh dežel«. Smrt izdajalcem Rusije! Borimo se za svobodo življenja. Po narodni revoluciji idemo k novi svobodni narodni Rusiji. Ruska narodna delavska zveza. Prečitaj in daj naprej! Razširjaj povsod ta nacionalni revolucionarni proglas!
Tako se glasi letak, ki se povsod po Rusiji razširja. Iz Rusije dobivamo v zadnjem času malo poročil. Vse je nekako mirno. Celo običajna obletnica rdeče revolucije se je letos skromno obhajala. Bog daj, da bi bil to mir pred viharjem, pred viharjem, ki bo uniči v Rusiji nesrečni komunizem!
Tako piše ruski Ust »Moč«.	A. K.
Urezal se je
Gost: »Glejte, gospod gostilničar, da ni res, kar trdite, da jaz vedno samo kritiziram. Kar je res, je res. Ta golaš na primer je izvrsten.«
Gostilničar: »No, vidite, ida je to samo domišljija. Ta golaš je izvrsten, a ko sem vam včeraj dal na mizo isto meso kot govedino, ste rekli, da ga niti pes ne bo pojedel.'..«
Dobil ga je
Stražniku se je zdela sumljiva šepavost nekega slepega berača. Na iasno je hotel priti. Poklical je nekega čevljarskega vajenca.
»Ali znaš dobro teči?«
»Pa še kako!«
»Glej, jaz bom šel v stransko ulico in bom tam čakal. Ti pa pojdi proti onemu beraču. Ko boš prišel mimo njega, mu pljuni v klobuk. Potem pa beži proti meni. Dobiš pet dinarjev.«
Vajenec je storil, kakor mu je stražnik velel. Berač je tekel za njim. V stranski ulici je pritekel stražniku v roke.
Ni bil niti slep niti šepav.
Močno vino
Vinski brat: »To je vino! Tega človek čuti!«
Gostilničar: »Ali ga že čutiš?«
Vinski brat: »Pa še kako! Prej sem bil v oni gostilni in sem spil dva litra, a nisem nič čutil. Tu pa sem spil samo en liter, pa imam že težko glavo...«
Na kaj je ponosen?
Sodnik: »Vi torej tajite, da bi bili udarili toži-telja s pestjo.«
Obtoženec: »Protestiram proti temu! Ce bi bil jaz udaril tožitelja s pestjo po glavi, se še sedaj
ne bi mogel držati pokonci. ..«
f
On ni kriv
Sosed (sosedu): »Janez', povej mi, ali moraš ravno ti iti vedno zadnji iz gostilne?«
Janez: »Jaz nisem kriv, Ne morem za to, če drugi norci tako zgodaj odidejo,«
Polovico bi imel
Kmet: »Ali imam kako pošiljko?«
Poštar: »Na tuje ime je prišlo deset dinarjev. Ali ste vi Horak Janez?«
Kmet: »Potem mi dajte samo polovico, ker jaz sem samo Rak Janez.«
Ni prišel v zadrego
Mojster: »Le to bi rad vedel, kateri izmed naju je norec, jaz ali ti?«
Pomočnik: »Gospod mojster, oprostite, mene je zdravnik ravno včeraj preiskal in je rekel, da sem popolnoma zdrav ...«
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasa stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm' Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega »aslova. ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo breziziemno plačati naprej, sicer sc ne objavijo. Kdor boče odgovor ali naslov iz malih inseratov. mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Služkinjo, pridno, pošteno, za hišna in poljska dela sprejme Budja Anton, Sv. Pater, Maribor.
1697
Viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejme za Sv. Peter. Vprašati pri g. Granitz, Maribor, Gosposka ulica.	1653
Sprejmem viničarja z 2 delovnima močema. Jare-ninski vrh 1, Jarenina.	1693
Hlapec h konjem, vajen gozdne vožnje in vseh kmetskih del, ter kmetska dekla, samska ali poročena brez otrok ali pa s par odraslimi, že za delo sposobnimi otroci, se sprejmeta v stalno službo. Javijo naj se res samo trezni in pridni ljudje. Ponudbe na upravo lista pod » Stalna služba 1692«.
Viničarja, spretnega in pridnega, ki ima na razpolago tri do štiri polnovredne delavne moči, iščem. Viničarji z lastno živino imajo prednost. Eliza Miihleisen, Metava št. 26, Sv. Peter pri Mariboru.	1658
306 din" r jav tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana 7.	1694
Sprejmem faata-kurjača. Prednost ima kovač. Hlep, Zg. Sv. Kungota._1703
Sprejmem vajenca, šenveter Friderik, čevljar, Plo-deršnica, Sv. Jakob v Slov. goricah.	1702
Viničarja. s štirimi delovnimi močmi in ne več ko dvema otrokoma sprejme Ivan Robič v Lim-bušu.	1708
Služkinjo, pridno, pošteno, od 20—35 let, sprejmem za hišna in poljska dela. Vprašati: Anton Budja, Sv. Peter pri Mariboru.	1710
Na kmetijo blizu Loč pri Poijčanah sprejmem čuvaja ali majerja. Prejemki po dogovoru. Ponudbe poslati »Slovenskemu gospodarju« pod »Ugodno 1695«.
POSESTVA:
Srednje veliko posestvo na prodaj, šetarova 3, Sv. Lenart v Slov. goricah.	1700
Posestvo se takoj proda pod ugodnimi pogoji z vsem inventarjem v bližini ceste Celje—Dobrna. Podrobnosti daje: Anton Blažič, gorica, Dobrna.	1699
Prodam lepo družinsko hišo, soba, kuhinja, klet, in 800 kvadr. metrov vrta, zraven cerkve in šole, 30 minut od mesta Maribora. Cena 19.000 din, potrebno 13.000 din, ostalo po dogovoru. Na račun vzamem tudi vino. Kranvogelj K., Po-brežje pri Mariboru, Aleksandrova cesta 110.
1706
Proda se lepo, šest oralov veliko posestvo ob beli cesti, četrt ure od cerkve, pol ure od železniške postaje, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, mlina, njiv, travnika, sado-nosnika in gozda. Za pojasnila se je obrniti na občino Šmarje pri Jelšah.	1709
Prodam prednje posestvo v bližini postaje in tovarne. žnidar Matevž, Zbelovo 27, pošta Loče pri Poijčanah.	1711
RAZNO:
Odeje, vatirane, puhaste, volnene, flanelaste in flanel-rjuhe vseh vrst v veliki izbiri najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1665
Zastonj dobite ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 1705
»Pri starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6,
kupite najceneje ostanke različnih tovarn: žameta, flanele, barhenta, cajga, belo, plavo platno, rjavo močno platno za rjuhe, ženske in moške srajce, hlače, gate, nogavice, odeje, koče, predpasnike, žametaste oblekce od 12 din, »hubertuse« vse velikosti.	1712
Tudi za Vas nepremočljivi »hubertus«, moške obleke, plašče, koče, volno, flanele zelo poceni kupite pri Srečko Pihler, Gosposka 5. 1715
Zapomnite si, da so cene vsemu blagu v manu-fakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinj-ska 10, najnižje!	1713
Velika zaloga zimskega blaga, žameta, oblek, štucerjev, »hubertusov«, flanele, odej, perila, ženskih, moških gojzerc najceneje: starinarna Julija Novak, Maribor-Krčevina, Aleksandrova 6.	1714
Najbolje in najceneje kupite v novo otvorjenl manufakturni in konfekcijski trgovini v Mariboru, Aleksandrova cesta 30, zraven trgovine z ze* leznino Pinter & Lenard.
Tu se Vam nudi velika izbira štofov, volne, hla-čevine, cvirn banhentov, oksfordov, tiskovine, raznovrstnega platna, raznega moškega perila, moških in ženskih nogavic In gotovih trpežnih oblek,
Cene nizke — postrežba solidna.
Za cenjeni obisk se priporočata
FERENČAK & ŠETINC •
trgovina z manufakturo, perUom in konfekcijo;
Maribor, Aleksandrova cesta 30

MOŠKE obleke iz trpežne hlačevine
FANTOVSKE dolge hlače, močne vzorčaste
MOŠKE BOLJŠE oblek, polvolneno sukno
MOŠKE hlače močno in solidno izdelane
FANTOVSKE obleke s kratkimi hlačami
ZIMSKI SUKNJIČ iz volnene tkanine, trajen
Pijte sa
zdravilni
ijmzim&i
liilTiii liliii1"! flMMitirlii iftti
ČAJ
I Apoteka fflr. BAHOVEC, Ljubljana j
S. br. 2007-32
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Absolventa kmetijske šole, pridnega, poštenega in samskega priporoča za primerno službo župnijski urad v Novi cerkvi.	1686
Majer z dvema ali tremi in viničar s štirimi de lovnimi močmi se sprejmeta. Košaki 39 pri Mariboru.	1675
BAZNO:
2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anosc, Maribor, Orožnova 6. Postranski zaslužek! 731
Kreppapir en gros za
trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj.
URE, ZLATNINO, SREBRNINO in OČALA v veliki izbiri nudi Jakob MULAVEC, Maribor, Kralja Petra trg 1, pri glavnem mostu. Kupujem zlato. Popravila točno. Cene nizke. 1437
Za bučnice, cele in luščene, zamenjam najfinejše bučno olje. Priporočam peči, štedilnike, brzo-parilnike, vso železnino in svežo špecerijo po najnižjih cenah. Josip Jagodic, Celje, Glavni trg, Gubčeva ulica.	1653
Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. Ana Stuhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej. Maribor, Stolna ulica 5.	1436
Nov redilni prašek
„REDIN"
za prašiče
Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane en zavitek 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. 6 din, od 5 zav. naprej 12 din. Priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh Vam je zagotovljen. Prodaja Drogerija Kane, Maribor, Gosposka 33
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne divjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj!	1303
Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	1452
Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, kar se lahko sedaj vsak osebno prepriča, če si ogleda en del naše trsnice pri načelniku Ja». šegula v Hlaponcih. Nudi: I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!	1450
Prijateljem!
Za zimo vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic, sončnic in ripsa za prvovrstno olje.	1572
Med posebne prijatelje štejemo tiste, ki nam pridobijo kakega novega naročnika. Bodite tudi Vi takšen naš prijatelj in če ne morete dobiti več kot enega, pa vsaj enega! Izrežite naročilnico in nam jo pošljite!
-Tu oareži! --
Oznanilo: Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril pri Sv. Lenartu 15, Slov. gorice (prej gostilna Sekol) trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Prevzem tudi vseh vrst kož v delo, katere se pri Sv. Trojici izdelujejo. Nakup svinjskih in drugih kož. Z odličnim spoštovanjem Karel Kirbisch.	168-1
Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/1« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene!
Pridobil sem sledeče nove naročnike »Slovenskega gospodarja«:
> Ime	Priimek	kraj in št.	pošta
			
i			
			
			
			
			
			
			
			
			
MALA OZNANILA
RAZNO:
Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, gol-dinairje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, jtfatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154
Lepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dom od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni tjrg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Iz lasftne pletarne čepice in puloverje za deco 20 din, jopice za dame 25 din, puloverje za moške 35 din in boljše v veliki izbiri pri »Luna«, samo Glavni trg št 24 v Mariboru.	1296
Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	1427
Več rabljenih koles in šivalnih strojev proda od 350 din naprej. — šivalni stroji z okroglim čol-ničkom šivajo naprej in nazaj, štikajo in Stopajo; 25 let garancije. Prodaja jih po 1950 din, tudi na mesečne obroke po 100 din: mehanikar Draksler, Maribor, Vetrinjska 11.	1654
Vsakovrstno manufakturno blago, robce, odeje, pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobro in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo vol' no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
iimmminiiiiniMiiiiMiiiiiniiiiniiiniiiiiniHniiiiiiinnniiiiinniiiininiiiiiiniHiiiniiiiMiiiiiiM'"""'
Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Aleksandrova cesta 71, trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami pod imenom
R. K. KIRDISCH
Istotam se kupujejo surove kože vseh vrst po najboljših dnevnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne koža v ustroj en je. Sprejemajo se goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje in kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdka vse kože v lastni usnjarni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah po najnižjih cenah.
Prizadeval si bom, da bom cenjene odjemalce zadovolji s solidno postrežbo in z dobro izdelavo, da si pridobim njihovo zaupanje.	1538
niiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Usnjene suknje
najboljše vrste,
damske in moške plašče i. t. d. kupite najbolje v konfekciji
]AKOBLAH
Maribor, Glavni trg 2
Sv. mm n
prinesi letos:
Otrokom: slikanice »Oče naš«, »Zdrava
Marija«, »Rožni venec«. Šolarjem: šolske potrebščine, pa lepe povesti ce »Male knjižnice«, ki smo jim ceno znižali na 1 din za povest, ali lep molit-venik »Bogu hvala«. Dijaštvu: nalivno pero, lep svinčnik, aktovko, knjigo »Pregled svetovne literature« in druge knjige. Fantom: naročnino za »Naš dom«. Dekletom: lepo sliko ali lep kip ali spominsko knjigo. Možem: koledar »Slov. gospodarja«. Ženam: naročnino za list »Kmečka žena« Če imaš pa letos kaj več sredstev na razpolago, pa kupi še kaj več! Vsega na izbiro dobiš v
TISKARNI SV. CIRILA, MARIBOR in PTUJ
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje
znamkah!	1636
3 S
'S
s
a o,
An
<a >
o
M
M
<x>
a
d
I
n
>01 &
Naročilnica
Znamka 1— din
Uprava
Slov. gospodarja
Maribor
NAGLUŠNI!
VIBRAPHON
nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelektričen. nobene žice, brez baterije, ni-kake prltlkline. Zdravniško preizkušen in priporočen. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte in pogoje za
30 DNEVNO preizkušnjo
APARATI VIBRAPHON
(Dep. 26. B.), Zagreb, Boškovičeva 3.

m Vareufte z denarjem?	jj
Vse vrste manufakiurnega	¡¡|
blaga, odej, perila, nogavic,	== rokavic, kakor tudi
j lepih ostankov	j|
Vam nudi po najnižjih cenah	m
manufakiurna trgovina	m
I VIKTOR MAVRIC	|
Maribor, Kralja Petra irg 4	g

Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov,
3% obveznice, bone, delnice itd. valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1490
Bančno Kom. zavod MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 40
Prodaja srečk državne razredne loterije
mm obleke - ,lf ufeerius,
plašče, perilo, pletenine kupite najugodneje pri
J, PREAC, Maribor, Glavni trg 13
■ ■■■■■■»■■■■■H
Topla močna volna!
6 din i din 8 din
Poskusite naše dobre vrste!
NOPPEN
lepa volna v živih barvah — za šale in kapice 5 dkg FULDANIA
enobarvna volna za rute in jopice	5 dkg
SUROVA VOLNA
domača volna za majice in palčnike	10 dkg
KLUFT
močno zvita štrapacna volna za nogavice in do-	f 1
kolenke	10 dkg I &
TEKA
izdatna vrsta v mnogih barvah — za jopice in telovnike	10 dkg B4® din
GELBSCHILD
znana vrsta, tudi meli-
rano — za dokolenke in	|A
rokavice	10 dkg III din
C. Biidefeldl
Maribor, Gosposka nI.4-6
din
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Prane Hrastelj v Mariboru
2348234823532353532300000223022353234848230102015323532353485348232353235301