Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/55 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra V4-1603 Naslov Sinergija znanj - Razvoj metod in postopkov za hitro odkrivanje in obvladovanje bolezni, ki jih povzroča Xylella fastidiosa in njenih prenašalcev (vektorjev) Vodja 23611 Tanja Dreo Naziv težišča v okviru CRP 1.1.3 Zgodnje odkrivanje in obvladovanje bakterijskega ožiga oljk Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 724 Cenovna kategorija D Obdobje trajanja 10.2016 - 09.2019 Nosilna raziskovalna organizacija 105 Nacionalni inštitut za biologijo Raziskovalne organizacije -soizvajalke . KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 1360 KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.03 Rastlinska produkcija in predelava 4.03.05 Fitomedicina Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FORD 4 Kmetijske vede in veterina 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naslov Dunajska 22 B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Bakterija Xylella fastidiosa povzroča hude bolezni lesnatih rastlin in je v Apuliji povzročila obsežno propadanje oljčnikov in s tem veliko gospodarsko škodo. Cilj projekta XylVec je bil izboljšati varnost Slovenije pred vnosom XF oz. se na morebiten vnos ustrezno pripraviti. Z optimizacijo hkratne analize fitoplazem in XF v vzorcih rastlin, izvedbo hitrega testa LAMP na terenu ter avtomatizacijo delov diagnostičnih postopkov smo pomembno izboljšali pristope laboratorijskega določanja, jih prenesli v prakso ter akreditirali (ISO 17025). Slovenija ima tako na voljo visoko-tehnološke in zanesljive teste določanja bakterije v različnih gostiteljskih rastlinah, ki poleg oljk vključujejo tudi vinsko trto, koščičarje, mnoge začimbnice in okrasne rastline. Ti testi so mednarodno primerljivi in so nujni za zagotavljanje prostega, hitrega, a varnega pretoka gostiteljskih rastlin XF v trgovini. S sistematičnim in sezonskim spremljanjem pojavljanja znanih in potencialnih drugih žuželčjih prenašalcev XF in gostiteljskih rastlin na določenih lokacijah smo pridobili nova znanja o prenašalcih, njihovi bionimiji ter zastopanosti gostiteljskih rastlin v našem okolju. Ob inventarizaciji gostiteljskih rastlin na več kot 120 ha površin smo identificirali rastline, ki so najpogosteje zastopane oz. splošno razširjene gostiteljske rastline:, druge lokalno pogoste, a omejeno razširjene in redke, posamezne primerke gostiteljskih rastlin. Dobljeni rezultati o prenašalcih in gostiteljskih rastlinah so ključni za učinkovito izvajanje programov preiskav in načrtovanje ukrepov obvladovanja bolezni. V letu 2018 smo partnerji projekta v sodelovanju z UVHVVR izvedli simulacijo najdbe s XF okužene rastline na terenu, ki nam je omogočila oceno potrebnih virov za odstranjevanje okuženih rastlin, vizualne preglede in dodatna vzorčenja v okolici v skladu s strokovnimi in zakonodajnimi smernicami. Dodatno smo delo strokovnih služb podprli z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju načrta izrednih ukrepov v primeru najdbe bakterije XF in drugih aktivnostih. Material slovenskih sort oljk smo vključili v poskuse določanja občutljivosti oljk v okviru EU projekta XF-Actors. Rezultati niso pokazali na kakšno posebno odpornost naši sort, kar je koristen podatek za svetovanje pridelovalcem in načrtovanje introdukcije novih sort. Pomemben del projekta je bilo seznanjanje strokovne in splošne javnosti z bakterijskim ožigom oljk na številnih strokovnih dogodkih, dogodkih namenjenih popularizaciji znanosti in preko medijev. Skupaj z rednimi aktivnostmi je tako tudi projekt XylVec zaslužen, da je uradni status bakterijskega ožiga oljk v Sloveniji še vedno: »odsoten, potrjeno s preiskavo«. ANG_ The bacterium Xylella fastidiosa (XF) causes severe diseases of woody plants and has caused extensive decay of olive groves in Apulia and thus great economic damage. The goal of the XylVec project was to improve the safety of Slovenia against the introduction of XF and prepare accordingly for any introduction. By optimizing the simultaneous analysis of phytoplasmas and XFv in plant samples, performing a rapid LAMP test in the field and automating parts of diagnostic procedures, we significantly improved laboratory determination approaches, put them into practice and accredited them (ISO 17025). Slovenia thus has high-tech and reliable tests for determining the bacterium in various host plants, which, in addition to olives, also include vines, stone fruits, many spices and ornamental plants. These tests are internationally comparable and are essential to ensure the free, fast but safe movement of XF host plants in the trade. By systematically and seasonally monitoring the occurrence of known and potential other insect vectors XF and host plants in certain locations, we gained new knowledge about vectors, their bionomy and the presence of host plants in our environment. When inventoring host plants on more than 120 ha, we identified the plants that are most often represented or. widespread host plants :, other locally common, but limitedly distributed and rare, individual specimens of host plants. The results are crucial for the effective implementation of investigation programs and the planning of disease control measures. In 2018, the project partners in cooperation with UVHVVR performed a simulation of finding XF infected plants in the field, which allowed us to assess the necessary resources for the removal of infected plants, visual inspections and additional sampling in the area in accordance with professional and legislative guidelines. In addition, we supported the work of professional services by actively participating in the development of a contingency plan in the event of XF bacteria and other activities. Material from Slovenian olive varieties was included in experiments to determine the sensitivity of olives within the EU project XF-Actors. The results did not show any special resistance of our varieties, which is a useful piece of information for advising growers and planning the introduction of new varieties. An important part of the project was to acquaint the professional and general public with the bacterial burning of olives at numerous professional events, events aimed at popularizing science and through the media. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Bakterija Xylella fastidiosa povzroča hude bolezni lesnatih rastlin. Posledice okužb so sušenje, hiranje in v nekaterih primerih tudi propadanje rastlin. Na jugu Italije v pokrajini Apulija je bakterija povzročila obsežno propadanje oljčnikov in s tem veliko gospodarsko škodo. V Evropi so bili izbruhi bolezni odkriti tudi v Franciji in Španiji. Cilji projekta XylVec so bili preko različnih aktivnosti izboljšati varnost Slovenije pred vnosom te nevarne bakterije oz. se na morebiten vnos ustrezno pripraviti preko ciljev: (i) izboljšati pristope laboratorijskega določanja bakterije Xylella fastidiosa (ii) ugotoviti kateri znani in potencialni prenašalci bakterije Xylella fastidiosa se pojavljajo pri nas (iii) opraviti popis gostiteljskih rastlin (iv) zbrati in dopolnjevati podatke v podporo odločitev Službe za varstvo rastlin, med drugim tudi priprava priporočil za oljkarje in podlag za načrt izrednih ukrepov za primer najdbe X. fastidiosa (iv) strokovni in splošni javnosti nuditi informacije o boleznih, ki jih povzroča X. fastidiosa in o tem, kako se lahko zavarujejo. Rezultati projekta so opisani v nadaljevanju. Bolezenska znamenja okužbe s X. fastidiosa (XF) so nespecifična in so neločljiva od sušenja zaradi pomanjkanja vode, drugih fizioloških vzrok in drugih okužb. Za ugotavljanje ali so rastline okužene, zato nujno potrebujemo laboratorijske metode s katerim zaznavamo bakterijo X. fastidiosa. V delovnem sklopu laboratorijske detekcije smo diagnostiko približali terenu z izvajanjem hitrega in izotermalnega testa LAMP na terenu. Z uvedbo novejših metod npr. digitalne PCR smo povečali kapacitete laboratorije za diagnostiko te bakterije ter potrdili možnosti hkratnega določanja XF in različnih fitoplazem v vzorcih rastlin s testom PCR v realnem času v vzorcih vinske trte ter ter ustreznost testa digitalne PCR za učinkovitejšo določanje XF. Validacijske podatke smo deponirali v mednarodne odprte baze ter izbrane laboratorijske teste akreditirali (ISO 17025). Z uporabo digitalne PCR smo prvi na svetu določili in kvantificirali razlike v učinkovitosti izolacije DNA XF iz različnih gostiteljskih rastlin. V delovnem sklopu študije prenašalcev bakterije X. fastidiosa smo tekom projekta v sezonah izvajali inventarizacijo prenašalcev ter analizirali bionomijo navadne slinarice. Posebej smo se osredotočili na na območja s povečanim tveganjem, to je območje Slovenske Istre ter širšega območja Goriške, Vipavske doline in Goriških Brd. Inventarizacija se je izvajala periodično v presledkih meseca do meseca in pol od začetka aprila naprej na vnaprej definiranih lokacijah in UTM kvadrantih. Iz rezultatov lahko zaključimo, da je navadna slinarica (Philaenus spumarius), potrjeni prenašalec bakterije X. fastidiosa, v visoki abundanci razširjna na celotnem raziskovanem območju in tudi drugje po Sloveniji. Izleganje ličink navadne slinarice se je tudi v l. 2018, tako kot v l. 2017 začelo v začetku aprila. Razvoj mladostnih razvojnih stopenj je trajalo do začetka junija. Prvi odrasli osebek smo zabeležili že 1. maja, množično pojavljanje v nižinskih predelih Primorske pa od druge dekade do konca maja. Populacija teh je bila na višku konec maja in v prvi polovici junija. Po tem relativna pogostnost postopno upada, zaradi naravnih regulatorjev in naravne smrtnosti populacije ter deloma tudi zaradi dodatne prostorske razpršitve imaga. Zadnji osebki samic so bili najdeni še v drugi polovici oktobra. Tudi odrasle slinarice se v glavnem zadržujejo na zeleh v podrasti, vendar se določen delež osebkov že od samega začetka lahko preseli tudi na lesnate rastline. Prizadetost podrasti zaradi suše lahko ta delež še poveča. Navadna slinarica je zelo polifagna vrsta, toda z izrazito preferenco za nekatere vrste, zlasti iz družine košaric, metuljnic in broščevk. Doslej so bili mladostni stadiji zabeleženi na 145 rastlinskih vrstah. Ugotovili smo visoko stopnjo polifagnosti tudi v odnosu do lesnatih hraniteljskih rastlin. V delovnem sklopu 'gostiteljske rastline' smo na izbranih lokacijah popisali prisotnost gostiteljskih rastlin. Skupno smo pregledali in popisali prisotnost gostiteljskih rastlin X. fastidiosa na 120 ha površin. Ugotovili smo, da sta na celotnem, kjer je potekala inventarizacija, najpogosteje zastopane oz. splošno razširjene gostiteljske rastline: Vitis vinifera, Olea europea in Quercus pubescens. Lokalno pogoste, a omejeno razširjene so: Prunus avium, Laurus nobilis, Nerium oleander, Rosa x floribunda. Splošno razširjene toda maloštevilne so: Lavandula angustifolia, Rosmarinus officinalis, Asparagus acutifolius. Najdemo tudi redke, posamezne primerke naslednjih gostiteljskih rastlin: Cytisus scoparius, Hebe spp., Pelargonium graveolens, Myrtus communis, Polygala myrtifolia. V letiu 2018 smo partnerji projekta v sodelovanju z UVHVVR izvedli simulacijo najdbe s X. fastidiosa okužene rastline na terenu. Najdbi rastline okužene s X. fastidiosa po zakonodaji sledi pregled okolice te rastline, da se ugotovi obseg okužbe. Ta pregled vključuje določitev območja pregleda, identifikacijo gostiteljskih rastlin, prepoznavanje bolezenskih znamenj, določitev načina vzorčenja ter vzorčenje rastlin za analizo. Simulacijo smo izvajali z namenom ugotovitve potrebnih kapacitet, ljudi in časa na različnih tipih lokacij. V oljčniku (Slika 4) smo jo praktično izvedli, ostale tipe lokacij (urbana okolja) smo ocenili na podlagi izkušenj. Lokacije zahtevajo različno obravnavo ob pregledu in obvladovanju. Na podlagi izkušenj simulacije najdbe na terenu smo pripravili podlage za nacionalni načrt izrednih ukrepov v primeru najdbe X. fastidiosa. Izkušnje iz Italije iz okuženih območij so že zgodaj nakazale razlike v dovzetnosti sort oljk na okužbo s X. fastidiosa, kar so kasneje potrdile dodatne raziskave. V okuženem območju so v okviru različnih projektov v teku poskusi določanja občutljivosti različnih sort oljk tako z umetnim okuževanjem in gojenjem v nadzorovanih pogojih kot tudi z gojenjem oljk na odprtem, na območjih kjer je pritisk naravne okužbe velik. Oba pristopa omogočata ugotovitev razlik v občutljivosti, vendar za zdaj ni podatkov o tem, kateri bi bil primernejši. Alternativni pristop je molekularno raziskovanje razlik v odpornosti oljk. V poskuse smo prispevali material slovenskih sort oljk. Rezultati niso pokazali na kakšno posebno odpornost naši sort, kar je koristen podatek za svetovanje pridelovalcem in načrtovanje introdukcije novih sort. Pripravili in razdeljevali smo letak s priporočili za oljkarje ter interno gradivo za prepoznavanje gostiteljskih rastlin. Strokovno in splošno javnost smo o bolezni informirali z izdajo brošure, dveh informativnih zloženk, postrom s prikazanimi bolezenskimi znamenji, dvema letnima koledarjema ter sodelovanjem na številnih domačih strokovnih srečanjih (npr. Posvetih Društva za varstvo rastlin Slovenije, Petem slovenskem entomološkem simpoziju, posvetu Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov, 1. Mednarodnem viti-eno dnevu Univerze v Novi Gorici - IVED 2017) in z odmevnimi prispevki na mednarodnih srečanjih (npr. International Congress of Plant Pathology (ICPP) 2018: Plant Health in A Global Economy). Dva simpozija z mednarodno udeležbo in tujimi vabljenimi strokovnjaki smo organizirali v okviru CRP projekta ob začetku in zaključku projekta. Izvedli smo tudi usposabljanje preglednikov (30.5. 2019 v Strunjanu in Kopru). Splošno javnost smo s pomenom bolezni rastlin in znanjem o bakterijskem ožigu oljk seznanjali preko materialov in predstavljanjem vsebin na obiskanh dogodki npr. delavnici Zelena čudesa, Dnevu očarljivih rastlin, Dnevu odprtih vrat Drevesnice Bilje) in številnimi prispevki v javnih občilih. Ocenjujemo, da smo z intenzivnim informiranjem strokovne in splošne javnosti pomembno prispevali k ozaveščenosti o nevarnostih vnosa bolezni rastlin z okuženimi rastlinami in povečali možnost, da bolezen bakterijskega ožiga oljk pravočasno opazimo in izkoreninimo. Partnerji projekta smo aktivno sodelovali pri pripravah vsebin za ravnanje v primeru izbruha (načrt izrednih ukrepov) in drugih rednih aktivnostih Službe za varstvo rastlin in UVHVVR. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Dosegli smo vse zastavljene mejnike (1-22) in cilje. Z učinkovito kombinacijo znanj partnerjev projekta t.j. entomoloških znanj, terenskega dela na ogroženem območju in poznavanjem gostiteljskih rastlin partnerja KGZ Nova Gorica in visoko-tehnološke laboratorijske diagnostike karantenskih bakterij, razvoja in optimizacije testov Nacionalnega inštituta za biologijo, smo realizirali in presegli vse zastavljene raziskovalne in družbene cilje. O poteku projekta smo redno komunicirali z naročniki na rednih sestankih (uvodni sestanek, M9, 16, 22). Z optimizacijo hkratne analize fitoplazem in X. fastidiosa (XF) v vzorcih rastlin, izvedbo hitrega testa LAMP in demonstracijo izvedbe testa na terenu ter avtomatizacijo delov diagnostičnih postopkov (M 7, 10, 11) smo izboljšali pristope laboratorijskega določanja XF (cilj 1). S sistematičnim in sezonskim spremljanjem pojavljanja znanih in potencialnih drugih žuželčjih prenašalcev XF (M2, 5, 13, 17, 20) in gostiteljskih rastlin (M2, 6, 8, 14, 15, 18, 19) smo pridobili nova znanja o prenašalcih, njihovi bionomiji (cilj 2) ter zastopanosti gostiteljskih rastlin v našem okolju (cilj 3). Pripravili in razdeljevali smo letak s priporočili za oljkarje (M12). Strokovno in splošno javnost smo o bolezni informirali na številnih dogodkih in v medijih (M3, 4). Dodatno smo delo strokovnih služb podprli z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju načrta izrednih ukrepov v primeru najdbe bakterije XF in drugih aktivnostih (M22). Cilje projekta smo, v dogovoru o aktivnostih z naročniki, pomembno presegli z nekaterimi ciljanimi aktivnostmi. Izboljšave v diagnostiki smo uspešno prenesli v prakso in mednarodno okolje. Podatki in izkušnje pridobljeni tekom projekta so prispevali in bili podlaga za uspešno izvedbo dveh mednarodnih testov usposobljenosti laboratorijev v katerih je sodelovalo več kot 40 laboratorijev iz Evrope in ZDA, akreditacijo laboratorijskih testov po ISO 17025 ter vključitvijo NIBa v konzorcijski Referenčni laboratorij Evropske unije za škodljive organizme rastlin za bakterije, ki je bil ustanovljen v letu 2019. V mednarodne študije občutljivosti sort oljk smo prispevali material slovenskih sort. Organizirali smo več strokovnih usposabljanj ter pripravili interni priročnik o gostiteljskih rastlinah. Na ta način smo povečali znanje strokovnjakov o bakterijskem ožigu oljk kar je ključni pogoj za pravačasno ukrepanje v primeru okužbe pri nas. Dodatne simulacijske vaje najdbe okužene rastline na terenu so nam omogočile oceno potrebnih virov za odstranjevanje okuženih rastlin, vizualne preglede in dodatna vzorčenja v okolici v skladu s strokovnimi in zakonodajnimi smernicami. Dobljeni rezultati so ključni za učinkovito izvajanje programov preiskav in načrtovanje ukrepov obvladovanja bolezni. Novo pridobljeni podatki so neposredno uporabni tudi za usmerjeno načrtovanje preventivnih pregledov, vzorčenj in laboratorijske diagnostike v potekajočih nacionalnih programih preiskav škodljivih organizmov, ki jih vodi UVHVVR. 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Sprememb ni bilo. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 4509519 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nove najdbe Xylella fastidiosa v Evropi in ciljni raziskovalni projekt V4-1603 XylVec ANG New findings of Xylella fastidiosa in Europe and the XylVec project Opis SLO V objavljenem prispevku smo strokovno javnost seznanili z novimi najdbami bakterije X. fastidiosa in prvimi rezultati projekta XylVec. Vsebine smo predstavljali tudi na mednarodnih srečanjih npr. Finding answers to a global problem: European Conference on Xylella, Palma de Mallorca, 13-15 November 2017 (COBISS.SI-ID 4546895). V prispevku smo kot prvi prikazali rezultate učinkovitosti izolacije DNA na različnih gostiteljskih rastlin z uporabo digitalne PCR. ANG In the published article, the expert public was acquainted with the new finds of X. fastidiosa and the first results of the XylVec project. We also presented the contents at international meetings e.g. Finding answers to a global problem: European Conference on Xylella, Palma de Mallorca, 1315 November 2017 (COBISS.SI-ID 4546895). Objavljeno v Društvo za varstvo rastlin Slovenije = Plant Protection Society of Slovenia; Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.-8. marec 2017; 2017; Str. 147-153; Avtorji / Authors: Dreo Tanja, Orešek Erika, Jančar Matjaž, Seljak Gabrijel, Žežlina Ivan, Rot Mojca, Ravnikar Maja Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 5295695 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nova in za Slovenijo specifična znanja o bakterijskem ožigu oljk ANG New and for Slovenia specific knowledge on the bacterial blight of olive Opis SLO V strokovnem prispevku smo ob zaključku projekta strnili znanja, ki smo jih pridobili tekom projekta in so posebej koristna za pridelovalce oljk in upravljalce s tveganji povezanimi s prodajo rastlin. ANG At the end of the project, we summarized the knowledge gained during the project in an article aimed at olive growers and risk managers associated with the plant trade. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Društvo oljkarjev; Oljka; 2020 ; str. 9-11; Avtorji / Authors: Dreo Tanja Tipologija 1.04 Strokovni članek 2. COBISS ID 4807759 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sodelovanje v Strokovni skupini Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) za pripravo mednarodnega diagnostičnega protokoov za določanje Xylella fastidiosa (PM 7/24) ANG Participation in the Expert Working Group of the European Plant Protection Organization (EPPO) to prepare an international diagnostic protocol for the determination of Xylella fastidiosa (PM 7/24) Opis SLO Mednarodni diagnostični protokol določanja bakterije X. fastidiosa predstavlja vodila, ki jih imenovani strokovnjaki oblikujejo za območje Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Skupen protokol poveča harmonizacijo dela diagnostičnih laboratorijev in primerljivost rezultatov med državami ter tako tudi izboljša pretok blaga v notranji in mednarodni trgovini. Vodja projekta, dr. Tanja Dreo, s strani MKGP imenovana strokovna članica EPPO Panel on bacterial diagnostics, je bila s strani EPPO izbrana v strokovno skupino za posodobitev protokola. Tekom projekta smo preko aktivnega sodelovanja v diskusijah, izmenjave znanj in validacijskih podatkov delno pridobljenih v okviru RCP projekta, prispevali v oblikovanju in večim posodobitvam (verzije 2, 3 in 4) diagnostičnega potokola. Poleg posebne pohvale, ki so nam jo namenili ob zaključku dela, EPPO takšno sodelovanje veča prepoznavnost raziskovalcev in nacionalnih raziskav v Sloveniji. Šifre dosežkov: D.08 Upravljanje in razvoj raziskovalnega dela, F.04 Dvig tehnološke ravni, F.12 Izboljšanje obstoječe storitve, F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso, F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov, F.31 Razvoj standardov. ANG The International Diagnostic Protocol for the determination of bacteria X. fastidiosa is a guideline developed by designated experts of the European regional plant protection organization. The common protocol increases the harmonization of the work of diagnostic laboratories and the comparability of results between countries, thus also improving the flow of goods in domestic and international trade. Project leader, Tanja Dreo, is a nominated member of the EPPO Panel on bacterial diagnostics, and was selected by the EPPO as a member of the Expert Group tasked with updating the protocol and contributing our expertise and validation data. During the project, we actively contributed to the design and major updates (versions 2, 3 and 4) of the diagnostic protocol through active participation in discussions, exchange of knowledge and validation data partially obtained within the CRP project. In addition to the commendation recieved from EPPO for our work, such cooperation increases the visibility of researchers and national research in Slovenia. Dosežek Codes of achievements: D.08 Management and development of research activities, F.04 Increase of the technological level, F.12 Improvements to an existing service, F.17 Transfer of existing technologies, know-how, methods and procedures into practice, F.22 Improvement to existing health/diagnostic methods/procedures, F.31 Development of standards. Šifra F.31 Razvoj standardov Objavljeno v Blackwell Scientific Publications; Bulletin OEPP; 2018; Vol. 48, iss. 2; str. 175-218; Avtorji / Authors: Scortichini Marco, Saponari Maria, Loconsole Giuliana, Legendre Bruno, Olivier Valeria, Poliakoff Frangoise, Bergsma-Vlami Maria, Gottsberger Richard A., Dreo Tanja, Loretti Stefania, Mueller Petra, Lopez Maria M., Cesbron S., Cunty Amandine, Landa B., Koenig S., Vaerenbergh Johan van Tipologija 1.04 Strokovni članek 3. COBISS ID 3804239 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Objava validacijskih podatkov za teste PCR v realnem času za določanje bakterije Xylella fastidiosa v odprte mednarodne baze podatkov ANG Publication of validation data for real-time PCR tests for Xylella fastidiosa in open international databases Opis SLO Bakterija Xylella fastidiosa okužuje množico različnih rastlin. Določamo jo tako pri oljkah, vinski trti, sadnem drevju, oleandrih, rožmarinu, sivki,.. in tudi v žuželčjih prenašalcih. V tej objavi smo poročali o novih spoznanjih kako zanesljiva je metoda PCR v realnem času v različnih vzorcih in podatkih o njeni analitični in diagnostični občutljivosti. Podatki so vključeni tudi v mednarodni diagnostični protokol za določanje X. fastidiosa Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Dostopnost podatkov podpira odprto znanost in deljenje dobrih praks z drugimi laboratoriji v EU in regiji EPPO. Šifre dosežkov: F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin, F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj, F.04 Dvig tehnološke ravni, F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov. ANG Bacterium Xylella fastidiosa infects a high number of different plants. Its diagnostics is performed on olives, grapevine, stone fruits, oleander, rosemary, lavender,.. and on its insect vectors. In this publication, we have reported on our experiments on the performance of real-time PCR in a number of different samples, generating data on its analytical and diagnostic sensitivity. The data was included in the international diagnostic protocol published by the European regional plant protection organization (EPPO). The availability of data supports open science and the sharing of good practices with other laboratories in the EU and the EPPO region. F.01 Acquisition of new practical knowledge, information and skills, F.02 Acquisition of new scientific knowledge, F.04 Increase of the technological level, F.22 Improvement to existing health/diagnostic methods/procedures. Šifra F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Objavljeno v Validation data on real time PCR test for detection of Xylella fastidiosa based on Francis et al. (2006), National Institute of Biology, Department of Biotechnology and Systems Biology; 2016; 12 str.; Avtorji / Authors: Dreo Tanja Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 4. COBISS ID 4460623 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ozaveščanje in obveščanje javnosti ANG Raising awarness and informing the public V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dosežek Opis SLO smo 4. oktobra 2017 v Marezigah, organizirali Posvet »Bakterijski ožig oljk (Xylella fastidiosa), grožnja za številne gostiteljske rastline«. Na srečanju smo predstavili aktivnosti projekta. Vabljeno predavanje je imel dr. Donato Boscia iz laboratorija Institute for Sustainable Plant Protection, Italija, ki je leta 2013 identificiral bakterijo Xylella fastidiosa kot povzročiteljico bakterijskega ožiga oljk v južni Italiji. Od takrat je aktivno vključen v raziskovalno delo povezano s to bakterijo, komuniciranje z javnostjo, pridelovalci in uradnimi službami ter še posebej v poskuse obvladovanja te nevarne bolezni. Je koordinator EU projekta POnTE, Slikovno predavanje dr. Boscia je dostopno na internetni strani projekta XylVec. Posveta se je udeležilo več kot 60 pridelovalcev in strokovnjakov. O posvetu so mediji poročali v Primorski kroniki TV Koper (doseg 45.588), v oddaji Ljudje in zemlja in Dnevniku TV Slovenija 1 (doseg 418.920). Teme projekta smo predstavljali tudi na rednih izobraževanjih za oljkarje in posebej na Letnem srečanju Društva oljkarjev Brda in Goriškega oljkarskega društva. Z namenom ozaveščanja javnosti smo prevedli brošuro o X. fastidiosa projekta POnTE in pripravili zgibanko o bolezni. Sodelovali smo tudi na dogodkih: - Dan očarljivih rastlin (http://www.nib.si/aktualno/novice/1060-dan-ocarljivih-rastlin-2017); Ljubljana, 19.5.2017; organizator: Društvo za biologijo rastlin Slovenije -Zelena čudesa, delavnica Tudi rastline lahko zbolijo, 11.5.2017; sofinancer Mestna občina Ljubljana; koordinator Društvo za biologijo rastlin Slovenije; link: http://www.plantslo.org/zelena_cudesa/index.php. Na delavnici, ki se je je udeležilo 25 osnovnošolcev, smo prikazali uporabo metode LAMP na terenu (Slika 2), razložili biologijo bakterije in prenašalcev ter poskusno izvedli popis slinaric, prenašalcev bakterije, v okolici dogodka. Ob popisu so na površini cca. 50 m2 našli 79 pljunkov slinaric. - Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, Murska Sobota, 8.-10.6.2017; organizator Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije -Uprava RS za zaščito in reševanje in Mestna občina Murska Sobota. Partnerji projekta smo sodelovali pri izvedbi radijske oddaje na Radio Koper, ki je bila na sporedu 16. aprila 2017 ob 0730 v okviru Kmetijske oddaje z naslovom: Varstvo vinske trte in sadnega drevja ter nevarnost vnosa tujih patogenih organizmov v Evropo (v tej oddaji smo posebno pozornost namenili bakterijskemu ožigu oljk - bakteriji Xylella fastidiosa) -avtorja - novinarka Ingrid Kašca Bucik in Ivan Žežlina. Pripravili smo tudi prispevek za Primorske novice. V nadaljevanju projekta smo organizirali in sodelovali pri mnogih drugih dogodkih. ANG In cooperation with the Administration for Food Safety, Veterinary and Plant Protection we organized a meeting »Bacterial blight of olive (Xylella fastidiosa), a threat to many host plants« on October 4th, 2017 in Primorska region of Slovenija. At the meeting, we presented the project's activities. The invited lecture was given by dr. Donato Boscia from the Institute for Sustainable Plant Protection, Italy, which in 2013 identified the Xylella fastidiosa bacteria as the cause of bacterial blight in southern Italy. Since then, he has been actively involved in research work related to this bacterium, communication with the public, producers and official services, and especially in the attempts to manage this dangerous disease. He is the coordinator of EU project POnTE. The presentation of dr. Boscia is available on the XylVec website. More than 60 olive growers and professionals attended the meeting. Various media reported on the The media were reported in the Primorska Chronicle of TV Koper (range 45,588), in the program People and Earth and Dnevnik TV Slovenija 1 (range 418,920). The topics of the project were also presented at regular training for olive growers and at they yearly meeting of regional societies of olive growers. In order to raise awareness of the public, we translated the brochure on the X. fastidios project POnTE and prepared a leaflet about the disease. We also participated in other events: - Plant Fascination Day (http://www.nib.si/aktualno/novice/1060-dan-ocarljivih-rastlin-2017); Ljubljana, 19.5.2017; organizer: Society of plant biology - Dosežek Green Wonders, workshop Plant can get ill too, 11.5.2017; co-financer Mestna občina Ljubljana; coordinator Society of plant biology; link: http://www.plantslo.org/zelena_cudesa/index.php. - Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, Murska Sobota, 8.-10.6.2017; organizer Ministry of defense, and other events. In continuation of the project we have organized and contributed to further events. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v 2017; Avtorji / Authors: Dreo Tanja, Seljak Gabrijel Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 5. COBISS ID 4204111 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Končno poročilo o rezultatih mednarodnega testa usposobljenosti "NIB-PT-2016-02" o molekularnem določanju bakterije Xylella fastidiosa ANG Final report on the 'NIB Proficiency Test Round 2016-02': proficiency test for molecular detection of Xylella fastidiosa Opis SLO Preizkus strokovne usposobljenosti je način ocenjevanja in dokazovanja usposobljenosti laboratorijev. Pri testiranju strokovnosti, so standardizirani vzorci pripravljeni z znanim statusom glede prisotnosti škodljivih organizmov. Ti se pošljejo sodelujočim laboratorijem, ki jih analizirajo z uporabo lastnih metod, opreme in reagentov ter pošljejo rezultate organizatorju. Organizator analizira rezultate in poda poročilo, ki podrobno prikazuje rezultate vseh udeležencev na zaupen način skupaj z dejanskim statusom vzorca. Nacionalni inštitut za biologijo organizira letne strokovne teste za različne organizme od leta 2015. V letu 2016 je testiranje vključevalo tudi molekularno detekcijo Xylella fastidiosa. Skupaj je sodelovalo 29 laboratorijev iz 22 držav: Avstralije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Irske, Italije, Izrala, Latvije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Turčije in Velike Britanije. Veliko število sodelujočih laboratorijev kaže priznanje naše kompetence za X. fastidiosa v mednarodni skupnosti. Testi usposobljenosti, ki jih organiziramo, so na področju varstva rastlin edini na svetu, ki za določanje koncentracije tarčnih organizmov uporabljajo absolutno kvantifikacijo z digitalnim PCR. Vzorce smo testirali tudi z metodo LAMP, eno od metod vključenih v projekt XylVec. ANG Proficiency test is a way in which competence of laboratories is assessed and demonstrated. In proficiency testing standardized samples are prepared with known status regarding the presence of harmful organisms. These are sent out to participating laboratories that analyse them using their own methods, equipment and reagents and send results back to the organizer. Organizer analyses the results and provides a report detailing all participants' results in confidential manner together with actual sample status. The National Institute of Biology is organizing yearly proficiency testing rounds for various organisms since 2015. The 2016 round included molecular detection of Xylella fastidiosa. In total, 29 laboratories from 22 countries participated: Australia, Belgium, Czech Republic, Denmark, France, Germany, Hungary, Ireland, Israel, Italy, Latvia, Poland, Portugal, Romania, Russia, Serbia, Slovakia, Slovenia, Spain, The Netherlands, Turkey, and UK. The large number of participants in the proficiency test demonstrates recognition of our competences for X. fastidiosa in the international community. The NIB PT scheme is the only one in the world in the filed of plant health using digital PCR to assign reference values to samples. The samples were also used to test LAMP method, one of the methods included in the Xylvec project. Šifra F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Objavljeno v National Institute of Biology; 2017; 10 str.; Avtorji / Authors: Dreo Tanja, Pirc Manca, Matičič Lidija Dosežek Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 Plaketa Slovenskega mikrobiološkega društva za uspešen prenos raziskovalno-razvojnega dela v aktualno diagnostično prakso (E.01 Domače nagrade): Nagrada je bila podeljena za uspešen prenos raziskovalno-razvojnega dela v nacionalno in mednarodno prakso, tako v raziskovalnih projektih kot tudi na področju diagnostike [COBISS ID 4852047]. Akreditacija laboratorija (D.05 Akreditacija laboratorija): Rezultati projekta so pomembno prispevali k optimizaciji diagnostičnega določanja bakterije Xylella fastidiosa v različnih rastlinah. Zbrane rezultate smo odložili v javno dostopne baze validacijskih podatkov ter jih uspešno uporabili kot podlago vlogi za akreditacijo (ISO17025) presejalnih testov določanja te bakterije. Laboratorij Nacionalnega inštituta za biologijo je tako trenutno edini laboratorij z akreditacijo na področju varstva rastlin in nacionalni referenčni laboratorij za bakterije. Akreditacija laboratorija je bila tudi pogoj za partnerstvo laboratorija v edinem referenčnem laboratoriju EU za področje bakteriologije varstva rastlin v katerega smo bili povabljeni [COBISS ID 4852047]. Nova znanja o bionomiji navadne slinarice - Philaenus spumarius in gostiteljske preference njenih mladostnih stadijev (F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj): S spremljanjem pojavljanja navadne slinarice v dveh sezonah smo na raziskovanem območju Slovenije doslej našli vsaj 18 ksilofagnih škržatkov iz družin Aprophoridae, Cercopidae, Cocadellidae in Tibicidae. Navadna slinarica (je v visoki abundanci razširjna na celotnem raziskovanem območju in tudi drugje po Sloveniji. Njihova relativna pogostnost je od začetka poletja postopno upadala vendar smo zadnje osebke samic našli še v drugi polovici oktobra. Poleg razširjenosti smo ugotavljali tudi njihovo preferenco za različne zelnate in lesnate rastline kar ima neposredni pomen za obvladovanje teh pomembnih prenašalcev bakterijskega ožiga oljk v primeru vnosa bakterijskega ožiga oljk. 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Bakterija Xylella fastidiosa (XF) povzroča hude bolezni lesnatih rastlin in v nekaterih primerih tudi propadanje rastlin. Cilji projekta XylVec je bil preko različnih aktivnosti izboljšati varnost Slovenije pred vnosom te nevarne bakterije oz. se na morebiten vnos ustrezno pripraviti. Projekt je generiral popolnoma nova znanja o učinkovitosti testov določanja bakterije XF v različnih gostiteljskih rastlinah in testih LAMP, PCR v realnem času in digitalni PCR, kar je posebnega pomena za izvajanje molekularnih testov določanja nukleinskih kislin v podobnih vzorcih v diagnostiki in raziskavah. Prvi na svetu smo pokazali in določili kvantitativno različno učinkovitost izolacije DNA v različnih gostiteljskih rastlinah. Projekt je bil močno vpet v mednarodne mreže, tako preko posredovanja validacijskih podatkov v mednarodne odprte baze, sodelovanjem pri oblikovanju mednarodnih diagnostičnih standardov Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), uspešni izvedbi dveh mednarodnih testov usposobljenosti laboratorijev v katerih je sodelovalo več kot 40 laboratorijev iz Evrope in ZDA, akreditacijo laboratorijskih testov (ISO 17025) ter vključitvijo Nacionalnega inštituta za biologijo v konzorcijski Referenčni laboratorij Evropske unije za škodljive organizme rastlin za bakterije, ki je bil ustanovljen leta 2019. Znanstveno pomembni so tudi za Slovenijo specifični podatki kot so natančna in nova znanja o bionomiji prenašalcev ter razširjenosti gostiteljskih rastlin. Preko sodelav se je povečala prepoznavnost Slovenije, sodelujočih partnerjev in posameznih raziskovalcev v tujini. V delu so bili vključeni tudi mlajši sodelavci, ki so si s tem pridobili pomembne izkušnje kakovostnega dela na projektu in sodelovanja med sabo in z naročniki. ANG_ |The bacterium Xylella fastidiosa (XF) causes severe diseases of woody plants and in some cases also plant decay. The goals of the XylVec project were to improve the safety of Slovenia against the introduction of this dangerous bacterium through various activities. prepare accordingly for any input. The project generated entirely new knowledge on the efficacy of XF testing in various host plants and using LAMP, real-time PCR and digital PCR assays, which is of particular importance for performing molecular nucleic acid tests in similar samples in diagnostics and research. We were the first in the world to demonstrate and quantify the different efficiency of DNA isolation in different host plants. The project was strongly involved in international networks through the transmission of validation data to international open databases, participation in the development of international diagnostic standards of the European Plant Protection Organization (EPPO), successful implementation of two international laboratory tests involving more than 40 laboratories from Europe and the USA, the accreditation of laboratory tests (ISO 17025), and the inclusion of the National Institute of Biology in the consortium European Union Reference Laboratory for pests of plants on bacteria, established in 2019. Scientifically important data, specific to Slovenia are also important, such as accurate and new knowledge about the bionomy of vectors and the distribution of host plants. Through collaborations, the visibility of Slovenia, participating partners and individual researchers abroad has increased. Younger employees were also involved in the work, who gained important experience in quality work on the project and cooperation with each other and with clients. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Bakterija Xylella fastidiosa (XF) povzroča hude bolezni lesnatih rastlin in v nekaterih primerih tudi propadanje rastlin. Cilji projekta XylVec je bil preko različnih aktivnosti izboljšati varnost Slovenije pred vnosom te nevarne bakterije oz. se na morebiten vnos ustrezno pripraviti. Tekom projekta smo dosegli vse zastavljene mejnike in cilje. Z optimizacijo hkratne analize fitoplazem in XFv vzorcih rastlin, izvedbo hitrega testa LAMP na terenu ter avtomatizacijo delov diagnostičnih postopkov smo pomembno izboljšali pristope laboratorijskega določanja bakterije XF. Izboljšave v diagnostiki smo uspešno prenesli v prakso že tekom projekta npr. z izvajanjem integriranih analiz fitoplazem in XFv zadnjem letu projekta, preizkusom testov na na naravno okuženem materialu iz Italije, posredovanjem validacijskih podatkov v mednarodne odprte baze ter s sodelovanjem pri oblikovanju mednarodnih diagnostičnih standardov Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Podatki in izkušnje pridobljeni tekom projekta so prispevali k uspešni izvedbi dveh mednarodnih testov usposobljenosti laboratorijev v katerih je sodelovalo več kot 40 laboratorijev iz Evrope in ZDA, akreditacijo laboratorijskih testov (ISO 17025) ter vključitvijo Nacionalnega inštituta za biologijo v konzorcijski Referenčni laboratorij Evropske unije za škodljive organizme rastlin za bakterije, ki je bil ustanovljen leta 2019. Slovenija ima tako na voljo visoko-tehnološke in zanesljive teste določanja bakterije v različnih gostiteljskih rastlinah, ki poleg oljk vključujejo tudi vinsko trto, koščičarje, mnoge začimbnice in okrasne rastline. Ti testi so mednarodno primerljivi in so nujni za zagotavljanje prostega, hitrega, a varnega pretoka gostiteljskih rastlin XF. S sistematičnim in sezonskim spremljanjem pojavljanja znanih in potencialnih drugih žuželčjih prenašalcev XFin gostiteljskih rastlin na določenih lokacijah smo pridobili nova znanja o prenašalcih, njihovi bionimiji ter zastopanosti gostiteljskih rastlin v našem okolju. Dobljeni rezultati so ključni za učinkovito izvajanje programov preiskav in načrtovanje ukrepov obvladovanja bolezni. Dodatne simulacijske vaje najdbe okužene rastline na terenu so nam omogočile oceno potrebnih virov za odstranjevanje okuženih rastlin, vizualne preglede in dodatna vzorčenja v okolici v skladu s strokovnimi in zakonodajnimi smernicami. Novo pridobljeni podatki so neposredno uporabni tudi za usmerjeno načrtovanje preventivnih pregledov, vzorčenj in laboratorijske diagnostike v potekajočih nacionalnih programih preiskav škodljivih organizmov, ki jih vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dodatno smo delo strokovnih služb podprli z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju načrta izrednih ukrepov v primeru najdbe bakterije X. fastidiosa in drugih aktivnostih. Poseben dosežek projekta je bila vključitev materiala slovenskih sort oljk v obsežnejše poskuse določanja občutljivosti sort oljk, ki poteka v okviru EU projekta XF-Actors. Kljub temu, da rezultati določanja občutljivosti niso pokazali kakšne izrazite odpornosti naših sort na okužbo, so rezultati pomembni za introdukcijo novih sort in svetovanje pridelovalcem pri izbiri sort ob vzpostavitvi novih oljčnikov. Pripravili in razdeljevali smo tudi posebna priporočila za oljkarje. Pomemben del projekta je bilo seznanjanje strokovne in splošne javnosti z bakterijskim ožigom oljk na številnih strokovnih dogodkih, dogodkih namenjenih popularizaciji znanosti in preko medijev. Organizirali smo več odprtih usposabljanj za preglednike zdravstvenega stanja rastlin ter pripravili interni priročnik o gostiteljskih rastlinah. Na ta način smo povečali znanje strokovnjakov in javnosti o bakterijskem ožigu oljk,kar je ključni pogoj za pravačasno ukrepanje v primeru okužbe pri nas. Skupan z rednimi aktivnostmi je tako tudi projekt XylVec zasližen, da je uradni status bakterijskega ožiga oljk v Sloveniji še vedno: »odsoten, potrejno s preiskavo«. ANG_ The bacterium Xylella fastidiosa (XF) causes severe diseases of woody plants and in some cases also plant decay. The goals of the XylVec project were to improve the safety of Slovenia against the introduction of this dangerous bacterium through various activities and to prepare accordingly for any introduction of the disease. During the project, we achieved all set milestones and goals. By optimizing the simultaneous analysis of phytoplasmas and XF in plant samples, performing a rapid LAMP test in the field, and automating parts of diagnostic procedures, we significantly improved the laboratory capacity to test for XF. Improvements in diagnostics were successfully put into practice already during the project, e.g. by performing integrated analyzes of phytoplasmas and XF, contributing validation data to international open databases and participating in the development of international diagnostic standards of the European Plant Protection Organization (EPPO). Data and experience gained during the project contributed to the successful implementation of two international laboratory proficiency tests involving more than 40 laboratories from Europe and the USA, accreditation of laboratory tests (ISO 17025) and inclusion of the National Institute of Biology in the European Union Reference Laboratory for pests of plants on bacteria, which was founded in 2019. Slovenia thus has high-tech and reliable tests for determining bacteria in various host plants, which in addition to olives also include grapevines, stone fruits, many spices and ornamental plants. These tests are internationally comparable and are essential to ensure the free, fast and safe movement of XF host plants in trade. By systematical and seasonal monitoring of the occurrence of known and potential insect vectors of XF and host plants in defined locations, we gained new knowledge about vectors, their bionomy and the presence of host plants in our environment. The results obtained are crucial for the effective implementation of surveys and the planning of disease control measures. Additional exercises simulating findings of infected plants in the field allowed us to assess the necessary resources for the removal of infected plants, visual inspections and additional sampling in the area in accordance with professional and legislative guidelines. The newly obtained data are also directly useful for targeted planning of preventive examinations, sampling and laboratory diagnostics in the ongoing national pest testing programs managed by the national NPPO. In addition, we supported the work of professional services by actively participating in the development of a contingency action plan in the event of the finding of the bacterium X. fastidiosa and other activities. The material of Slovenian olive varieties was provided to the EU project XF-Actors for extensive sensitivity assessments. Although the results of susceptibility testing did not show any pronounced resistance of our varieties to infection, the results are important for the introduction of new varieties and advising growers in choosing varieties when establishing new olive groves. We also prepared and distributed special recommendations for olive growers. An important part of the project was to acquaint the professional and general public with the bacterial blight of olives at numerous professional events, events aimed at popularizing science and through the media. We organized several open trainings for plant health specialists and prepared an internal manual on host plants. In this way, we have increased the knowledge of experts and the public about bacterial blight of olives, which is a key condition for timely action in the event of infection in our country. Together with other ongoing activities, the XylVec project has contributed to the fact that the official status of bacterial blight of olives in Slovenia at the conclusion of the project is still: 'absent, confirmed by survey'. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? [j v domačih znanstvenih krogih r~j pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Drugi laboratoriji v Sloveniji na področju varstva rastlin ter veterinarski laboratoriji (Nacionalni veterinarski inštitut) in laboratoriji v kliniki (Klinika Golnik). 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? r~j v mednarodnih znanstvenih krogih [j pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 Tekom projekta smo vzpostavili več sinergističnih aktivnosti v okviru projektov: COST Action CA16107 EuroXanth, Euphresco projekt 2015-F-146 (PROMODE), Euphresco projekt 2016-A-215 (Quasar), Euphresco projekt 2017-C-257, European Union Reference Laboratory for pests of plants on bacteria, EU projekta PoNTe in XF-Actors. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ Rezultati projekta so že bili sprejeti v mednarodnih znanstvenih krogih preko vključitve validacijskih podatkov laboratorijskih testov v mednarodne odprte baze ter vključitvijo znanj v mednarodne diagnostične protokole organizacije EPPO. Koordinatorja projekta PoNTe, dr. Donata Boscia-o smo kot vabljenega predavatelja gostili na dveh srečanjih, ki smo jih organizirali v okviru CRP projekta XylVec. Sodelovanje z raziskovalci projekta XF-Actors nam je omogočilo vključitev slovenskih sort oljk v obsežnejše poskuse testiranja občutljivosti oljk na X. fastidiosa v južni Italiji. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen [T] Uporaba rezultatov V celoti |t i F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj S DA O N E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen |T i Uporaba rezultatov V celoti |t| F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih | F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj S DA O N E Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov V celoti 1 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov J F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat J Uporaba rezultatov F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Ф DA ФN E Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov V celoti 1 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov J F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat J Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov V celoti 1 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov J F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 Komentar Dokazila so navedena v točkah 7, 8 in 9, med drugim: - pridobitev novih praktičnih znanj in znanstvenih spoznanj preko metodologij razvitih v okviru dela na projektu in rezultatov projekta - večja usposobljenost tehnološkega osebja kot posledica mnogih izobraževanj laboratorijskega osebja in strokovnih preglednikov na področju varstva rastlin - dvig tehnološke ravni preko uvedbe in razvoja novih testov in tehnoloških rešitev - Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja preko razvoja nove dejavnosti testiranja usposobljenosti laboratorijev in razvoja diagnostičnega laboratorija do faze njegove vključitve v konzorcij EU referenčnega laboratorija - razvoj standardov preko sodelovanja v ekspertni skupini organizacije EPPO v kateri smo sodelovali pri oblikovanju in posodobitvah standardov za določanje X. fastidiosa in standarda za kakovost v laboratorijih 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O ® O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o ® G.01.03. Drugo: Popularizacija znanosti o o o © G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o ® G.02.02. Širitev obstoječih trgov o © o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o ® o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije © o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti ® o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o ® o o G.02.07. Večji delež izvoza ® o o o G.02.08. Povečanje dobička ® o o o G.02.09. Nova delovna mesta ® o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih © o o o G.02.11. Nov investicijski zagon ® o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o ® G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o ® G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o © G.03.04. Drugo: Hitra reorganizacija in omogočeno izvajanje testiranja na rastlinske škodljivce v pogojih epidemije • • • © G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o ® o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o ® o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o ® G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe ® o o o G.04.06. Drugo: Laboratorisjka testiranja omogočajo nemoten pretok hrane in drugih rastlinskih proizvodov neposredno in posredno povezanih s prehransko in ekonomsko varnostjo • • • ® G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete ® O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj ® o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura ® o o o G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® o o o G.09. Drugo: na področju varstva rastlin; izkušnje so v laboratoriju prenosljive na druge povzročitelje bolezni (že v teku) • • ® • Komentar Vpliv na gospodarski razvoj je posreden preko omogočanja hitrejšega prostega pretoka rastlin v trgovini ob hkratni zadostitvi zakonodajnim zahtevam in zahtevam po varstvu rastlin v Sloveniji in preprečevanju vnosa škodljivih organizmov. Tehnološki razvoj se nanaša na aktivnosti Nacionalnega inštituta za biologijo, ki vključujejo širjenje dejavnosti na izvajanje testov usposobljenosti, povečanje kapacitet z atestiranje in nove izkušnje. Družbeni razvoj se nanaša na aktivnosti projekta, ki so neposredno podprle delo Službe za varstvo rastlin in UVHVVR, MKGP. 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi Javnih razpisov za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov za leta 2016, 2017, 2018 in 201914 http://projects.nib.si/xylvecsi/ C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Nacionalni inštitut za biologijo Tanja Dreo ZIG Datum: 20.5.2020 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/55 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 v Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta. Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo sprememb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka -sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti , ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežke iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot dosežek na raziskovalnem področju. Povzetek dosežka na raziskovalnem področju je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12« Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13« Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 in Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 ter Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016 in Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2020 v1.00 DD-4D-53-93-A0-C4-BD-69-88-DA-6E-6A-BE-D3-0D-54-EC-54-B5-C0 ELABORAT O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Projekt CRP V4-1603 XYLVEC Sinergija znanja - Razvoj metod in postopkov za hitro odkrivanje in obvladovanje bolezni, ki jih povzroča Xylella fastidiosa in njenih prenašalcev (vektorjev) Težišče 1.1.3 Prehranska varnost Slovenije, Zdravstveno varstvo rastlin, Zgodnje odkrivanje in obvladovanje bakterijskega ožiga oljk 1.10.2016 - 30.9.2019 Vodja projekta: dr. Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo (ARRS šifra raziskovalca 23611) Avtorji: Tanja Dreo (vodja skupine), Gabrijel Seljak (avtor), Matjaž Jančar (avtor), Mojca Rot (avtor), Marko Devetak (avtor), Branko Carlevaris (avtor), Viljanka Vesel (avtor), Špela Alič (avtor), Manca Pirc (avtor), Ivan Žežlina (avtor). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2019 Kazalo члллллллллллг Osnovni podatki.........................................................................................................................1 Vsebinska struktura poročila......................................................................................................1 1. Opisno poročilo o realizaciji predloženega programa dela:............................. 1 Ozadje projekta..................................................................................................................1 Delovni sklop 1: Laboratorijska detekcija - Optimizacija detekcijskih metod določanja Xylella fastidiosa................................................................................................................5 Delovni sklop 2: Vektorji - proučevanje dejanskih in potencialnih vektorjev s poudarkom na območjih z visokim tveganjem....................................................................................12 Delovni sklop 3: Gostiteliske rastline..............................................................................17 Delovni sklop 4: Prepoznavnost - Osveščanje in obveščanje javnosti............................23 Delovni sklop i: Priprava stroko1,"nih podlag za ravnanje v primeru izbruha (načrt izrednih ukrepov)...........................................................................................................................2S 2. Ocena o stopnji realizacije programa in zastavljenih ciljev.............................2? 3. Morebitne spremembe programa in njihova utemeljitev.................................30 Bibliografski in drugi doseženi rezultati projektne skupine:....................................................31 Izvirni znanstveni članek..................................................................................................31 Strokovni članek...............................................................................................................31 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci................................................................31 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci............................................32 Monografije in druga zaključena dela; Končno poročilo o rezultatih raziskav................33 Radijska ali televizijska oddaja........................................................................................34 Prispevek na konferenci brez natisa.................................................................................34 Druga izvedena dela.........................................................................................................34 Sekundarno avtorstvo - Urednik......................................................................................3 i Osnovni podatki Projekt CRP V4-1603, Sinergija znanja - Razvoj metod in postopkov za hitro odkrivanje in obvladovanje bolezni, ki jih povzroča Xylella fastidiosa in njenih prenašalcev (vektorjev) Težišče 1.1.3 Prehranska varnost Slovenije, Zdravstveno varstvo rastlin, Zgodnje odkrivanje in obvladovanje bakterijskega ožiga oljk Vodja projekta dr. Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo (ARRS šifra raziskovalca 23611) Trajanje 1.10.2016 - 30.9.2019 Sodelujoče organizacije: Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Vsebinska struktura poročila 1. Opisno poročilo o realizaciji predloženega programa dela: Ozadje projekta Bakterija Xylella fastidiosa izvira iz Amerike kjer je poznana že več kot 120 let, sedaj pa se pojavljajo bolezni, povezano z njo, tudi drugod po svetu. Za razliko od mnogih drugih bakterij lahko vrsta okuži zelo veliko različnih rastlinskih vrst, ocenjuje se da več kot 150. Znotraj vrste Xylella fastidiosa poznamo več podvrst, posameznih sevov in sekvenčnih tipov, ki se med sabo lahko pomembno razlikujejo in okužujejo manjše število rastlin. Na nekaterih rastlinah okužba z bakterijo povzroča obsežne bolezni. Najbolj znana med njimi je Piercova bolezen na vinski tri v ZDA. Izolati, ki povzročajo to bolezen spadajo v podvrsto fastidiosa, so zelo agresivni in so onemogočili gojenje vinske trte v Mehiškem zalivu. V Evropi in tudi v Sloveniji smo bili na možen vnos in pojav te bolezni posebej pozorni in smo že v preteklosti izvajali posamezne omejene preiskave prisotnosti te bolezni v vinogradih, med drugim tudi v okviru ciljnih raziskovalnih projektov. Bolezni nismo zaznali. Pred tremi desetletji se je v Južni Ameriki pojavila druga zelo pomembna bolezen, ki jo povzroča genetska različica podvrste pauca na agrumih (angl. 'citrus variegated chlorosis', CVC). Zaradi teh bolezni je Evropska Unija že pred leti omejila vnos vinske trte in agrumov iz tretjih držav. Ostali različki X. fastidiosa povzročajo druge bolezni npr. PPD (angl. 'phoney peach') na breskvah, ožig listov mandljevcev, češenj, gozdnega in parkovnega drevja. Bolezenska znamenja se ob okužbi razvijejo tudi na oleandrih, rožmarinu, sivkah, žukah in okrasnih rastlinah kot je npr. mirtolistna grebenuša. V Evropi je bila ta bakterija prvič zaznana leta 2013 v južni Italiji kjer je povezana s hitrim propadanjem oljk. Bolezenska znamenja okužbe so bila zelo očitna in spektakularna. Posamezne veje mladih in tudi tisočletnih dreves so se tako hitro sušile, da listi z njih niso uspeli odpasti in so ostali na vejah do prvega dežja. Takšna bolezenska znamenja so dobro vidna tudi z velike razdalje. Bakterija v okuženih drevesih živi v vodovodnih ceveh in tudi z močnim obrezovanjem posušenih vej je ne moremo izkoreninit. Bakterija je v preteklih letih prizadela XYLVEC predvsem oljkarstvo na jugu Italije, posredno pa tudi pridelavo okrasnih in drugih potencialnih gostiteljskih rastlin. Tako je bila predvsem v Italiji povzročena velika gospodarska, socialna in tudi okoljska škoda. Ko razmišljamo o pomenu X. fastidiosa za Evropo, pogosto razmišljamo o eni bolezni, v resnici pa so bolezni, ki jih povzroča ta vrsta bakterije zelo različne in zahtevajo tudi povsem različno obravnavo in ukrepe. Včasih ti omogočajo nadaljnjo pridelavo, na nekaterih območjih pa bolezni ni mogoče izkoreniniti in prizadetih kmetijskih rastlin ni več mogoče gojiti. V Apuliji se bakterija X. fastidiosa pojavlja tudi na oleandrih in na mandljevcih. Tako kot v oljkah so tudi v teh rastlinah našli le podvrstopauca in sekvenčni tip ST53. Ta tip se razlikuje od sekvenčnega tipa podvrste pauca, ki povzroča bolezni agrumov v Južni Ameriki in verjetno zato v Apuliji nikoli niso našli okužb na agrumih. Pojavljanje le enega sekvenčnega tipa brez majhnih razlik med izolati iz različnih rastlin do katerih naravno prihaja, kaže na to, da je bila bakterija vnesene pred relativno kratkim časom iz enega vira in se nato močno in hitro razširila. Najbolj podoben sekvenčni tip so raziskovalci že prej zaznali v oleandru v srednji Ameriki in zato sumijo, da so bile okrasne rastline pot vnosa v Apulijo konec prejšnjega stoletja ali še kasneje. Bolezen med okuženimi oljkami v južni Italiji prenaša žuželčji prenašalec, navadna slinarica (Philaenus spumarius), ki je razširjena po vsej Evropi. Na okuženih območjih v poletnem času najdejo bakterijo v kar 60-70 % ulovljenih slinaric kar botruje visoki stopnji okuženosti rastlin in njenemu učinkovitemu širjenju. Na okuženem območju so tako okužene praktično vse gostiteljske rastline in velika večina njih propada vendar so po več letih spremljanja bolezni opazili, da so nekatera drevesa manj prizadeta. Z nadaljnjimi opažanji in umetnim okuževanjem dreves so izmed več kot 70 testiranih sort identificirali dve tolerantni sorti, v Italiji ustaljeno in razširjeno sorto Leccino in sorto Favolosa (FS17). Kljub temu, da se ti sorti okužita, sta ob okužbi manj prizadeti in vsebujeta manj bakterij. V Italiji sadijo ti dve sorti na okuženih območjih v Apuliji, kjer bakterije ni več mogoče izkoreniniti. Po najdbah bakterije X. fastidiosa v Italiji je večina držav EU, med njimi tudi Slovenija, pričela z intenzivnimi programi preverjanja prisotnosti te bakterije v kmetijski pridelavi, trgovin in tudi v naravi v koordinaciji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Programi poleg pregledov na terenu vključujejo tudi laboratorijsko testiranje, saj so bolezenska znamenja okužb s X. fastidiosa premalo značilna, da bi jih lahko na oko razlikovali od fiziološkega sušenja in drugih vzrokov. Medtem ko bakterije v Sloveniji nismo našli, so o najdbah poročali iz različnih delov Sredozemlja. Bakterijo so našli na mnogih divje rastočih rastlinah na Korziki, okrasnih rastlinah v Franciji, različnih rastlinah na omejenem območju Toskane; na Balearskih otokih so bile okužene tudi oljke, slive in vinska trta, na Portugalskem so jo našli na sivki, medtem ko so iz celinske Španije o bakteriji poročali na mandljevcih. Rastline so bile okužene z različnimi podvrstami in sekvenčnimi tipi bakterije iz česar sklepamo, da je bila bakterija v Sredozemlju vnesena večkrat in je v omejenem obsegu prisotna že dlje časa. Zaenkrat nobena od teh najdb po obsežnosti okužb in škodi ni primerljiva z bakterijskim ožigom oljk v Italiji. Ocena tveganja za Slovenijo je kot posebej tvegano za vnos in ustalitev bolezni, ki jih povzroča X. fastidiosa, izpostavilo Primorsko z blažjim podnebjem ter pridelavo oljk na tem območju. V Sloveniji je razširjen njen prenašalec navadna slinarica, prisotni pa so tudi drugi potencialni žuželčji prenašalci. Zaradi nevarnosti širjenja te nevarne bakterije na ravni EU velja predpis o ukrepih, ki med drugim določa stroge pogoje za uvoz v EU in za premeščanje iz okuženih območij v EU za več kot 200 rastlinskih vrst oziroma rodov, obvezno izvajanje monitoringa za ugotavljanje morebitne navzočnosti X. fastidiosa na znanih in potencialnih gostiteljskih rastlinah. Obvezno XYLVEC XYLVEC je tudi izvajanje inšpekcijskega nadzora za ugotavljanje morebitne navzočnosti bakterije na določenih rastlinah pri uvozu, na trgu in v drevesničarski pridelavi. Vse države članice morajo pripraviti tudi Načrt izrednih ukrepov ob pojavu bakterije (contingency plan) ter poskrbeti za osveščanje in obveščanje splošne javnosti, profesionalnih pridelovalcev in drugih deležnikov o grožnji, ki jo predstavlja X. fastidiosa. Izvajanje navedenih ukrepov mora temeljiti na jasni znanstveni in strokovni podlagi in mora upoštevati biologijo bakterije in njenih vektorjev. Vendar pa problematika X. fastidiosa v Evropi ni dovolj raziskana, niso dovolj preučene potencialne gostiteljske rastline, prav tako niso preučeni njeni dejanski in potencialni žuželčji prenašalci. Da bi preprečili vnos in širjenje te nevarne bakterije in tako posledično gospodarsko škodo v oljkarstvu ter v pridelavi drugih gostiteljskih rastlin, je poleg poznavanja gostiteljskih rastlin in njihove razširjenosti ter bionomije znanih in potencialnih prenašalcev potrebno izpopolniti tudi diagnostične metode. Preizkusiti je treba tudi prenosne molekularne metode (npr. LAMP) zaradi hitrega odkrivanja okužb na terenu. Za pravočasno odkrivanje morebitnih izbruhov in ukrepanje je pomembno tudi učinkovito obveščanje in ozaveščanje deležnikov in splošne javnosti: oljkarjev in pridelovalcev drugih gostiteljskih rastlin, svetovalne službe in drugih. Namen tega ciljnega projekta je bil izboljšati pripravljenost Slovenije in našega sistema varstva rastlin na morebitni vnos bolezni. Namen projekta je bil tudi generiranje novega znanja lokalne narave, ki je pomemben člen ukrepov ob najdbi. Edino učinkovito in hitro ukrepanje ob morebitni najdbi namreč omogoča izkoreninjenje bolezni. Bolezni, ki jih povzroča bakterija X. fastidiosa, so posledica interakcij med gostiteljskimi rastlinami, bakterijami in žuželčjimi prenašalci (Slika 1) zato obvladovanje bolezni zahteva veliko sinergije med različnimi strokami. Za izpolnitev ciljev je projekt združeval specifična znanja obeh partnerskih inštitucij, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Nacionalnega inštituta za biologijo. Slika 1: Bolezni, ki jih povzroča bakterija Xylella fastidiosa, so preplet vrste gostiteljskih rastlin, podvrste ali celo različka bakterije ter žuželčjih prenašalcev. CRP V4-1603 XYLVEC Specifični cilji projekta XylVec, ki so ustrezali posamičnim delovnim sklopom, so bili: i. izboljšati pristope laboratorijskega določanja bakterije Xylella fastidiosa ii. ugotoviti kateri znani in potencialni prenašalci bakterije Xylella fastidiosa se pojavljajo pri nas iii. opraviti popis gostiteljskih rastlin iv. zbrati in dopolnjevati podatke v podporo odločitev Službe za varstvo rastlin, med drugim tudi priprava priporočil za oljkarje in podlag za načrt izrednih ukrepov za primer najdbe X. fastidiosa v. strokovni in splošni javnosti nuditi informacije o boleznih, ki jih povzroča X. fastidiosa in o tem, kako se lahko zavarujejo. Delo je na delovnih sklopih potekalo vzporedno. Na ta način smo gradili nova znanja preko več sezon kar je posebej pomembno za raziskovanje bionomije prenašalcev. Delovni sklop 1: Laboratorijska detekcija - Optimizacija detekcijskih metod določanja Xylella fastidiosa Bolezenska znamenja okužbe s X. fastidiosa so nespecifična in so neločljiva od sušenja zaradi pomanjkanja vode, drugih fizioloških vzrok in drugih okužb. Za ugotavljanje ali so rastline okužene, zato nujno potrebujemo laboratorijske metode s katerim zaznavamo bakterijo X. fastidiosa. Ravno tako so nujni za zaznavanje bakterije v vzorcih, ki so okuženi prikrito t.j. bolezen se ne izraža. Bakterija Xylella fastidiosa je počasi rastoča bakterije, ki jo je zelo zahtevno vzdrževati v čisti, aksenični kulturi. V rastlinah je pogosto prisotna v nizkih koncentracijah zato so najprimernejši testi za njeno zaznavanje občutljivi molekularni testi. Namen delovnega sklopa je bilo približati diagnostiko terenu ter povečati kapacitete laboratorija za analizo vzorcev. Posamezni cilju so vključevali: (i) izpopolniti laboratorijske metode detekcije vključno s prenosnimi molekularnimi metodami za odkrivanje na terenu (LAMP) in (ii) optimizirati pripravo rastlinskega materiala iz različnih gostiteljskih rastlin in izolacija DNA z namenom hkratnega določanja Xylella fastidiosa in različnih fitoplazem v vzorcih. Pridobljene izkušnje in znanja smo izmenjevali tudi v Euphresco projektu 2015-F-146 Harmonized protocol for monitoring and detection of Xylella fastidiosa in its host plants and its vectors (PROMODE). Rezultati projekta so pomembno prispevali k optimizaciji diagnostičnega določanja bakterije Xylella fastidiosa v različnih rastlinah. Zbrane rezultate smo odložili v javno dostopne baze validacijskih podatkov ter jih uspešno uporabili kot podlago vlogi za akreditacijo (ISO17025) presejalnih testov določanja te bakterije. Laboratorij Nacionalnega inštituta za biologijo je tako trenutno edini laboratorij z akreditacijo na področju varstva rastlin in edini nacionalni referenčni laboratorij za bakterije. Akreditacija laboratorija je bila tudi pogoj za partnerstvo laboratorija v edinem referenčnem laboratoriju EU za področje bakteriologije varstva rastlin v katerega smo bili povabljeni. Med povezanimi drugimi dosežki izpostavljamo: - sodelovanje v Strokovni skupini Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) za pripravo mednarodnega diagnostičnega protokola za določanje Xylella fastidiosa (PM 7/24) - izvedbo medlaboratorijskega testa usposobljenosti (NIB-PT-2016-02) v katerem je sodelovalo 29 laboratorijev iz 22 držav - Plaketo Slovenskega mikrobiološkega društva, ki jo je za uspešen prenos raziskovalno-razvojnega dela v aktualno diagnostično prakso prejela dr. Tanja Dreo: Digitalna PCR kot referenčna metoda za pripravo internih kontrol in osnova testov usposobljenosti laboratorijev. Izpopolnitev laboratorijskih testov: PCR v realnem času Za pridobivanje validacijskih podatkov smo razvili pristop uporabe posebej pripravljenih kontrolnih vzorcev, alikvotov ekstraktov različnih rastlin v katere smo dodajali nizke koncentracije bakterj X. fastidiosa in preverjali njihovo zaznavo. PCR v realnem času je ena najpogostejših metod, ki se uporablja za zaznavanje bakterije X. fastidiosa. Pri tej metodi z uporabo specifičnih reagentov pomnožujemo odseke DNA, ki so prisotni le v bakteriji X. fastidiosa in njihovo pomnoževanje pretvarjamo v fluoresceno, ki jo merimo tekom reakcije (Slika 2). XYLVEC CRP V4-1603 XYLVEC Na ta način smo pridobivali pomembne podatke, ki opisujejo zanesljivost teh metod v različnih gostiteljskih rastlinah ter jih posredovali v javno dostopno bazo validacijskih podatkov Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO, http://dc.eppo.int/validationlist.php). Podatki, pridobljeni v okviru projekta so pomembno prispevali k dokazu zanesljivosti metod, kar je laboratoriju Nacionalnega inštituta za biologijo omogočilo njihovo akreditacijo v skladu s standardom ISO 17025. Med drugim smo teste dodatno preverjali na težavnejših matriksih kot so različne dišavnice, koščičarji ter različne drevesne vrste. Slika 2: Aparatura za izvajanje PCR v realnem času in prikaz rezultatov reakcije PCR v realnem času. Pozitiven rezultate je viden kot naraščujoča krivulja medtem ko v primeru negativnih rezultatov fluorescenca ne narašča. Metodo smo vpeljali tudi za določanje bakterije X. fastidiosa v žuželčjih prenašalcih. Metodo smo med drugim preverjali tudi na naravno okuženem materialu oljk in oleandrov, ki smo ga v raziskovalne namene pridobili iz raziskovalnega centra CNR v Bariju. Na ta način smo potrdili našo ekspertizo ter izpopolnili znanje o najbolj primernih bolezenskih znamenjih v katerih je koncentracija bakterij najvišja (Slika 3). XYLVEC Slika 3: Iz listov naravno okuženega oleandra smo glede na izražena bolezenska znamenja pripravili posamezne podvzorce, ki smo jih ločeno testirali. Prikazani so podvzorci v katerih bakterije nismo zaznali (neg = negativni) ter podvzorci v katerih smo bakterijo zaznali (poz = pozitivni). Metodo PCR v realnem času smo izvajali tudi v obliki digitalne PCR reakcije, kar nam omogoča absolutno kvantifikacijo te bakterije. Digitalni PCR odkriva vplive različnih rastlinskih matriksov na uspešnost določanja bakterije Xylella fastidiosa: Bakterija Xylella fastidiosa okužuje mnoge rastline več kot 350 različnih vrst. Uspešnost diagnostike je močno odvisna od koncentracije bakterije ter od učinkovitosti izolacije DNA iz različnih rastlin. Vpliv različnih matriksov na zanesljivost določanja smo ugotavljali z absolutno kvantifikacijo bakterij z uporabo digitalne PCR in kot prvi na svetu določili dejanske izkoristke izolacije DNA v kvantitativni obliki. Učinkovitost ekstrakcije DNA se močno spreminja z gostiteljskimi rastlinami. Pri Neriumu, Polygala in Rosmarinusu in številnih drugih gostiteljih, testiranih v manjšem številu, ni bilo nobenih težav. Kritično nizko učinkovitost so opazili pri oljk, ki so eden najpomembnejših gostiteljev te bakterije v Evropi in zato zahtevajo dodatno pozornost. Optimizacija metode LAMP Metoda LAMP je primerna za uporabo na terenu, saj Metodo LAMP, ki smo jo predhodno uporabili na umetno oblikovanih odsekih kontrolne DNA, smo v tem obdobju poročanja, preverili na vzorcih rastlinskega tkiva, pripravljenih za latentno testiranje (sestavljeni vzorci) z dodanimi različnimi koncentracijami bakterije X. fastidiosa. Uporabili smo rastlinsko tkivo rastlinskih vrst, ki so se predhodno izkazale za posebej zahtevne ali so pogosti t.j. oljke, oleandri, rožmarin in sivka. Metodo smo uspešno vepljali in preverili na večjem številu umetno pripravljenih vzorcev z dodano bakterijo X. fastidiosa. Metodo smo vpeljali z namenom uporabe na terenu kjer uporaba običajnih kontrol, deaktiviranih bakterij X. fastidiosa, ni dovoljena. Zato smo posebej razvili sintetične kontrole, ki niso infektivne in, ki jih lahko z uporabo različnih testov, razlikujemo od pozitivnih rezultatov. Na ta način smo preprečili možnost kontaminacije vzorcev in lažno pozitivnih rezultatov na terenu, ko delo poteka v manj ugodnih pogoji. Z metodo smo analizirali vzorce iz mednarodnega testa preverjanja usposobljenosti, ki smo ga organizirali v letu 2016. Z metodo LAMP smo uspešno pomnožili tarčno DNA X. fastidiosa v sestavljenih vzorcih rastlin oljk in oleandrov. Pozitiven rezultat metode se je izražal v očitnem, eksponencialnem dvigu testne krivulje (Slika 2) in ustrezni temperaturi Tm produkta, tudi kadar so bile bakterije prisotne v relativno nizkih koncentracijah (Tabela 1). Pri teh vzorcih je LAMP primerna metodo pomnoževanja. Z metodo LAMP smo dobili ustrezne rezultate za vse vzorce vključene v mednarodni test usposobljenosti NIB-PT-2016-02 (Tabela 2). Metodo smo vpeljali tudi za določanje bakterije X. fastidiosa v žuželčjih prenašalcih. Na osnovi rezultatov smo pripravili postopek izvedbe metode LAMP na terenu in jo večkrat uporabili izven laboratorija. XYLVEC Slika 4: Pomnoževanje DNA bakterije X. fastidiosa v vzorcih rastlin z metodo LAMP. Pozitivni rezultati so bili vidni v 20 minutah. Tabela 1: Občutljivost metode LAMP za določanje bakterije X. fastidiosa v sestavljenih vzorcih rastlin oljk, oleandra, sivke in rožmarina. Legenda: neg = negativno, poz = pozitivno, NA = vzorec ni bil vključen. Koncentracije bakterij so navedene kot logaritem tarčnih kopij/mL ekstrakta. Umetno pripravljen vzorec rezultat LAMP oljka oleander sivka rožmarin negativna kontrola (rastlinski material) neg neg neg neg rastlinski material + Xyf E3 neg neg neg neg rastlinski material + Xyf 5xE3 neg neg neg neg rastlinski material + Xyf E4 neg poz neg poz rastlinski material + Xyf 5xE4 poz poz neg neg rastlinski material + Xaf E5 neg poz neg neg rastlinski material + Xyf 5xE5 poz NA NA NA rastlinski material + Xyf E6 poz poz neg poz rastlinski material + Xyf E7 poz poz neg poz Tabela 2: Rezultati testiranja vzorcev iz mednarodnega testa usposobljenosti določanja X. fastidiosa z metodo LAMP. Rezultati so bili ustrezni za vse vzorce. Legenda: neg = negativno, poz = pozitivno, NA = vzorec ni bil vključen. Koncentracije bakterij so navedene kot logaritem tarčnih kopij/mL ekstrakta. Vzorec NIB-PT-2016-02 NIB (originalne) oznake Zdravstveni status (koncentracija X. fastidiosa) Rezultat Xyf 4 (Xyf 3) E6 poz Xyf 5 (Xyf 1) E5 poz Xyf 1 (Xyf 4) E5 poz Xyf 2 (Xyf 2) neg neg Xyf 3 (Xyf 5) neg neg Povečanje kapacitet za laboratorijsko določanje bakterije X. _ fastidioosa Eden večjih izzivov ob najdbi rastlin okuženih z bakterijo X. fastidiosa je nenadna zahteva po izrednem povečanju kapacitet tako za izvedbo vizualnih pregledov, vzorčenje kot tudi za samo laboratorijsko diagnostiko. V tej nalogi je naš cilj optimizirati pripravo rastlinskega materiala iz različnih gostiteljskih rastlin in izolacijo DNA z namenom hkratnega določanja X. fastidiosa in različnih fitoplazem v vzorcih. V rastlinah vsi ti škodljivi organizmi živijo v žilnem sistemu zato pričakujemo, da lahko za njihovo določanje uporabljamo enak postopek priprave vzorcev. Z integracijo priprave vzorcev bi lahko hkratno analizirali večje število vzorcev rastlin na prisotnost tako fitoplazem kot tudi X. fastidiosa in na ta način bistveno povečali laboratorijske kapacitete. V primerjavi s standardno pripravo vzorcev za določanje X. fastidiosa, pri postopku za določanje fitoplazem rastlinski material bolj močno zdrobimo z uporabo posebne aparature. Ker se bakterija v rastlinah pogosto pojavlja v obliki trdnih in trpežnih biofilmov, lahko pričakujemo, da bo ta dodatni korak izboljšal določanje saj se bo iz bakterij v obliki biofilma XYLVEC sprostilo več DNA. Hkrati pričakujemo večji vpliv rastlinskih snovi na uspešnost pomnoževanja bakterijske DNA. Preverjanje primernosti integracije postopkov smo izvedli z naslednjim postopkom: Bakterijsko suspenzijo izolata Xylella fastidiosa NIB Z 1960, pripravljeno v sterilnem fosfatnem pufru (0,01 M PBS) z dodatkom glicerola (1:10 V/V), smo redčili do izbranih koncentracij, ki predstavljajo visoke, srednje in nizke pričakovane koncentracije bakterije v naravno okuženih vzorcih. Pripravljene bakterijske suspenzije smo dodajali vzorcem za analizo fitoplazem t.j. žilam izrezanim iz listov različnih rastlin pred homogenizacijo vzorcev. Vzorcem smo dodajali po 100 pL suspenzij s koncentracijo 107, 106, 5x105, 105, 5x104 in 104 celic/mL. Pred dodajanjem bakterij X. fastidiosa v vzorce smo potrdili, da le-ta ne vpliva na rezultate določanja fitoplazem. Nato smo vzorce procesirali na enak način kot za določanje fitoplazem. Listnim žilam z dodano suspenzijo X. fastidiosa smo dodali lizni pufer (ELISA 1 pufer, pH 8,2 s sestavo: 32 g Tris (trizma base), 37 g Tris-HCl, 8 g NaCl, 20 g PVP K25 (MW 24000), 10 g PEG (MW 6000) in 500pl Tween 20 na liter pufra) ter jih homogenizirali z uporabo aparata FastPrep®-24 Classic (MP Biomedicals) in proteinazo K. DNA smo očistili s QuickPick™ SML Plant DNA (Bionobile) in eluirano DNA do analize shranili zamrznjeno. Za vsako koncentracijo bakterije X.fastidiosa smo pripravili enajst (11) umetno kontaminiranih vzorcev. Prisotnost in količino DNA bakterije X. fastidiosa smo preverjali z uporabo specifičnih PCR v realnem času (Francis et al., 2006; Schaad et al., 2002), inhibicijo v vzorcih pa s pomnoževanjem rastlinskega gena (amplikon COX). V tem obdobju smo se osredotočili na vzorce vinske trte in oljk. Skupno smo analizirali več kot 85 umetno kontaminiranih vzorcev, 1300 reakcij PCR v realnem času za vzorce ter blizu 200 kontrol s katerimi zagotavljamo zanesljivost rezultatov. Pri postopku priprave vzorcev za določanje fitoplazem rastlinski material zdrobimo na manjše delce kot pri pripravi vzorcev za določanje X. fastidiosa. Ob tem se sprosti več snovi iz rastlinskih celic med katerimi so tudi takšne, ki lahko preprečijo pomnoževanje X. fastidiosa, zato smo pričakovali več težav pri pomnoževanju. Delež lažno negativnih vzorcev in posamičnih reakcij pri umetno kontaminiranih vzorcih vinske trte je bil odvisen tako od začetne koncentracije bakterije kot tudi posamičnega vzorca (Tabela 1). Pri nižjih koncentracijah so se pokazale razlike v občutljivosti obeh PCR v realnem času. Kljub močnejši inhibiciji smo bakterijo X. fastidiosa z običajnim pristopom kombinacije obeh PCR v realnem času in analizo neredčene in redčene DNA, zaznali v veliki večini (65/66, 99 %) vzorcev vinske trte. Zaključimo lahko, da je postopek priprave vzorcev vinske trte za fitoplazme ustrezen tudi za določanje bakterije X. fastidiosa. XYLVEC XYLVEC Tabela 1: Delež lažno negativnih vzorcev in posamičnih reakcij pri umetno kontaminiranih vzorcih vinske trte pripravljenih po postopku za določanje fitoplazem. Prikazano je število negativnih vzorcev in število negativnih reakcij za posamezno koncentracijo in redčitev DNA ob pomnoževanju s PCR v realnem času Schaad in Francis. Za vsak nivo koncentracije smo analizirali 11 različnih vzorcev vinske trte. Xyf Schaad Nivo koncentracije X. fastidiosa E7 E6 5xE5 E5 5xE4 E4 neredčena DNA delež negativnih št. neg/vseh vzorcev reakcij (33) (od 11)_ 0.00 0.00 I 0,18 0.09 0.09 0.09 DNAredčena 1:10 delež negativnih št. neg/vseh vzorcev reakcij (33) (od 11) I I I 0.00 0,00 0,00 0.00 0,00 0,00 ■ 0,18 ■ 0,18 ■ 0,18 ■ 0,15 0,00 ■ 0,21 0.00 0,00 |0,33 ■ 0,21 0,91 0,94 Xyf Francis Nivo koncentracije X. fastidiosa E7 E6 5xE5 E5 5xE4 E4 neredčem DNA delež negativnih št. neg/vseli vzorcev reakcij (33) (od 11) DNAredčena 1:10 delež negativnih št. neg/vseh vzorcev reakcij (33) (od 11) I 0.09 0.00 027 0,18 0.00 I 0.09 0.00 0.27 0,18 0.00 0,00 0,00 0,18 0,00 0,45 0,00 0,00 0,18 10,33 0,67 0.5: 0.76 0,73 0,88 Kapacitete laboratorija smo povečali z avtomatizacijo delov procesa priprave vzorcev, izolacije DNA in optimizirali izvedbo molekularnih testov. Izpopolnili smo postopke robotske izolacije DNA, ki nam omogoča hkratno izolacijo DNA iz do 90 vzorcev in jo prenesli v rutinsko uporabo. XYLVEC Delovni sklop 2: Vektorji - proučevanje dejanskih in potencialnih vektorjev s poudarkom na območjih z visokim tveganjem Prenašalci (vektorji) so ključni dejavnik pojavljanja okužb rastlin s X. fastidiosa v večjem obsegu in pomemben del obvladovanja bolezni ob pojavu. Predvsem zniževanje populacije vektorjev je lahko pomemben del omejevanja okužb in širjenja bolezni. Poznavanje prenašalcev in njihove bionomije ter prehranskih navad je pomembno zaradi predvidevanja širjenja bakterije med rastlinskimi vrstami in okolji (urbano, kmetijsko, zaščitene površine). Navadna slinarica (Philaenus spumarius) je najpomembnejši in najbolj učinkovit prenašalec bolezni v južni Italiji. Ta vrsta je razširjena po celi Evropi. Med posebnimi dosežki izpostavljamo: - Oblikovanje metodologije vzorčenja - Oblikovanje identifikacijskega ključa za določanje ksilofagnih škržatov, potencialnih prenašalcev bakterije X. fastidiosa - Ugotovitev bionomije navadne slinarice in identifikacije mesta prezimovanja v obliki jajčec Bionomija navadne slinarice Za spremljanje bionomije navadne slinarice, ki je znan prenašalec X. fastidiosa v južni Italiji, smo izbrali več različnih lokacij pri čemer smo posebno pozornost namenili oljčnikom in robovom vinogradov. To nam je poleg spremljanja pojavljanje ličink/nimf različnih razvojnih stopenj, časa pojavljanja prvih odraslih slinaric in ugotavljanja dinamike odraslih slinaric ter časa zatona letne populacije, omogočilo tudi nova spoznanja o zadrževanje in morebitni migraciji odraslih slinaric z zeli na lesnate rastline v času poletne suše. Navadna slinarica, potrjeni prenašalec bakterije X. fastidiosa v južni Italiji, je v visoki abundanci razširjena na celotnem območju Slovenije (Slika 5). Navadna slinarica (P. spumarius) ima pri nas en rod na leto. Po prezimovanju v obliki jajčeca se spomladi izležejo ličinke (Slika 6). Slika 5: Razširjenost navadne slinarice po Sloveniji. Na prikazu so združeni podatki pridobljeni tekom projekta in zgodovinski podatki partnerjev projekta. Slika 6: Ličinke navadnih slinaric se spomladi izležejo iz jajčec. Ob hranjenju na rastlinah se obdajo s 'pljunkom', ki jih zaščiti in ohranja vlažno okolje. Spremljanje razvojne dinamike navadne slinarice je pokazalo, da se je do izleganja jajčec v letih projekta prišlo v začetku aprila, ko smo opazili prve ličinke z oblikovanimi penastimi izločki ("pljunki"). Največja pojavnost (gostota) pljunkov je bila zabeležena v začetku maja. Zadnje ličinke smo na gostiteljskih rastlinah na opazovanem območju zabeležili v začetku junija. Vse mladostne razvojne stopnje (ličinke in nimfe) se zadržujejo in prehranjujejo izključno na zeleh in travah. Izjemoma smo našli ličinke tudi na mladih zelenih poganjkih lesnatih rastlin, a le v primerih, da so ti poganjki rasli neposredno iz tal ali osnove debla dreves. Gostota pljunkov oz. ličink je bila na posameznih lokacijah zelo velika. Največja zabeležena gostota je bila 10,3 pljunkov/m2 površine, pri čemer so v vsakem pljunku lahko od 1 do 4 ličinke. Največ teh pljunkov je na suhih do polsuhih sončnih travnikih. Razvoj mladostnih razvojnih stopenj je trajal do začetka junija. Prvi odrasli osebki so se pojavili v sredini maja. Populacija teh je bila na višku konec maja in v prvi polovici junija. Po tem številčnost upada, a določen delež populacije se ohranja do jeseni. Prvi odrasli osebki (Slika 7) so bili najdeni pri pregledu v drugi dekadi maja. Največjo gostoto populacije odraslih osebkov navadne slinarice smo zabeležili v zadnji dekadi maja in v prvi polovici junija. Po tem se je v vročih obdobjih številčnost precej zmanjšala, a se del populacije ohranja tudi še konec avgusta. Zadnje posamične slinarice, večinoma samice, smo opazili do sredine novembra (Slika 8). XYLVEC XYLVEC Slika 7: Vzorčenje navadnih slinaric (Philaenus spumarius) z entomološko mrežo. Kljub temu, da gre za eno vrsto, so navadne slinarice barvno različne (desno). LIčinJce/Larvae Odrasli/Adults —»Jajčeca/Eggs Slika 8: Razvojna dinamika navadnih slinaric v Sloveniji. Inventarizacija gostiteljskih rastlin navadne slinarice Ličinke in nimfe se prehranjujejo z vsemi nadzemnimi deli rastlin predvsem na svežih aktivno rastočih delih. Vsebnost dušičnih komponent se zdi ključna pri izbiri hrane in posebej privlačne so metuljnice in druge rastline ki vsebujejo višje vsebnosti aminokislin v ksilemu. Navadna slinarica je izjemno polifagna vrsta z nekaj sto zabeleženimi gostiteljskimi rastlinami. Kljub tej navidezni neizbirčnosti ima določene rastlinske vrste ali skupine rajši, medtem ko se številnim tudi povsem izogiba. Za prave gostiteljske rastline štejemo tiste, na katerih se razvijejo mladostne razvojne stopnje navadne slinarice, to pa so skoraj izključno zeli in trave. Lesnate rastline so bolj ali manj le alternativni, a lahko pomemben vir hrane za odrasle slinarice v njenem reprodukcijskem obdobju, zlasti če podrast zeli zaradi vremenskih razmer zgodaj propade ali postane manj uporabna. Namen vzporednega snemanja gostiteljskih rastlin navadne slinarice je ugotoviti, katere rastline v lokalni flori so tiste, ki prispevajo glavni delež populacije odraslih slinaric. Tako smo v letu 2017 opravili 18 popisov na različnih lokacija in pri tem zabeležili 111 vrst rastlin gostiteljic mladostnih razvojnih stopenj navadne slinarice. Te vrste pripadajo 24 različnim rastlinskim družinam. Po številu vrst močno prevladujejo košarice (Compositae) - 26 vrst, sledijo jim metuljnice (Fabaceae) - 17 vrst, trave (Poaceae) - 11 vrst, kobulnice (Apiaceae) in rožnice (Rosaceae) s po 8 vrst ter broščevke (Rubiaceae) i klinčnice (Caryophallaceae) s po 5 vrstami. V ostalih družinah je manj kot 5 gostiteljskih rastlin. Celotni pregled po družinah je zbran v preglednici 1. Tekom celotnega projekta smo navadno slinarico opazili na kar 145 vrstah gostiteljskih rastlin, kar kaže na njen velik potencial za širjenje bolezni med različnimi rastlinami in habitati, če bi prišlo do vnosa bakterije v Sloveniji. Odrasle slinarice se v glavnem zadržujejo na zeleh v podrasti, vendar se določen delež osebkov že od samega začetka lahko preseli tudi na lesnate rastline, ki za njih predstavljajo vir dopolnilne prehrane. Prehod odraslih slinaric, edinega stadija, ki lahko prenaša bolezen, je epidemiološkega pomena. Čeprav lahko prizadetost podrasti zaradi suše ta delež še poveča, smo pri nas opazili, da se manjši delež navadnih slinaric hrani na lesnatih rastlinah še ko je podrast optimalna. V letu 2018 smo prehranjevanje ali vsaj zadrževanje odraslih osebkov potrdili na naslednjih lesnatih vrsta vrstah rastlin: Alnus glutinosa, Betula pendula, Carpinus betulus, Castanea sativa, Cornus sanguinea, Corylus avellana, Crataegus monogyna, Diospyros kaki, Ficus carica, Fraxinus ornus, Hedera helix, Juglans regia, Malus domestica, Prunus avium, P. domestica, P. laurocerasus, P. mahaleb, Olea europaea, Ostrya carpinifolia, Populus nigra, P. tremula, Quercus pubescens, Q. ilex, Rubus sp., Salix fragilis, S. purpurea, S. caprea, S. cinerea, Sorbus aria, Tamarix gallica, Tilia cordata, Ulmus minor, Viburnum lantana, Vitis vinifera. Inventarizacija znanih in _potencialnih _prenašalcev bakterije X. _fastidiosa Poleg spremljanja navadne slinarice smo pripravili in izvedli tudi načrt spremljanja navzočnosti drugih potencialnih vektorjev. Za namene spremljanja prenašalcev smo pripravili navodila za kvalitativno in kvantitativno analizo z ulovom potencialnih prenašalcev z entomološko mrežo ter oblikovali identifikacijski ključ določanja prenašalcev (Slika 9). Preimaginalne razvojne stadije so spremljali v 4-6 tedenskih razmikih od aprila naprej (april, maj, junij) in pozneje ugotavljanje območja zadrževanja imaga (podrast, krošnje oljk oz. vinske trte). Pri pregledih smo se osredotočili na območja s povečanim tveganjem, to je območje Slovenske Istre ter širšega območja Goriške, Vipavske doline in Goriških Brd. Pri inventarizaciji smo upoštevali vremenske pogoje in preglede časovno umestili tako, da smo zajeli večino ksilofagnih vrst škržatkov z različno časovno razvojno dinamiko. Tako za kvalitativno kot kvantitativno oceno navzočnosti oz. pogostnosti smo uporabili metodo lova z entomološko mrežo. Na vsaki izbrani lokaciji je bilo napravljenih 3 x 20 zamahov z entomološko mrežo premera približno 40 cm po podrasti, v nasadih in vinogradih pa tudi 2 ali 3 x 20 zamahov po krošnji dreves oz. trsov. Skupaj je bilo po tej metodi samo v letu 2017 opravljenih 29 pregledov na 12 lokacijah. Ulovljeni osebki škržatkov so bili iz mreže pobrani z aspiratorjem. Skupni ulov iz podrasti se je obravnaval kot en vzorec, s krošnje dreves pa kot ločen vzorec. Kvalitativna analiza vzorcev je bila opravljena v laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novi Gorici. XYLVEC XYLVEC Slika 9: Prikaz dela ključa za določanje škržatov, potencialnih prenašalcev bakterije X. fastidiosa, ki ga je v okviru projekta pripravil mag. Gabrijel Seljak, NIB. S spremljanjem pojavljanja navadne slinarice in drugih potencialnih prenašalcev bakterije X. fastidiosa, smo v treh sezonah na raziskovanem območju Slovenije našli vsaj 18 ksilofagnih škržatkov iz družin Aprophoridae, Cercopidae, Cocadellidae in Tibicidae. Navadna slinarica (Philaenus spumarius), potrjeni prenašalec bakterije Xylella fastidiosa, je v visoki abundanci razširjna na celotnem raziskovanem območju in tudi drugje po Sloveniji. Ugotovili smo tudi čas izleganja slinaric in gostoto pojavljanja. Njihova relativna pogostnost je od začetka poletja postopno upadala vendar smo zadnje osebke samic našli še v drugi polovici oktobra. Poleg razširjenosti smo ugotavljali tudi njihovo preferenco za različne zelnate in lesnate rastline kar ima neposredni pomen za obvladovanje teh pomembnih prenašalcev bakterijskega ožiga oljk v primeru vnosa bakterijskega ožiga oljk. XYLVEC Slika 10: Nekateri potencialni prenašalci bakterije X. fastidiosa, ki smo jih opazili pri nas. V vseh primerih gre za žuželke, ki se prehranjujeo s ksilemskim sokom. Nova znanja smo predstavljali na različnih srečanjih in jih izmenjevali tudi v okviru Euphresco projekta 2017-C-257 Role of weed hosts as pathogen reservoirs of insect vectored diseases. Delovni sklop 3: Gostiteljske rastline V okviru tega delovnega sklopa smo opravili pregled obstoječih seznamov gostiteljskih rastlin X. fastidiosa, tako že znanih gostiteljskih rastlin te bakterije v Evropi kot tudi drugih. V pomoč popisovalcev in drugim preglednikom smo pripravili različne materiale, ki olajšajo identifikacijo različnih gostiteljskih rastlin, tako prostorastočih kot tudi gojenih/okrasnih rastlin. Med posebnimi dodatnimi dosežki izpostavljamo: - Oblikovanje metodologije inventarizacije gostiteljskih rastlin - Pripravo internega priročnika za identifikacijo gostiteljskih rastlin bakterije X. fastidiosa - Posredovanje rastlinskega materiala avtohtonih oljk v testiranj e odpornosti na bakterijo X. fastidiosa v okviru XF-actors projekta - Simulacijske vaje najdbe X. fastidiosa na terenu - Poleg teh materialov smo pripravili več letakov in drugih materialov, ki prikazujejo tudi bolezenska znamenja. Ti materiali so navedeni v delovnem sklopu 4. Inventarizacija gostiteljskih rastlin X. fastidiosa Inventarizacija gostiteljskih rastlin je potekala na območju z visokim tveganjem, znotraj izbranih 10 X 10 km velikih kvadrantih. V inventarizacijo so bili vključeni oljčniki, nasadi, vinogradi in javne površine (vrtovi, parki,..), zasajeni z glavnimi gostiteljskimi rastlinami X. fastidiosa, na območjih z največjim tveganjem: Goriških Brd, širšem območju Goriške, Vipavske doline in Slovenske Istre. Pri inventarizaciji gostiteljskih rastlin smo uporabili posodobljen seznam gostiteljskih rastlin bakterijeX fastidiosa(EFSA), ki so bile ugotovljene kot okužene v Evropi. Pri tem smo upoštevali tudi prilogo I Izvedbenega sklepa 2015/789/EU o ukrepih za X. fastidiosa ter aktualni seznam gostiteljskih rastlin, ki je objavljen na spletni strani Evropske komisije. Ugotavljali smo navzočnost posamezne gostiteljske rastline znotraj posameznega kvadranta ter ocenjevali pogostnost po skali : 0 - odsotna, 1 - redka, posamezne rastline ali majhne skupine rastlin, 2 - splošno razširjena, toda maloštevilna, 3 - lokalno pogosta, a omejeno razširjena, 4 -splošno razširjena. V treh letih projekta smo pregledali in inventarizirali gostiteljske rastline na 38-tih lokacijah s skupno površino 145,80 ha (Slika 11). Na raziskovanem območju je bilo ugotovljenih 28 vrst rastlin ki so bile doslej potrjene kot gostiteljice bakterije Xylella fastidiosa v Evropi. Med njimi je so nekatere ključne gojene rastline tega območja (oljka, vinska trta, češnja, figa; Slika 12). Med gostiteljskimi rastlinami so nekatere samonikle vrste ki so obilno zastopane v naravni vegetaciji (npr. lovor navadna žuka ostrolistni beluš hrasti). V urbanih okoljih so obilno zastopane nekatere okrasne rastline gostiteljice X. fastidiosa(sivka, oleander, vrtnice, rožmarin, laški smilj in vedno bolj priljubljena mirtolistna grebenuša) Samo z vidika zastopanosti in razširjenosti gostiteljskih rastlin so rezultati inventarizacije potrdili prvotno domnevo, da je območje izrazito ogroženo in verjetno predstavlja večje tveganja za vnos in ustalitev bakterije X. fastidiosa kot druga območja Slovenije. Pregled lokacij nam je poleg inventarizacije in določitve najpogostejših in najbolj razširjenih rastlin (Slika 13) omogočil tudi pregled terenov, oceno deleža neprehodnih območij na različnih tipih lokacij in samo število rastlin. Ti podatki so koristni za načrtovanje pregledov ter za načrtovanje obsega dela v primeru najdb okuženih rastlin. XYLVEC Slika 11: Lokacije na katerih je potekala inventarizacija gostiteljskih rastlin X. fastidiosa. Lokacije so prikazane točkasto v kvadrantih velikosti 10x10 km. Skupno smo pregledali 145,80 ha površin. Slika 12: Deset najpogostejših in najbolj razširjenih gostiteljskih rastlin bakterije Xylella fastidiosa na Primorskem: vinska trta (Vitis vinifera), češnja (Prunus avium), oljka (Olea europaea), sivka (Lavandula spp.), navadni lovor (Laurus nobilis), vrtnica (Rosa x floribunda), rožmarin (Rosmarinus officinalis), oleander (Nerium oleander), hrast (Quercus pubescens) in navadna žuka (Spartium junceum). XYLVEC XYLVEC Slika 13: Prikaz rezultatov popisa prostorastočih rastlin za leta 2016-2018. Prikazan je delež (v %) lokacij na katerih je rastlina zastopana, kot je prikazano z barvno skalo: 0 - odsotna ()svetlo modra), 1 - redka, posamezne rastline ali majhne skupine rastlin (temno oranžna), 2 - splošno razširjena, toda maloštevilna (siva), 3 - lokalno pogosta, a omejeno razširjena (svetlo oranžna), 4 -splošno razširjena (temno modra), nezaznavna (zeleno). XYLVEC Poleg samih pregledov in popisov smo izvedli simulacije najdbe okužene rastline na terenu (Slika 14). Na več različnih lokacijah smo izbrali točko, ki je predstavljala okuženo rastlino in potem na terenu izvedli simulacijo zahtevanih pregledov. V kombinaciji s popisom rastlin nam je to omogočilo oceno potrebnih virov v primeru najdbe tako za odstranjevanje rastlin, vizualne preglede, vzorčenja v okolici, kot tudi za število izobraženih preglednikov in vzorčevalcev ter pričakovanega števila vzorcev ob najdbi. Ti podatki bodo uporabljeni za pripravo načrta ukrepov na nacionalnem nivoju. Vsi ti podatki nam v prihodnje omogočajo bolj usmerjeno načrtovanje pregledov, ki upošteva število in razširjenost posameznih gostiteljskih rastlin. Ш" ФШШШ^- f ^ * * Slika 14: Priprava na simulacijsko vajo najdbe okužene rastline na terenu. Priprava podlag za oceno odpornosti sort oljk Izkušnje iz Italije iz okuženih območij so že zgodaj nakazale razlike v dovzetnosti sort oljk na okužbo s X. fastidiosa, kar so kasneje potrdile dodatne raziskave. V okuženem območju so v okviru različnih projektov v teku poskusi določanja občutljivosti različnih sort oljk tako z umetnim okuževanjem in gojenjem v nadzorovanih pogojih kot tudi z gojenjem oljk na odprtem, na območjih kjer je pritisk naravne okužbe velik. Oba pristopa omogočata ugotovitev razlik v občutljivosti, vendar za zdaj ni podatkov o tem, kateri bi bil primernejši. Alternativni pristop je molekularno raziskovanje razlik v odpornosti oljk. Z namenom priprave podlag za določanje odpornosti slovenskih avtohtonih sort oljk smo z raziskovalci iz okuženega območja v južni Italiji definirali zahteva za material in preučuli možnost vključitve materiala, ki bi ga pripravil KGZS - Zavod GO, Poskusni center za oljkarstvo. Poskusi vključujejo umetno okuževanje rastlin v zavarovanih rastlinjakih in izpostavljanje rastlin na okuženih območjih. Tekoči poskusi v Italiji zajemajo sorte, ki so vključene v mednarodne kolekcijske oljk npr. v Cordobi. Zahtevajo rastline velikosti 40-50 cm ('grafted or self-rooted') in sicer po 15 rastlin na sorto za poskuse umetnega okuževanja in 1224 rastlin za izpostavljanje naravni okužbi (zadnje še preverjamo, lahko da je 12-24x po 15 rastlin). V primeru, da bi bile sorte v Cordobi, bi jih lahko Italijani dobili pri njih, sicer bi jih bilo potrebno poslati iz Slovenije in predhodno urediti vso dokumentacijo. Po naših informacijah je v tej zbirki le klon Istrske Belice. Zahtevajo tudi zelo dobro okarakterizirane sorte. Posredovali smo jim seznam naših avtohtonih sort in sicer izbor šestih: Istrska belica, Buga, Črnica, Mata, Štorta in Drobnica ter seznam drugih zanimivih sort. V prvi fazi smo od Poskusnega centra za oljkarstvo pridobili seznam oljk, ki jih imajo v kolekcijskem seznamu in so zanimive za sejanje pri nas oz. se pri nas pridelujejo. Med njimi so: - avtohtone sorte (Istrska belica, Buga, Buga-BČ, Črnica, Mata-01, Štorta in Drobnica, - zanimive tuje sorte iz kolekcije (Leccino (IT), Leccio del Corno (IT), Leccione (IT), - Maurino (IT), Pendolino (IT), Frantoio (IT), Arbequina (ES), Picholine (FR), Coratina - (IT) Ascolana tenera (IT), Santa Caterina (IT) in Oblica (HR)) ter - zanimive neznane sorte iz kolekcije (NN Zelvis, NN Sanova). V juniju 2018 smo uspešno zaključili pripravo material in dogovore z italijanskim partnerjem EU projekta XF-Actors, Dr. Mario Saponari, ter jim v testiranje dostavili izbrane sorte oljk (Istrska Belica, Štorta, Buga, Drobnica, Črnica). Oljke so bile umetno okužene s X. fastidiosa subsp. pauca (seznam sort v celotnem poskusu je dostopen na http://www.xfactorsproject.eu/screening-cultivars-resistance-xf/; Slika 15). Kljub temu, da poskus še ni zaključen, vmesni rezultati žal ne kažejo kakšne posebne tolerance ali odpornosti slovenskih avtohtonih sort. Slika 15: Umetno okuževanje oljk za ugotavljanje njihove občutljivosti na okužbo s X. fastidiosa v okviru projekta XF-Actors (Vir: http://www.xfactorsproject.eu/screening-cultivars-resistance-xf/). Raziskovalcem smo dostavili material za Slovenijo zanimivih sort oljk, ki so zdaj tudi vključene v poskuse. Fotografija: Stefania Loreti, CNR Bari. XYLVEC Priprava _ priporočil za olikarie Projektne vsebine smo vključevali v vsebine rednih izobraževanj za oljkarje. Okužbe rastlin s X. fastidiosa se med sabo močno razlikujejo po ekonomskem pomenu. Medtem ko npr. okužbe oljk v Kaliforniji niso vodile v obsežne poškodbe dreves in ekonomsko pomembne izgube, so izgube v južni Italiji katastrofalne. Morda še bolj očitno kot pri drugih boleznih rastlin, je pri X. fastidiosa pomemben bolezenski trikotnik v katerem imajo poleg različka škodljivega organizma pomembno vlogo vrsta in fiziološko stanje gostiteljske rastline ter okolje. Zaradi teh lastnosti je nemogoče napovedati posledice vnosa novega različka X. fastidiosa na novo območje. Priporočila, ki smo jih pripravili za oljkarje, so tako usmerjena v informiranje in predvsem v preprečevanje vnosa iz trenutno okuženih območij. Med priporočenimi ukrepi so: - Nakup rastlin pri znanih in preverjenih dobaviteljev - Nakup rastlin, ki prihajajo iz neokuženih območij - Posvečanje posebne pozornosti na material po izvoru iz držav, v katerih se bakterija pojavlja - če je le mogoče, nove rastline za določen čas ločimo od ostalih - Ob morebitnem vnosu je ključno hitro ukrepanje, da preprečimo ustalitev bakterije in širjenje okužb. Zato je nujno, da oljkarji skozi vse leto redno opazujete oljke in v primeru sumljivih znakov takoj pokličete Javno službo zdravstvenega varstva rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica ali fitosanitarne inšpektorje na Območnih uradih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Koper ali Nova Gorica. Delovni sklop 4: Prepoznavnost - Osveščanje in obveščanje javnosti Najverjetnejša pot vnosa bakterijskega ožiga oljk je nehoten vnos z okuženim rastlinskim materialom. Zato je veliko aktivnosti projekta usmerjenih v ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o pomenu zdravja rastlin, možnostih vnosa, gostiteljskih rastlinah in morebitnih posledicah vnosa. Obveščanje in osveščanje javnosti smo izvajali v okviru rednih aktivnosti v katere smo vključili projektne vsebine, preko internetne strani (http://projects.nib.si/xylvecsi/) in na znanstveno-strokovnih srečanjih. Med posebnimi dodatnimi dosežki izpostavljamo: - Organizacijo dveh strokovnih posvetov (2017, 2019) z vabljenim gostom dr. Donatom Boscia-o - Usposabljanje preglednikov - Pripravo pristopov za večje vključevanje javnosti (spletna anketa popisa slinaric in podlage - žični diagrami - za mobilno aplikacijo) - Bibliografski dosežki v času tega poročila so navedeni v razdelku III V okviru projekta smo organizirali dva posveta, ki sta potekala v Marezigah 2017 in 2019. Na obeh smo poleg predstavitve aktivnosti Slovenije, rezultatov projekta, gostili tudi dr. Donata Boscia. Vabljeni gost, dr. Donato Boscia, prihaja iz laboratorija Institute for Sustainable Plant Protection, Italija, ki je leta 2013 identificiral bakterijo Xylella fastidiosa kot povzročiteljico bakterijskega ožiga oljk v južni Italiji. Od takrat je aktivno vključen v raziskovalno delo povezano s to bakterijo, komuniciranje z javnostjo, pridelovalci in uradnimi službami ter še XYLVEC posebej v poskuse obvladovanja te nevarne bolezni. Obakrat se je delavnice udeležilo cca. 70 udeležencev med katerimi so bili strokovnjaki in pridelovalci. O Posvetu 2017 so mediji poročali v Primorski kroniki TV Koper (doseg 45.588), v oddaji Ljudje in zemlja in Dnevniku TV Slovenija 1 (doseg 418.920). Za posvet v letu 2019 podatki še niso na voljo. V letu 2019 smo izvedli posebno usposabljanje preglednikov, delavnico, ki je potekala 30.5.2019 v Kopru in Strunjanu. Program delavnice je obsegal: - Predstavitev gostiteljskih rastlin X. fastidiosa s poudarkom na manj poznanih gojenih in prostorastočih vrstah (Slika 16) - Predstavitev znanih in potencialnih žuželčjih prenašalcev bolezni - Praktične vaje iz prepoznavanja gostiteljskih rastlin in prenašalcev na terenu (Slika 17) - Demonstracijo uporabe metode LAMP za hitro diagnosticiranje X. fastidiosa na terenu (Strunjan) Vabilo za delavnico je bilo posredovano na naslove kontaktnih oseb vseh institucij vključenih v programe preiskav, uradni nadzor in laboratorijske analize določanja bakterije Xylella fastidiosa. Poleg predavateljev se je delavnice udeležilo 29 udeležencev. Od tega je bil en privatni udeleženec, sicer zaposlen na UVHVVR (inšpekcijski del) in 24 udeležencev iz tarčnih inštitucij preglednikov. Številčno najbolj zastopana je bila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s 13 udeleženci iz zavodov v Mariboru, Novem Mestu in Celju. Izobraževanja so se udeležili tudi sodelavci Zavoda za gozdove, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, Kmetijskega inštituta Slovenije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Nacionalnega inštituta za biologijo. Udeleženci delavnice so prejeli material (skripto s predstavitvijo najpomembnejših gostiteljskih rastlin, 84 strani s slikovnim materialom; plakate s slikovno predstavitvijo bolezenskih znamenj okužb s Xylella fastidiosa na različnih rastlinah) ter potrdila o udeležbi. Po zaključku delavnice smo izvedli anonimno spletno anketo, ki je pokazala, je bila dobro sprejeta in odlično ocenjena. V odgovorih na anketo je več udeležencev izrazilo želje po več takšnih in podobnih delavnicah. Slika 16: Teoretični del predstavitve gostiteljskih rastlin na usposabljanju preglednikov je bil popestren s prej nabranimi in ustrezno označenimi primeri gostiteljskih rastlin. Fotografije: Mojca Rot, KGZ-NG. XYLVEC XYLVEC Slika 17: Prikaz lovljenja žuželčjih prenašalcev bakterije Xylella fastidiosa. Fotografije: Tanja Dreo, NIB in Mojca Rot, KGZ-NG. Strokovni javnosti smo rezultate projekta predstavljali na naslednjih večjih srečanjih in izobraževanjih (popolnejši seznam je naveden v bibliografskem delu poročila): - Peti slovenski entomološki simpoziju z mednarodno udeležbo (Maribor, 21. in 22. september 2018), srečanju društva vrtnarjev (Ljubljana, 19. januar 2019) - 14. Slovensko posvetovanju o varstvu rastlin (Maribor, 5.- 6. marec 2019) - 14. Slovensko posvetovanju o varstvu rastlin (Maribor, 5.- 6. marec 2019) XYLVEC Za namene informiranja strokovne in splošne javnosti smo pripravili različne materiale, ki so služili popularizaciji tematike in osveščanju strokovne in splošne javnosti. Med drugim smo pripravili prevod brošure pripravljene v okviru EU projekta PONTE (HORIZON 2020: POnTE, Pest Organisms Threatening Europe, www.ponteproject.eu). Pripravili smo tudi dve informativni zgibanki (Slika 18) in večji poster z galerijo slik okuženih rastlin (Slika 19). Vključili smo prvenstveno slike rastlin, ki so bile najdene okužene v Evropi in so jih prispevali raziskovalci s katerimi sodelujemo v drugih projektih. Poster je bil na željo uporabnikov, podobno kot tudi informativne zloženke, že večkrat ponatisnjen. Slika 18: Primeri materialov s katerimi smo osveščali strokovno in splošno javnost. Slika 19: Izsek iz galerije slik, ki smo jo pripravili v obliki postra. Pripravili smo tudi letni koledar Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2019 s slikami gostiteljskih rastlin ter manjši, priročnejši, enostranski koledar z osnovnimi informacijami o bolezni. Splošno javnost, ki je vključevala tudi otroke, smo osveščali na različnih dogodkih, med drugim: - Dan očarljivih rastlin (http://www.nib.si/aktualno/novice/1060-dan-ocarljivih-rastlin-2017); Ljubljana, 19.5.2017 in 25.5.2018; organizator: Društvo za biologijo rastlin Slovenije - Zelena čudesa, delavnica Tudi rastline lahko zbolijo, 11.5.2017; sofinancer Mestna občina Ljubljana; koordinator Društvo za biologijo rastlin Slovenije; link: http://www.plantslo.org/zelena_cudesa/index.php. Na delavnici, ki se je je udeležilo 25 osnovnošolcev, smo prikazali uporabo metode LAMP na terenu , razložili biologijo bakterije in prenašalcev ter poskusno izvedli popis slinaric, prenašalcev bakterije, v okolici dogodka. Ob popisu so na površini cca. 50 m2 našli 79 pljunkov slinaric. - Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, Murska Sobota, 8.-10.6.2017; organizator Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije - Uprava RS za zaščito in reševanje in Mestna občina Murska Sobota - Dan odprtih vrat Drevesnice Bilje, 14.6.2018 Za večjo vključenost javnosti smo poskusno pripravili tudi spletno anketo, ki je omogočala popis pljunkov in navadnih slinaric. Za namen razvoja uporabnikom prijaznejše, mobilne aplikacije za popis navadne slinarice, smo pripravili opise navadne slinarice in pomena bolezni, ki jih povzroča Xylella fastidiosa. Žični diagram in sam razvoj mobilne aplikacije je financiran z drugimi projekti. Partnerji projekta smo redno sodelovali v radijskih oddajah. Tako smo npr. sodelovali pri izvedbi radijske oddaje na Radio Koper, ki je bila na sporedu 16. aprila 2017 ob 0730 v okviru Kmetijske oddaje z naslovom: Varstvo vinske trte in sadnega drevja ter nevarnost vnosa tujih patogenih organizmov v Evropo (v tej oddaji smo posebno pozornost namenili bakterijskemu ožigu oljk - bakteriji Xylella fastidiosa) -avtorja - novinarka Ingrid Kašca Bucik in Ivan Žežlina. V letu 2017 smo pripravili tudi prispevek za Primorske novice. Sodelovali smo tudi v drugih radijskih prispevkih pri čemer sta bila posebej odmevna posveta, ki smo jih organizirali v okviru projekta v Marezigah. Strokovno javnost smo z boleznijo in rezultati projekta seznanjali tudi na rednih, formalnih in neformalnih izobraževanjih in srečanjih. Stroko, s poudarkom na oljkarjih, smo o projektnih vsebinah obveščali v okviru večih strokovnih predavanj in izobraževanj med drugim tudi na 1. Mednarodnem viti-eno dnevu Univerze v Novi Gorici - IVED, kjer smo se 23. maja 2017 družili in predstavili X. fastidiosa nekaterim najboljšim vinarjem Francije in Slovenije (Tanja Dreo). Za pridelovalce okrasnih rastlin (srečanje Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin) smo v letu 2017 pripravili predavanje, ki je vsebovalo splošne informacije o bakterijskem ožigu oljk, pomenu bakterije s poudarkom na tveganjih povezanih z okrasnimi rastlinami. V prihodnosti načrtujemo oblikovanje in samostojno izdajo internega priročnika z informacijami o gostiteljskih rastlinah X. fastidiosa pri nas (ni financirano iz tega projekta). XYLVEC Delovni sklop 5: Priprava strokovnih podlag za ravnanje v primeru izbruha (načrt izrednih ukrepov) V obdobju tega poročila smo partnerji projekta na poziv sodelovali pri pripravah vsebin za ravnanje v primeru izbruha (načrt izrednih ukrepov). Sodelovali smo na večih sestankih in pri pripravi osnutka načrta v katerega smo vključevali nova znanja pridobljena tekom projekta in njegove rezultate. Večina aktivnosti na drugih delovnih sklopih je neposredno uporabna tudi v tem delovnem sklopu. Priprava načrta izrednih ukrepov, ki ga v okviru svojih rednih nalog koordinira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je še v teku. Tekom projekta smo spremljali publikacije, zakonodajne spremembe v povezavi s X. fastidiosa, nove najdbe. Vzdrževali smo stike z raziskovalci vključenimi v aktualne projekte na temo X. fastdiosa ter z njimi izmenjevali informacije. Neformalno sodelovanje je med drugim omogočilo vključitev slovenskih avtohtonih sort oljk v poskuse tolerantnosti/odpornosti sort, ki potekajo v južni Italiji v okviru EU projekta XF-actors. Doatno se je mag. Seljak udeležil '24th Central European Auchernorrhyncha Meeting' v Švici (9.-12. junij 2017). Dr. Tanja Dreo se je udeležila in predstavljala rezultate projekta na mednarodni konferenci 'European Conference on Xylella fastidiosa: finding answers to a global problem' (Španija, 13.-15. november 2017) ter sodelovala v strokovni delovni skupini EPPO za oblikovanje diagnostičnega protokola za X. fastidiosa. Poleg novih znanj pridobljenih v različnih delovnih sklopih je bila za pripravo načrta posebnih ukrepov posebnega pomena simulacijska vaja najdbe X. fastidiosa. Pripravljeni materiali v obliki tiskovin (pdf) bodo še naprej dostopni na spletni strani projekta, ki bo posodobljena z dodatnimi materiali do konca leta. XYLVEC 2. Ocena o stopnji realizacije programa in zastavljenih ciljev Projekt je bil izveden v skladu z načrtom. Doseženi - in preseženi - so bili vsi cilji projekta za kar gre posebna zasluga dobremu in učinkovitemu sodelovanju partnerskih inštitucij ter vpetost v mednarodne aktivnosti, tako formalne kot neformalne. O vseh aktivnostih smo poročali redno in v skladu z načrtom. Projekt je ustvaril nova, aplikativna znanja v vseh strokovnih delovnih sklopih. Nova znanja in ugotovitve so bila že tekom projekta učinkovito prenesena v prakso sodelujočih partnerjev in posredovana v uporabo preglednikom in drugim izvajalcem Službe za varstvo rastlin. Med drugim smo organizirali dva izredno dobro obiskana posveta na temo X. fastidiosa (Marezige 2017 in 2019) ter posebno usposabljanje preglednikov in s tem povečali kapacitete potrebne v primeru najdbe okužene rastline v Sloveniji. Ravno tako smo v prakso prenesli novo uvedene in optimizirane laboratorijske teste določanja bakterije X. fastidiosa. Po izvedenem usposabljanju za preglednike (Koper, 30.5.2019), ki je vključevalo teoretični in terenski del, smo med udeleženci izvedli anonimno anketo. Skupno je na vprašalnik odgovorilo 17/28 (61 %) udeležencev, kar je izredno dober delež odgovorov glede na čas dopustov (podobni vprašalniki imajo običajno in pričakovano stopnjo odgovora od 30 do 40 %). Organizatorji na vprašalnik niso odgovarjali. Udeleženci so veliko večino posameznih delov delavnice ocenili z ocenami zelo dobro in odlično. Vsi deli delavnice so bili ocenjeni s povprečno oceno višjo od 4, ki ustreza opisu 'zelo dobro' (Slika 20). Izmed posameznih delov delavnice so bili po vrsti najbolje ocenjeni deli: predavatelji, vsebina in potrdila o udeležbi (enakovredni oceni), material: skripta, organizacija, pomembnost za vaše delo, material: poster z bolezenskimi znamenji ter terenski del. Ob pregledu individualnih odgovorov smo ugotovili podoben vzorec visokih ocen; le dela delavnice 'terenski del' in 'materiali: poster' sta dobila nekaj nižjih posameznih ocen, ki so znižale povprečje. potrdila o udeležbi pomembnost za vaše delo materiali: poster z bolezenskimi znamenji materiali: skripta I terenski del predavatelji vsebina I organizacija I 1 Slika 20: Povprečne ocene posameznih delov delavnice. Številčne ocene ustrezajo opisom: 1 = zelo slabo, 2 = slabo, 3 = dobro, 4 = zelo dobro, 5 = odlično. Na vprašanje 'Ali bi delavnico priporočili svojim sodelavcem' je 17/17 (100 %) anketirancev odgovorilo pritrdilno. Odprto vprašanje o dodatnih komentarjih je sedem udeležencev XYLVEC izkoristilo za dodatno pohvalo delavnici in organizatorjem ter željo po več podobnih delavnicah (Tabela 4). Tabela 2: Vsi odgovori udeležencev usposabljanja preglednikov na vprašanje 'Bi nam želeli še kaj povedati?' Kar nadaljujte s podobnimi izobraževanj. Hvala. ne Če bi mi čas dopuščal, bi se z veseljem udeležila še več takih delavnic. Ker če samo prebereš, je premalo. Sem tip človeka, ki rabi videti in to taka delavnica omogoča. Srečno še več podobnih/uporabnih delavnic Čestitke ekipi! Le želimo si lahko, da bi v Sloveniji izpeljali še več podobnih projektov - projektov z, za prakso, uporabno vrednostjo! Odlično opravljeno delo. Le tako naprej! še več takšnih delavnic v bodoče, namreč ena ni nobena, vedno je potrebno utrjevat in obnavljati znanje odlično Iz analize ankete sklepamo, da je bila delavnica dobro sprejeta in odlično ocenjena, kar je eden od primerov učinkovitega prenosa uporabnih znanj končnim uporabnikom že tekom projekta. V odgovorih na anketo je več udeležencev izrazilo želje po več takšnih in podobnih delavnicah. Rezultati celotne ankete so bili posredovani financerjem in vsebinski spremljevalki projekta v celoti in so na voljo pri koordinatorju projekta. V delovnem sklopu 4 (Prepoznavnost) smo tekom celotnega projekta o boleznih, ki jih povzroča X. fastidiosa in povezanih tveganjih, redno obveščali različne cilje skupine, med drugim: otroke, vrtnarje, gozdarje, preglednike Službe za varstvo rastlin, inšpektorje, pridelovalce gostiteljskih rastlin, strokovne sodelavce, koordinatorje Službe za varstvo rastlin. Glede na dostopne podatke ocenjujemo, da smo z informacijami dosegli cca. 500.000 ljudi (RTV prispevki) in bolj ciljano, glede na število udeležencev dogodkov, cca. 1300 ljudi. Za zaključni sestanek projekta predlagamo upoštevanje posveta v Marezigah (26.9.2019) kjer so bili izčrpno predstavljeni rezultati projekta. Dodatni sestanek s financerji in vsebinsko spremljevalko projekta bo organiziran po potrebi, na njihovo željo, v prihodnosti. 3. Morebitne spremembe programa in njihova utemeljitev Sprememb programa ali sprememb projektne skupine ni bilo. V letu 2018 smo prosili za dopolnitev projektne skupine partnerja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. V projektno skupino smo predlagali vključitev dr. Marka Devetaka in mag. Viljanke Vesel zaradi njunih specialističnih znanj. Dr. Marko Devetak je v nadaljevanju projekta z znanjem prepoznavanja in identifikacije gostiteljskih rastlin, ki jih okužuje bakterija X. fastidiosa, poznavanjem vzorčenja gostiteljskih rastlin za laboratorijske analize in morfološke identifikacije prenašalcev sodeloval v delovnih sklopih 2, 3 in 5. Mag. Viljanka Vesel, vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica v nadaljevanju projekta sodelovala pri pripravi podlag za oceno odpornosti slovenskih avtohtonih sort oljk v delovnem sklopu 3. XYLVEC CRP V4-1603 XYLVEC Bibliografski in drugi doseženi rezultati projektne skupine: Člani projektne skupine so prikazani v odebeljenem in podčrtanem tisku. Nekatere objave so še v teku in bodo dodane na internetno stran projekta (http://projects.nib.si/xylvecsi/), ko bodo objavljene. Izvirni znanstveni članek SELJAK. Gabrijel. Limotettix carniolicus sp. nov., a new West-Palaearctic leafhopper species (Hemiptera, Cicadomorpha, Cicadellidae). Acta entomologica slovenica, ISSN 13181998, jun. 2017, vol. 25, št. 1, str. 65-74, ilustr., zvd. [COBISS.SI-ID 1769205] SELJAK. Gabrijel (avtor, fotograf). New and little know plant- and leafhoppers to the fauna of Slovenia (Hemiptera: Fulgoromorpha and Cicadomorpha). Acta entomologica slovenica, ISSN 1318-1998, dec. 2016, vol. 24, št. 2, str. 151-200, ilustr., zvd. [COBISS.SI-ID 1697525] Strokovni članek SCORTICHINI, Marco, SAPONARI, Maria, LOCONSOLE, Giuliana, LEGENDRE, Bruno, OLIVIER, Valeria, POLIAKOFF, Fran^ise, BERGSMA-VLAMI, Maria, GOTTSBERGER, Richard A., DREO, Tanja, LORETTI, Stefania, MUELLER, Petra, LOPEZ, Maria M., CESBRON, S., CUNTY, Amandine, LANDA, B., KOENIG, S., VAERENBERGH, Johan van. PM 7/24 (3) Xylella fastidiosa. Bulletin OEPP, ISSN 0250-8052, 2018, vol. 48, iss. 2, str. 175-218. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/epp.12469, doi: 10.1111/epp.12469. SCORTICHINI, Marco, SAPONARI, Maria, LOCONSOLE, Giuliana, LEGENDRE, Bruno, OLIVIER, Valeria, POLIAKOFF, Fran^ise, BERGSMA-VLAMI, Maria, GOTTSBERGER, Richard A., DREO. Tanja, LORETTI, Stefania, MUELLER, Petra, LOPEZ, Maria M. PM 7/24 (2) Xylella fastidiosa. Bulletin OEPP, ISSN 0250-8052, Dec. 2016, vol. 46, iss. 3, str. 463-500. http://dx.doi.org/10.1111/epp.12327, doi: 10.1111/epp.12327. SELJAK. Gabrijel, OREŠEK, Erika. Bakterijski ožig oljk : nova nevarna bolezen, ki lahko prizadene tudi slovensko oljkarstvo. Zelena dežela : glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ISSN 1581-9027. [Tiskana izd.], 2014, št. 120, str. 25-26. [COBISS.SI-ID 3282171] Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci DREO. Tanja, OREŠEK, Erika, JANČAR. Matjaž, SELJAK. Gabrijel, ŽEŽLINA. Ivan, ROT. Mojca, RAVNIKAR, Maja. Nove najdbe Xylella fastidiosa v Evropi in ciljni raziskovalni projekt V4-1603 XylVec. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.-8. marec 2017 = Lectures and papers presented at the 13th Slovenian Conference on Plant Protection with International Participation, Rimske Toplice, March 7-8, 2017. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2017, str. 147-153. [COBISS.SI-ID 4509519] DREO. Tanja. Bakterijske bolezni gozdnega drevja = Bacterial diseases of forest trees. V: JURC, Maja (ur.). Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov : zbornik prispevkov posvetovanja z mednarodno udeležbo = Invasive alien species in forests and their impact on the sustainable use of forest resources : lectures presented at the conference with international participation. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 2016, str. 25-33. [COBISS.SI-ID 3845967] Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci SEI JAK, Gabrijel, ŽEŽLINA, Ivan, ROT, Mojca, JANČAR, Matjaž, DEVETAK, Marko, DREO, Tanja. Razvojna dinamika in življenjske strategije navadne slinarice -Philaenus spumarius (Hemiptera, Cicadomorpha: Aphrophoridae), naravne prenašalke bakterije Xylella fastidiosa v Evropi = Development dynamics and life strategies of meadow spittle bug - Philaenus spumarius (L.) (Hemiptera, Cicadomorpha: Aphrophoridae), a natural vector of Xylella fastidiosa in Europe. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 52. [COBISS.SI-ID 5012815] JANČAR, Matjaž, DREO, Tanja, PIRC, Manca, OREŠEK, Erika. Programi preiskav bakterijskega ožiga oljk - Xyllela fastidiosa (Wells & Raju) od 2014 do 2018 v Republiki Sloveniji = Surveys on Xyllela fastidiosa (Wells & Raju) from 2014 to 2018 in Slovenia. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 53-54. [COBISS.SI-ID 5020239] PIRC, Manca, JAKOMIN, Tjaša, DREO, Tanja. Optimizacija laboratorijskega testiranja gostiteljskih rastlin za določanje bakterije Xylella fastidiosa = Optimization of laboratory testing of host plants for detection of Xylella fastidiosa. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 99. [COBISS.SI-ID 5023055] SELJAK, Gabrijel, ŽEŽLINA, Ivan, ROT, Mojca, JANČAR, Matjaž, DEVETAK, Marko, DREO, Tanja. Bionomija navadne slinarice - Philaenus spumarius (Linnaeus, 1758) (Hemiptera, Cicadomorpha, Aphrophoridae) in gostiteljske preference njenih mladostnih stadijev = Bionomics of the meadow spittlebug - Philaenus spumarius (Linnaeus, 1758) (Hemiptera, Cicadomorpha, Aphrophoridae) and host preferences of its immatures. V: PODLESNIK, Jan (ur ), KLOKOČOVNIK, Vesna (ur ). Knjiga povzetkov = Book of abstracts, Peti Slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, Maribor, 21. in 22. september 2018. 1st ed. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 2018, str. 27. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/329. [COBISS.SI-ID 5014095] DREO, Tanja, PIRC, Manca, RAVNIKAR, Maja. Digital PCR reveals different effects of plant matrices on the recovery of Xylella fastidiosa DNA. V: Plant health in a global economy, (Phytopathology (Online), ISSN 1943-7684, vol. 108, no. 10S). [S. l.: s. n. XYLVEC 2018]. https://apsnet.confex.com/apsnet/ICPP2018/meetingapp.cgi/Paper/10926. [COBISS.SI-ID 4793679] DREO, Tanja. Xylella fastidiosa: stare in nove bakterijske bolezni vinske trte = Xylella fastidiosa: old and new bacterial diseases of grapevine. V: ŠUKLJE, Katja (ur.), et al. 1. Mednarodni viti-eno dan Univerze v Novi Gorici - IVED 2017 [tudi] Slovensko-francoski enološki dan, Vipava, 23. maj 2017. V Novi Gorici: Univerza. 2017, str. [1112]. [COBISS.SI-ID 4336719] DREO, Tanja, PIRC, Manca, RAVNIKAR, Maja. Digitalna PCR kot referenčna metoda za pripravo internih kontrol in osnova testov usposobljenosti laboratorijev. V: VODOVNIK, Maša (ur), KUŠAR, Darja (ur), MARINŠEK-LOGAR, Romana (ur). Knjiga povzetkov, 7. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva, 20.-22. september 2017, Bled, Slovenija. Ljubljana: Slovensko mikrobiološko društvo. 2017, str. 55. [COBISS.SI-ID 4430927]. Nagrada: Plaketa Slovenskega mikrobiološkega društva za uspešen prenos raziskovalno-razvojnega dela v aktualno diagnostično prakso, Bled, 21. 9. 2017 Monografije in druga zaključena dela, Končno poročilo o rezultatih raziskav DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Francis et al., 2006, EJPP 115, 203-213 : analytical sensitivity - standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=173PM215ZA8A46B12DF69C49E3327 91239009FD32. [COBISS.SI-ID 4851279] DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Francis et al., 2006, EJPP 115, 203-213 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=173PM214ZBEF7FF0910D4BC083288 ED175FA72812. [COBISS.SI-ID 4851023] DREO, Tanja. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Francis et al., 2006, EJPP 115, 203-213 : review of existing validation data, modification of test and in silico analysis. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=173PM213Z44273F919E86FA0D2B89 A07C127B8705. [COBISS.SI-ID 4850767] DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Harper et al., 2010, erratum 2013 : analytical sensitivity - standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=174PM218ZFA3372981BCAD2FE4F77 4E773BA070A8. [COBISS.SI-ID 4851791] DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Harper et al., 2010, erratum 2013 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=174PM219ZB3FAFDED84482F1DBCD F02B140E0A2A1. [COBISS.SI-ID 4852047] DREO, Tanja. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Harper et al., 2010, erratum 2013 : literature review and modification of test. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=174PM217Z4A3B6D8AA5A027519BA BAA0520B894BA. [COBISS.SI-ID 4851535] DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al. (2002), Francis et al. (2006), Harper et al., 2010, erratum 2013 : analytical specificity. XYLVEC [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM212Z900EA4ECD9CFBCEA75B 941FC79A40BD7. [COBISS.SI-ID 4850511] DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : analytical sensitivity - standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM211ZCE3942EED3F42728F1509 C41FF7B267E. [COBISS.SI-ID 4850255] DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM210ZD0DC5A3401DD61A0E98 E98230266E8F8. [COBISS.SI-ID 4849999] DREO, Tanja. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : review of existing validation data, modification of test and in silico analysis. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM209ZF9DF06C5424BC6DDE184 FDF2AC23FE9F. [COBISS.SI-ID 4849743] DREO, Tanja, PIRC, Manca, MATIČIČ, Lidija. Final report on the 'NIB Proficiency Test Round 2016-02': proficiency test for molecular detection of Xylella fastidiosa. Ljubljana: National Institute of Biology, 2017. 10 str. [COBISS.SI-ID 4204111] Radijska ali televizijska oddaja DREO, Tanja (avtor, fotograf), et al., DREO, Tanja (urednik). Galerija slik : bolezenska znamenja okužb z bakterijo Xylella fastidiosa. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo, 2019. 1 plakat, barve. [COBISS.SI-ID 5070415] Prispevek na konferenci brez natisa SELJAK, Gabrijel, DREO, Tanja. Bakterijski ožig oljke ( Xylella fastidiosa): aktualna nevarnost za okrasno vrtnarstvo? : posvet Samo povezani lahko uspemo, 19. januar 2018, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. [COBISS.SI-ID 4590927] DREO, Tanja. Poročilo s konference o Xylella fastidiosa, Palma de Mallorca, 2017 : Sestanek Strokovne skupine za sadjarstvo in vinogradništvo, 8. 1. 2018, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ljubljana.. [COBISS.SI-ID 4553295] DREO, Tanja, SELJAK, Gabrijel. Predstavitev aktivnosti projekta XylVec : posvet Bakterijski ožig oljk ( Xylella fastidiosa), grožnja za številne gostiteljske rastline, 4. oktober 2017, Marezige. [COBISS.SI-ID 4460623] DREO, Tanja. Rezultati projekta XylVec : posvet Širjenje bakterijskega ožiga oljk (Xylella fastidiosa) - grožnja za Sredozemlje in širše?, 26.9.2019, Marezige [vnos v COBISSS je v teku] Druga izvedena dela DREO, Tanja. Bakterijske bolezni rastlin : Poljudnoznanstveno predavanje in razstava herbarija, 25. maj 2018, Osrednja knjižnica Mozirje, Galerija Mozirje. [COBISS.SI-ID 4704591] XYLVEC JANČAR, Matjaž. Varstvo oljčnikov pred boleznimi in škodljivci - Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 30. januar 2017, Bukovica. JANČAR, Matjaž. Varstvo oljčnikov pred boleznimi in škodljivci - Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 6 februar 2017, Dobrovo, Klet Goriška Brda. JANČAR, Matjaž. Varstvo vinske trte - Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 14. februar 2017, Pobegi. JANČAR, Matjaž. Varstvo vinske trte - Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 27. februar 2017, Dutovlje. Sekundarno avtorstvo - Urednik DREO, Tanja (avtor, fotograf), et al., DREO, Tanja (urednik). Galerija slik : bolezenska znamenja okužb z bakterijo Xylella fastidiosa. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo, 2019. 1 plakat, barve. [COBISS.SI-ID 5070415] KLANČAR, Darja (grafični oblikovalec), DREO, Tanja (urednik). 2019 : koledar = calendar. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo: = National Institute of Biology, [2018]. 1 koledar (15 listov), barve. [COBISS.SI-ID 4968527] XYLVEC Seznam prilog Priloga 1: Prevod brošure o X. fastidiosa projekta POnTE Priloga 2: Informativna zloženka o bakterijskem ožigu oljk projekta XylVec Priloga 3: Zloženka Priporočila za oljkarje Priloga 4: Informativni plakat bolezenskih znamenj rastlin okuženih s X. fastidiosa Xylella fastidiosa (Wells et al., 1987) Шн, Kmotijako flotdarako zbornica Slovenijo KMETflSEO GOZDARSKI ZAVOD _NOVA GORICA_ Xylella fastidiosa je bakterija, ki povzroča bolezni in motnje rasti velikega števila pomembnih trajnic, kmetijskih in okrasnih rastlin ter prosto rastočih rastlin. Njen vnos v Evropo predstavlja resno grožnjo za gojenje številnih rastlin, zato je bakterija uvrščena na seznam karantenskih škodljivih organizmov, za katere so predpisani posebni ukrepi za preprečevanje vnosa v državo in njihovega širjenja. Razširjenost Bakterija je prisotna v Severni in Južni Ameriki, v Aziji, v zadnjem času pa se pojavlja tudi v Evropi, predvsem v Italiji, Franciji in Španiji. Epidemiologija Xylella fastidiosa živi v okuženih rastlinah in žuželčjih prenašalcih bakterije ter se preko njih tudi širi v okolju. V okuženih rastlinah je v prevodnih ceveh ksilema, od koder jo ob hranjenju posrkajo žuželčji prenašalci in jo prenašajo na zdrave rastline. Najpogosteje omenjeni prenašalci so mali škržatki (Cicadellidae) in prave slinarice (Aphrophoridae), ki se hranijo s sesanjem iz ksilema. Z levitvijo prenašalci izgubijo kužnost, vendar postanejo ponovno kužni, če se hranijo na okuženi rastlini. Na potomce prenašalcev pa se bakterije ne prenesejo. Bakterijo lahko vnesemo na novo področje z okuženim rastlinskim materialom ali kužnimi prenašalci na rastlinah in rastlinskih delih, ki prihajajo iz okuženih območij. Klimatski dejavniki lahko vplivajo na širjenje bakterije in tudi žuželčjih prenašalcev. - VINSKA TRTA - Ena najpomembnejših gostiteljskih rastlin te bakterije je vinska trta. Poleg vinske trte (Vitis vinifera) sta občutljivi tudi ameriški vrsti Vitis labrusca in Vitis riparia. Bolezen, ki jo povzroča, imenujemo Pierceova bolezen vinske trte in se pojavlja le na ameriški celini. Povzroča jo podvrsta bakterije X. fastidiosa subsp. fastidiosa. Bolezenska znamenja Zgodnja bolezenska znamenja so opazna kot nenadno odmiranje tkiva od roba listov proti glavni žili in peclju. Pri tem prihaja do rjavenja propadlega tkiva, ki ga obdaja rumena ali rdečkasta obroba (Sliki 1 in 2). Sčasoma se celi listi posušijo in odpadejo, medtem ko listni peclji ostanejo na rastlini (Slika 3). Okuženi poganjki neenakomerno dozorevajo in olesenevajo, kar se kaže v menjavi rjavega in zelenega tkiva (Slika 4). Okuženi trsi odženejo v naslednji sezoni šibke in klorotične poganjke. Močno oslabeli okuženi trsti na koncu odmrejo (slika 5). Slika. Л, „ iü -J -r ~&r m »ЖЗрГСЧИ Л - ' -Л» < - -KOŠČIČARJI- Bolezenska znamenja Breskev: X. fastidiosa povzroča lažno bolezen breskev (angl. „phony peach disease"). Bolezni ni lahko prepoznati. Okužene rastline imajo zbito rast zaradi skrajšanih internodijev na vejah (Slika 6), cvetijo nekaj dni bolj zgodaj kot zdrave rastline, slabše rodijo, plodovi so drobnejši in bolj obarvani (Slika 7). Slika 6 a 7 Za razliko od mandljevca in sliv na listih breskev ni ožigov. Listi so temno zeleni in jeseni kasneje odpadejo. Okužena mlada drevesa ne rodijo. Pri breskvah bakterija ne povzroča odmiranja dreves, pač pa poveča njihovo občutljivost za druge bolezni in škodljivce. Češnja: Bolezenska znamenja se pojavijo poleti v obliki nekroz na listih, kot da so ti ožgani (Sliki 8 in 9). Чка 8 r" j --ffir* It v' * Slika 9* n ffZ л\ 47 'tlJ^ jäJkiäSsfiMi •■ т Mandljevec: Prva bolezenska znamenja se pojavijo v juniju in juliju v obliki rumenenja listnih robov. Najbolj izrazita znamenja se razvijejo konec julija in v avgustu, ko listi na vrhu in robovih nekrotizirajo in se sušijo (Slika 10). m n jfo jpL -.....ti - 4 > Slika 11 4 m4 Л Ožig listov se najpogosteje širi od vrha in robov proti sredini lista in sovpada z visokimi temperaturami. Med ožganim in zdravim tkivom lista je pas rumenega tkiva, po katerem lahko prepoznamo bolezen (Slika 11). Bolezen se najprej razvije na listih ene veje in se nato razširi na sosednje veje ter na koncu zajame celotno krošnjo (Slika 12). Slika 12 Sliva: X. fastidiosa tudi pri slivah povzroča ožig listov. Spremembe so najbolj izrazite v drugi polovici poletja. Takrat se na listih razvijejo nekroze, ki zajamejo predvsem vrh in robove listov (Slika 13), kar zlahka zamenjamo s sušenjem zaradi pomanjkanja vode. Za razliko od breskev bakterija pri slivi povzroči popolno odmiranje celih dreves. Slika 14 Slika 15 \ ■ wtv Oljka: X. fastidiosa povzroča sindrom hitrega propadanja oljk in bakterijski ožig, za katerega je značilno sušenje listov, vej in delov krošenj (Slike 14, 15, 16 in 17). V zgodnjih fazah razvoja bolezni se sušijo veje v višjih delih krošenj, kasneje sušenje zajame cele krošnje (Sliki 18 in 19). V Italiji, v pokrajini Apulija, je ta bolezen zajela obširno območje in povzroča izredno veliko gospodarsko škodo v oljkarstvu, turizmu in drugih panogah. PfcisSRiiT/iSlika 17 ^V^V' ,1 ^ЛЈГ^ JP* \чва Ii i" I - OKRASNE RASTLINE - Bolezenska znamenja Bolezenska znamenja se razlikujejo glede na starost, vrsto rastlin in okoljske razmere. Splošna bolezenska znamenja so posledica namnožitve bakterij v prevodnih ceveh ksilema, ki prizadenejo njihovo prevodno funkcijo. Razvijejo se ožigi in bledice listov, sušenje poganjkov, okužene rastline zaostajajo v rasti in kažejo splošno prizadetost. Na rastlinah mirtolistne grebenuše (Polygala myrtifolia) bakterija X. fastidiosa povzroča ožig listov in sušenje poganjkov (Sliki 20 in 21), medtem ko pri avstralskem rožmarinu (Westringia fruticosa) prihaja do kloroz in sušenja listov (Slika 22). ■ JGfl pl p fira-vif»! Na okrasnih kavovcih (Coffea spp.) povzroča X. fastidiosa nepravilno oblikovanje listov in bledico ter skrajšanje internodijev (Slika 23). Slika 24 Na okuženih rastlinah agrumov se bolezenska znamenja izražajo kot medžilne kloroze listov. Na plodovih se razvijejo ožigi, spremeni se njihova barva in prezgodaj dozorijo (Sliki 24 in 25). Okužene rastline zaostajajo v rasti, ne cvetijo normalno in posledično slabše rodijo. Змшж/ ■ ^ v mm Slika 27 Б&&. j Na rastlinah oleandra (Nerium oleander) se bolezenska znamenja kažejo v obliki ožiga listov. Ti najprej od vrha porumenijo in nato nekrotizirajo, čemur lahko sledi sušenje poganjkov (Slika 26). Pri okuženih rastlinah akacije se sušijo listi, poganjki in tudi manjše veje v krošnjah (Slika 27). -GOZDNO DREVJE IN MESTNO ZELENJE - Bolezenska znamenja Za okužbo so dovzetne tudi številne rastline v gozdnih sestojih in v mestnem okolju. Med najpomembnejše gostitelje pri nas spadajo hrast (Quercus sp.), bukev (Fagus sp.), platana (Platanus sp.), brest (Ulmus sp.), oreh (Juglans sp.), javor (Acer sp.), trepetlika (Populus tremula), murva (Morus sp.), vrba (Salix sp.) in magnolija (Magnolia sp.). Patogena bakterija povzroči zmanjšan pretok vode in hranilnih snovi, zato se na okuženih rastlinah sušijo listi, govorimo o bakterijskem ožigu listov (angl. „Bacterial Leaf Scorch"). Zgodnja bolezenska znamenja se običajno pojavijo šele pozno poleti ali zgodaj jeseni. Na robovih listov se pojavljajo rjavi ožigi nepravilnih oblik. Na prehodu med zdravim in odmrlim tkivom je viden pas rumeno obarvanega tkiva (Sliki 28 in 29). »4M Vi <* ■ ..v, 1 Medtem ko se pri hrastih ožig listov pojavlja skoraj hkrati na vseh listih, se pri platanah in brestih najprej pojavi na starejših listih (Slika 30). Sčasoma lahko pride do uvihavanja in prezgodnjega odpadanja okuženih listov. Slika 30 Slika an / — \\j Ш1 i e № * A y зк Brest je še posebej občutljiv za okužbo z bakterijo X. fastidiosa, zato okužena drevesa po navadi popolnoma odmrejo. Pri ostalih vrstah se pogosteje sušijo posamezne veje (Slika 31). Za platane je značilna „kronična okužba", pri kateri bakterija živi v prevodnih ceveh ksilema rastlin več let, ne da bi povzročala bolezenska znamenja, nato pa rastlina na hitro odmre. Dinamika odmiranja dreves je lahko zelo različna in je odvisna od rastlinske vrste in okoljskih dejavnikov. Čeprav je prevodno tkivo okuženo, le-to ni razbarvano. Ta bolezenska znamenja se pogosto spregledajo ali se pripisujejo okoljskim dejavnikom in drugim povzročiteljem bolezni. - PRENAŠALCI BAKTERIJE X. fastidiosa - Škržatki (Hemiptera, Auchenorrhyncha) so splošno razširjena in številčna skupina žuželk. Prehranjujejo se izključno z rastlinami, tako gojenimi kot tudi s samoniklimi. Rastlinam škodijo neposredno s prehranjevanjem, presnovnimi izločki in z odlaganjem jajčec. Mnoge vrste škržatkov so opisane kot prenašalci rastlinskih povzročiteljev bolezni. Za več vrst škržatkov iz družin Cicadellidae, Aphrophoridae in Cercopidae je potrjeno, da lahko prenesejo bakterijo X. fastidiosa iz okužene na zdrave rastline. V Severni in Južni Ameriki so to: Homalodisca vitripennis (coagulata) (Slika 32), H. insolita, Oncometopia fascialis, Oncometopia spp., Acrogonia terminalis, Dilobopterus costalimai, Graphocephala spp., Draeculacephala spp., (Cicadellidae) in Clastoptera achatina (Clastopteridae). V Evropi je potrjen prenašalec bakterije X. fastidiosa navadna slinarica (Philaenus spumarius, Aphrophoridae). Dvopikčasti škržatek (Cicadella viridis, Cicadellidae; Slika 33) omenjajo kot potencialnega prenašalca. Philaenus spumarius (Linnaeus 1758) (Cicada spumaria) - navadna slinarica Razširjenost: palearktik, zanesena v neoarktik in Avstralsko regijo. Srečamo jo do nadmorske višine 1800 m. Pri nas je ena najpogostejših in splošno razširjenih vrst. Naseljuje travnike, ruderalna rastišča, mokrišča. S travnikov se širi na gojene rastline. Gostiteljske rastline: Polifagna vrsta, med najljubšimi rastlinami so metuljnice (Fabaceae). Do sedaj je zabeleženih več kot 500 gostiteljskih rastlin. Znana je kot škodljivec krmnih rastlin, jagod in večletnih zelnatih rastlin. Videz odraslih škržatkov in ličink: Odrasli škržatki imajo močno izraženo raznolikost barvnega vzorca. Sveže izleženi osebki so še zeleni (Slika 34), a se s staranjem barva hitro spremeni v rjavkasto s temnejšimi vzorci (Slika 35). Poznanih je okvirno 15 barvnih različkov (Slika 36). Telo je čokato, podolgovato ovalno in meri od 5,5 - 6,9 mm. Ličinke so rumeno zelene do rumeno rjavkaste barve (Slika 37). Sveže izležene ličinke prve razvojne stopnje so oranžno rumene in izločajo varovalni penast izloček, ki spominja na pljunek (Slika 38). V njem ostajajo vse razvojne stopnje ličinke, zapustijo ga šele odrasli osebki. * - A -T Slika 36 ЈГ i V" Biologija: Letno se razvije en rod škržatkov, prezimujejo pa v obliki jajčec. Ličinke se izležejo v aprilu in maju. Njihov razvoj traja od pet do osem tednov, odvisno od okoljskih dejavnikov. Sprva se prehranjujejo na prizemnih delih gostiteljskih rastlin, nato se selijo višje do spodnjih listov vse do cvetov. Odrasle žuželke se pojavljajo v juniju in juliju, jajčeca pa odlagajo od septembra do novembra. Ob prvem mrazu odrasle žuželke poginejo. T $ %Il i јџт ' < ..i v i \ Ш ff ч »i - ^у Slika 38 џ Y : WW ^r / «TTTVlW"1 Pomen: Navadna slinarica ima velik pomen kot prenašalec bakterije X. fastidiosa, saj je razširjena po vsej Sloveniji. Če ni okužena, s hranjenjem na rastlinah ne povzroča večje škode, prihaja lahko do manj obsežnega rumenenja in venenja listov in posledično slabšega pridelka. Populacije navadne slinarice so običajno večje na zapleveljenih njivah. - Vzorčenje in ukrepi varstva - Rastline, ki rastejo na prostem, običajno vzorčimo od julija do septembra, ko so bolezenska znamenja najbolj izražena. Rastlinski material očistimo nečistoč in osušimo. Preden ga zapakiramo v neprepustne vreče, ga dobro otresemo, da ne zapakiramo zraven morebitnih okuženih prenašalcev. Mesto vzorčenja in sam vzorec ustrezno označimo in zabeležimo še druge potrebne podatke npr. vrsto in sorto rastline, opažena bolezenska znamenja in datum vzorčenja. Vzorec zaščitimo pred visokimi temperaturami in ga v čim krajšem času dostavimo v pooblaščeni laboratorij. Zaradi nevarnosti vnosa in širjenja bakterije X. fastidiosa so sprejeti ukrepi na ravni EU, določa jih izvedbeni sklep Komisije 2015/789/EU. Predpis med drugim določa: • obvezno uničenje okuženih in potencialno okuženih rastlin; • omejitve pri premeščanju več kot 200 rastlinskih vrst z območij, kjer so bile odkrite okužbe s X. fastidiosa in pri uvozu iz tretjih držav; POZOR: Nujno je pozorno spremljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin ter previdnost pri nabavi rastlin, ki izvirajo iz tveganih območij. Brošura je bila pripravljena v okviru posebnega nadzora Uprave za zaštitu bilja, Srbija in sodelovanja v projektu HORIZON 2020: POnTE, Pest Organisms Threatening Europe (www.ponteproject.eu). V slovenski jezik je bila prevedena in natisnjena v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta V4-1603, XylVec (http://projects.nib.si/xylvec/), 2017. Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. YLVECI Avtorji A. Obradović, D. Jerinić Prodanović, M. Ivanović, A. Prokić, N. Kuzmanović, N. Zlatković, Ž. Pavlović Univerzitet u Beogradu, Poljoprivredni fakultet _Slike_ J. Clark & A. H. Purcell, University of California, Berkeley (USA) https://gd.eppo.int/taxon/XYLEFA/photos http://hemiptera-databases.org http://ketenewplymouth.peoplesnetworknz.info/image_files/0000/0001/ 4219/Philaenus_spumarius_Meadow_spittlebug-11.JPG _Koristne povezave_ www.ponteproject.eu www.eppo.org https://nature.berkeley.edu/xylella/ http://projects.nib.si/xylvecsi/ http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/ Gostiteljske rastline Bakterija po svetu okužuje več kot 300 rastlinskih vrst, tako lesnate kot tudi zelnate, gojene in prosto rastoče rastline. V Evropi so bile okužbe odkrite na gospodarsko pomembnih rastlinah: oljkah, breskvah, mandljevcih, češnjah, vinski trti. Najbolj pogosto okužene okrasne rastline so bile mirtolistna grebenuša, oleander, lavanda, rožmarin in kavovec. Okužbe so bile potrjene tudi na prosto rastočih rastlinah, kot so divji špargelj, navadna žuka in druge. Bolezenska znamenja Na okuženih rastlinah se pojavljajo ožigi in nato sušenje listov ter odmiranje posameznih delov rastlin. Nekatere rastline lahko propadejo. Pri različnih gostiteljskih rastlinah so bolezenska znamenja različna, včasih okužene rastline ne kažejo znakov okužbe. Pogosto jih na videz ne moremo razlikovati od splošnih znakov sušenja. Prvi znaki sušenja poganjkov na oljkah. Obraščanje okuženih oljk v Italiji: okuženi so tudi novo izrasli poganjki. Izdano v okviru projekta CRP V4-1603, XylVec, 2017, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna in MKGP. Avtorji slik: partnerji projekta XylVec (NIB in KGZ-NG), UVHVVR in SRAL de Corse. Prenos bolezni Ukrepi Bakterijo lahko z okuženih območij prenesemo z okuženimi rastlinami, lokalno pa okužbe širijo nekatere žuželke. V južni Italiji je to navadna slinarica (Philaenus spumarius), ki je razširjena tudi pri nas. Zaradi nevarnosti širjenja bolezni na nova območja so bili sprejeti ukrepi na ravni EU, ki jih določa izvedbeni sklep 2015/789/EU. Vsi ukrepi so namenjeni temu, da bi bolezen izkoreninili oziroma zadržali njeno širjenje, če izkoreninjenje ni več mogoče. Po laboratorijski potrditvi okužbe je treba odstraniti okužene rastline ter izvajati preventivno sekanje potencialno okuženih rastlin. Za več kot 200 rastlinskih vrst veljajo omejitve pri premeščanju z območij kjer so bile odkrite okužbe, v EU ter pri uvozu iz tretjih držav. Pozor! Obstaja veliko tveganje, da se bo ta nevarna bakterija razširila z okuženih območij z okuženim sadilnim materialom gostiteljskih rastlin. Zato je potrebna previdnost pri nabavi sadilnega materiala tako oljk kot tudi drugih gostiteljskih, predvsem okrasnih rastlin, vključno s kavovci. Več informacij o bakteriji Xylella fastidiosa lahko preberete na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin Če opazite sumljiva bolezenska znamenja, pokličite fitosanitarne inšpektorje na Območnih uradih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali na eno izmed ustanov Javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia) je zaradi bogatih cvetov priljubljena grmičasta okrasna rastlina predvsem v toplejših predelih. Ob okužbi se suši in lahko popolnoma propade. Okužena rastlina je lahko izvor okužbe za druge rastline. XYLVEC m m F If k' КШ ШтШ ш Bakterija Xylella fastidiosa povzroča hude bolezni lesnatih rastlin. Posledice okužb so sušenje, hiranje in v nekaterih primerih tudi propadanje rastlin. Na jugu Italije v pokrajini Apulija je bakterija povzročila obsežno propadanje oljčnikov in s tem veliko gospodarsko škodo. V Evropi so bili izbruhi bolezni odkriti tudi v Franciji in Španiji. Razširjenost Bakterijaje najbolj razširjena in raznolika v Ameriki, od koder izvira. Okuži lahko več kot 350 rastlinskih vrst. Medtem ko nekatere rastline propadejo, so nekatere druge rastline lahko okužene, a ne kažejo bolezenskih znamenj (prikrite okužbe). Takšne so še posebej nevaren vir okužbe za druge rastline. V Evropi je bila bakterija prvič potrjena leta 2013 v okuženih oljkah v italijanski pokrajini Apulija. V tej pokrajini se je bolezen, ki jo povzroča X. f. podvrsta pauca, močno razširila in je ni več mogoče izkoreniniti. Predstavlja najbolj obsežno okuženo območje v Evropi. Manj obsežne, a razširjene, so okužbe na Korziki, Balearskih otokih in v delih celinske Francije in Španije. Tam so okužene številne gostiteljske rastline, med njimi so nekatere pomembne gojene in tudi okrasne in prosto rastoče rastline. Do sedaj je bila v Evropi okužba ugotovljena na več kot 70 rastlinskih vrstah oziroma rodovih, med drugim na mandljevcih, češnjah, slivah, vinski trti, med okrasnimi rastlinami pa je pogosto okužena mirtolistna grebenuša, poleg nje tudi oleander, sivka, rožmarin in številne druge. Nekatere rastline so lahko okužene prikrito, ne da bi kazale bolezenska znamenja. Bakterija se prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom. V Evropi okužbe med rastlinami učinkovito prenaša navadna slinarica (Philaenus spumarius), ki je splošno razširjena tudi pri nas. Okužene rastline ene vrste predstavljajo nevarnost tudi za rastline drugih vrst in rodov, za kmetijsko pridelavo, proizvodnjo okrasnih rastlin in naravno okolje. Bolezen v Sloveniji ni prisotna. Propadanje oljk Pri oljkah se okužba najprej pokaže v obliki razbarvanja in sušenja listov ter odmiranja posameznih poganjkov. Bolezenska znamenja se v sušnih obdobjih močneje izrazijo. Pogosto se najprej sušijo deli vej na obrobju krošenj. Sledi odmiranje vej in postopno odmiranje cele krošnje. Po močnejšem obrezovanju odmrlih vej se oljke navadno grmičasto obrastejo na spodnjem delu debla, vendar so okuženi tudi novi poganjki in kasneje propadejo. Bolezenskih znamenj na videz ne moremo razlikovati od fiziološkega sušenja, zato morebitno okužbo ugotavljamo z laboratorijskimi analizami. Slike desno: Uvihovanje listov, sušenje listov, poganjkov in mumificirani plodovi na okuženih oljkah. Območni uradi inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin OU Maribor: 02 238 00 00 OU Murska Sobota: 02 521 43 40 OU Ptuj: 02 798 03 60 OU Celje: 03 425 27 70 ЗГГБ g CI I I a Ml REPUBLIKA SLOVENIJA 1 1 W MINISTRSTVO ZA KMFT1JSTV0, GOZDARSTVO IN PREHRANO JAVNA AGENC JA ZA RAZ SK0VALN0 DEJAVNOST REPUBL KE SLOVEN JE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNO H RANO VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN Izdal: Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana. Izdano v okviru projekta CRP V4-1603, XylVec, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna in MKGP. Uredila: Tanja Dreo. Avtorji besedila, fotografij: Matjaž Jančar, Marko Devetak, Erika Orešek, Mojca Rot, Tanja Dreo. Oblikovanje: Darja Klančar. Naklada: 2000 izvodov. Leto izida: 2019. Kako je z odpornimi sortami? Odpornih sort ni. Na okuženem območju v južni Italiji so opazili, da nekatere sorte oljk ob okužbi izražajo manj bolezenskih znamenj. Z umetnim okuževanjem dodatno preverjajo kako različne sorte reagirajo na okužbo. Na ta način so izmed več kot 70 te-stiranih sort identificirali dve tolerantni sorti, v Italiji ustaljeno in razširjeno sorto Leccino in sorto Favolosa (FS17"). Rastline teh dveh sort niso odporne. Ob okužbi izražajo manj bolezenskih znamenj od drugih sort, kot take pa predstavljajo nevaren vir okužbe za druge rastline. V Italiji sadijo ti dve sorti na okuženih območjih v Apuliji, kjer bakterije ni več mogoče izkoreniniti. V okviru projekta XylVec smo v poskuse umetnega okuževanja nekatere slovenske sorte oljk: Istrsko Belico, Štorto, Bugo, Drobnico in Črnico. Začetni rezultati žal ne kažejo kakšne posebne tolerance teh sort. V južni Italiji večstoletna in mlada drevesa popolnoma propadejo v treh letih. Preprečevanje vnosa bolezni Bakterija Xylella fastidiosa v Evropi predstavlja resno grožnjo za pomembne gojene in prosto rastoče rastline, zato je uvrščena med karantenske škodljive organizme. Zaradi nevarnosti vnosa in širjenja so za celotno EU predpisani tudi posebni ukrepi, ki jih določa EU predpis, to je Izvedbeni sklep št. 2015/789/EU., ki je bil v pretekluh letih zaradi novih ugotovitev večkrat dopolnjen. V primeru laboratorijske potrditve bakterije je treba izvajati ukrepe izkoreninjenja bolezni: v pasu 100 m okrog okuženih rastlin je obvezno preventivno sekanje vseh gostiteljskih rastlin, saj obstaja verjetnost, da je okuženih več rastlin, ki pa še ne kažejo znakov okužbe. Na območju najdbe se določi razmejeno območje, ki obsega pas 5 km okrog okuženih rastlin. Na območjih, kjer bakterije ni več mogoče izkoreniniti, v skladu z EU predpisom izvajajo ukrepe zadrževanja z namenom, da se bolezen od tam ne bi širila na nova območja. Za več kot 200 rastlin veljajo stroge omejitve za premeščanje iz razmejenega območja. V vseh državah EU je obvezno tudi vsakoletno izvajanje pregledov za ugotavljanje navzočnosti bakterije. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin že več let izvaja preglede v okviru programa preiskave na ozemlju celotne države, še posebej pa je pozorna na območju Primorske, kjer rastejo oljke. Vsako leto pregledniki poberejo številne vzorce gostiteljskih rastlin za laboratorijsko analizo. Veliko nevarnost za pojav bolezni predstavlja vnos okuženih rastlin ali sadilnega materiala gostiteljskih rastlin, zato je ta pod strogim fitosanitarnim nadzorom tudi na območjih, kjer bakterija še ni bila ugotovljena. Za zdravje rastlin lahko veliko storimo s preprečevanjem vnosa bolezni in njenih prenašalcev, kadar so okuženi. Zato: • kupujemo od znanih in preverjenih dobaviteljev • kupujmo rastline, ki prihajajo iz neokuženih območij • posebej bodimo pozorni na material po izvoru iz držav, v katerih se bakterija pojavlja • če je le mogoče, nove rastline za določen čas ločimo od ostalih Ob morebitnem vnosu je ključno hitro ukrepanje, da preprečimo ustalitev bakterije in širjenje okužb. Zato je nujno, da oljkarji skozi vse leto redno opazujete oljke in v primeru sumljivih znakov takoj pokličete Javno službo zdravstvenega varstva rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica ali fitosanitarne inšpektorje na Območnih uradih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Koper ali Nova Gorica. XYLVEC K пгвиш Kadar potujete, ne prinašajte domov rastlin, ker se v njih lahko skrivajo bolezni in škodljivci! Bakterijski ožig oljk - Priporočila za oljkarje Bakterijski ožig oljk je rastlinska bolezen, ki jo povzroča karantenska bakterija Xylella fastidiosa. Bakterija v okuženi rastlini prekine pretok vode in hranilnih snovi in rastlina ali njeni deli se zato posušijo in propadejo. N« Galerija slik: bolezenska znamenja okužb z bakterijo Xylellafastidiosa Oljke (Olea europaea): X. fastidiosa povzroča sindrom hitrega propadanja oljk in bakterijski ožig, za katerega je značilno sušenje listov, vej in delov krošenj. V zgodnjih fazah razvoja bolezni se sušijo veje v višjih delih krošenj, kasneje sušenje zajame cele krošnje. V Italiji, v pokrajini Apulija, je ta bolezen zajela obširno območje in povzroča izredno veliko gospodarsko škodo v oljkarstvu, turizmu in drugih panogah. Češnje (Prunus avium) Bolezenska znamenja se pojavijo poleti v obliki nekroz na listih, kot da so ti ožgani. Sliva (Prunus domestica) X. fastidiosa tudi pri slivah povzroča ožig listov. Spremembe so najbolj izrazite v drugi polovici poletja. Takrat se na listih razvijejo nekroze, ki zajamejo predvsem vrh in robove listov, kar zlahka zamenjamo s sušenjem zaradi pomanjkanja vode. Za razliko od breskev bakterija pri slivi povzroči popolno odmiranje celih dreves. Oleander (Nerium oleander): Na rastlinah oleandra se bolezenska znamenja kažejo v obliki ožiga listov. Ti najprej od vrha porumenijo in nato nekrotizirajo, čemur lahko sledi sušenje poganjkov. Pri okuženih rastlinah akacije se sušijo listi, poganjki in tudi manjše veje v krošnjah. Mandljevec (Prunus dulcis) Prva bolezenska znamenja se pojavijo v juniju in juliju v obliki rumenenja listnih robov. Najbolj izrazita znamenja se razvijejo konec julija in v avgustu, ko listi na vrhu in robovih nekrotizirajo in se sušijo. Ožig listov se najpogosteje širi od vrha in robov proti sredini lista in sovpada z visokimi temperaturami. Med ožganim in zdravim tkivom lista je pas rumenega tkiva, po katerem lahko prepoznamo bolezen. Breskev (Prunus persica) X. fastidiosa povzroča lažno bolezen breskev (angl. „phony peach disease"). Bolezni ni lahko prepoznati. Okužene rastline imajo zbito rast zaradi skrajšanih internodijev na vejah, cvetijo nekajdni bolj zgodajkot zdrave rastline, slabše rodijo, plodovi so drobnejši in bolj obarvani. Za razliko od mandljevca in sliv na listih breskev ni ožigov. Listi so temno zeleni in jeseni kasneje odpadejo. Okužena mlada drevesa ne rodijo. Pri breskvah bakterija ne povzroča odmiranja dreves, pač pa poveča njihovo občutljivost za druge bolezni in škodljivce. Vinska trta (Vitis vinifera) Zgodnja bolezenska znamenja so opazna kot nenadno odmiranje tkiva od roba listov proti glavni žili in peclju. Pri tem prihaja do rjavenja propadlega tkiva, ki ga obdaja rumena ali rdečkasta obroba. Sčasoma se celi listi posušijo in odpadejo, medtem ko listni peclji ostanejo na rastlini. Okuženi poganjki neenakomerno dozorevajo in olesenevajo, kar se kaže v menjavi rjavega in zelenega tkiva. Okuženi trsi odženejo v naslednji sezoni šibke in klorotične poganjke. Močno oslabeli okuženi trsi na koncu odmrejo. Mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia) Francoska sivka (Lavandula stoechas) in ozkolistna sivka (Lavandula angustifolia) obsežno propadanje Rožmarin (Rosmarinus officinalis) ožig listov Viri slik in besedila: CNR Bari, Photo Gallery, Symptoms associated with X. fastidiosa infections in different host plants in Apulia (Italy), version 1.0, Decmber 2017; Dreo, T. (NIB, Slovenija); Landa B.B., Navas-Cortes, J. A. (CSIC-IAS, Španija), Marco Noales, E. (IVIA, Španija), Serra, A. J. (GOIB, Španija); Legendre, B. (ANSES-LSV, Angers, Francija); Montero-Astua et al., J. of Microbiol., 2008, 46 (5): 482-490; Obradović, A., Jerinić Prodanović, D., Ivanović, M., Prokić, A., Kuzmanović, N., Zlatković, N., Pavlović, Ž. Xylella fastidiosa. Horizon 2020 Project PonTE (www.ponteproject.eu); OEPP Global Database, Poirier, A. (DRAAF-SRAL, Korzika, Francija). Založil: Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija. tajnistvo@nib.si, www.nib.si / Uredila: Tanja Dreo / Tisk: Tiskarna Printam.si d.o.o., Ljubljana, 2019 / Ponatis: 15 izvodov. JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO iN PREHRANO Projekt št. V4-1603 je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna in sofinancirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.