o Leto VII - Štev. 21 (765) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. novembra 1980 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 L. J Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja Z T T Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. FERRUCCIO CLAVORA : MANJŠINE, POLITIČNI PROBLEM V naši državi živi okrog 2 in poi milijona občanov, katerih materin jezik ni florentinsko narečje, ki se je uveljavilo kot uradni jezik te države. Gre torej za precej obsežen pojav, ki ima tudi globlji politični pomen. Pravilno reševanje vprašanja jezikovnih manjšin ima torej velik pomen za razvoj demokracije in demokratičnih odnosov v naši državi. Ko se tolikšnemu številu občanov odreka ena od osnovnih človeških pravic, pomeni to istočasno poniževanje človeškega dostojanstva in omejevanje demokracije. Pomeni pa tudi odkrito kršitev 6. člena ustave, ker piše, da republika z ustreznimi uprepi ščiti jezikovne manjšine. Stoletna prevlada nacionalističnih teženj je v zavesti ljudi kajpak pustila globoko sled. Izgleda namreč, da zgolj teoretično ovrednotenje načela o pluralizmu, kar je bilo sicer napravljeno v republiški ustavi, še ni dovolj za premostitev določenih psiholoških in političnih predsodkov, glede vprašanja enakopravnosti različnih večinskih in manjšinskih skupin. Po več kakor 32 letih, od kar je stopila v veljavo ustava, so mnoga vprašanja jezikovnih manjšin (na nekatere je opozorila že ustavodajna skupščina), še zmeraj odprta. Ob skoraj popolni brezbrižnosti so jezikovne manjšine v tem času utrpele ogromno škodo na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju. Kako bi nadalje lahko pojasnili, zakaj je neizvajanje enega od osnovnih ustavnih določil povzročilo doslej samo nekaj šibkih in občasnih reakciji? Za tako stanje nedvomno nosijo največjo odgovornost vlade, ki so si sledile v tem obdobju, velik del Krivde pa tudi delavci s področja kulture in javnega obveščanja, pobudniki različnih akcij za uveljavljanje civilnih pravic, ki so še zmeraj slabo ali skoraj nič poučeni o pravem obsegu vprašanja zaščite jezikovnih manjšin. Prav ti krogi bi morali sprejeti pozive manjšin, sprožiti široko akcijo v javnosti ter vzbuditi otopelo zavest politikov, ki jih je neprestani boj za oblast izčrpal. Samo tako bi lahko zaustavili «beli genocid». V tem kratkem sestavku bomo za označevanje tujerodnih skupin v Italiji uporabljali izraz jezikovne manjšine. Ta izraz se tudi sklada s tem, kar je zapisano v ustavi, kajti strokovnjaki po drugi strani še niso edini glede pravega izraza, če gre za jezikovno, etnično, ali narodnostno manjšino. Vsekakor gre za dokaj živahno razpravljanje, ki je toliko bolj živahno, če upoštevano tudi ideološko raznolikost posameznih «autoritativnih» strokovnjakov. Prav zaradi tega se mi zdi najbolj primerna še raba terminologije, ki jo navaja tudi ustava. To tudi, da bi se izognili mnogim diskusijam in da raje usmerimo našo pozornost na vsebinsko plat vprašanja. Druga nevarnost, ki bi lahko ižšla iz takega načina obravnavanja je v tem, da bi nekaterim skupnostim priznali največ, manjšin skupinam pa zgolj neko skromno obliko zaščite njihovih kulturnih in folklornih značilnostih. če uporabljamo enoten izraz za vse skupine (kakor je tudi navedeno v ustavi) je tudi bolj razvidna potreba, da se vsem skupnostim prizna ta oblika in enaka mera zaščite. Ni mogoče namreč odpovedati se načelu, da mora biti zaščita za vse skupine enaka. Z drugimi besedami, zakonodavec ne more odločati o vsebini in obsegu zaščite samo na podlagi številčnosti določene skupine, ali po večji ali manjši osveščenosti iste, ali na osnovi zahtev, ki jih skupina postavlja, ali pa recimo upoštevajoč bolj ali manj miroljuben način pri postavljanju zahtev. Vse manjšine morajo biti načelo zaščite v enaki meri. Na podlagi dejanskega stanja bo mogoče kasneje to osnovno pravico uporabljati v širšem ali bolj skrčenem obsegu. Asimilacijiski proces ki so jih sprožili najrazličnejči državni organi, so kajpak v različnih okoliščinah imeli različne učinke. Prav zaradi tega je treba vsaki skupnosti pustiti čas in način, da si spet pridobi svojo pravo identiteto, da zavedno opravi s predsodki o manjvrednosti in z vsemi zaprekami, ki dejansko omejujejo enakost med državljani (3, člen ustave). V veliki večini primerov gre namreč za zahteven proces obnavljanja določenih vrednot, ki izginjajo, ne gre toliko za kulturno dediščino ali za jezikovno, ali folkloristično ampak za obnavljanje pravih vrednot svobo de, enakopravnosti, demokracije in pluralizma. Tudi zaradi tega ni mogoče razumeti vsevečje osveščenosti manjšin samo kot zgolj kulturni pojav. Gre za zadevo, ki ima globok politični pomen. Te skupnosti želijo same in neposredno vravnavati lastno bodočnost ter sodelovati povsem enakopravno tudi pri splošnem političnem, gospodarskem in družbenem življenju v državi. Z izvajanjem določil o zaščiti manjšin, se bo povečala pristojnost krajevnih uprav in kot posledica tega se bodo spremenili tudi odnosi med državo in državljani. Prav ta pojav pluralizma in demokracije zaskr-blja zagovornike starega pojmovanja državne ureditve, ker se pojem države iztoveti s pojmom narodnosti. V taki družbeni ureditvi, kjer so močna stremljenja po centralizaciji, ki skušajo oblikovati eno in edino vrsto občana, je vsakdo, ki je drugačen, kakor določajo družbena merila, lahko nevaren za obstoj države. Skupine občanov, ki si prizadevajo za priznanje in uveljavitev manjšin, so po navadi smatrane kot prevratniške skupine, nevarne za obstoj demokratične ureditve. Tako ima na žalost v tem zgodovinskem trenutku, nacionalistična ideologija še razmeroma velik upliv na reševanje vprašanj jezikovnih manjšin. Vendar je treba ta vprašanja pričeti reševati na drugačen način. To terja sam razvoj v državi, kakor tudi mednarodni dogodki. Ne gre po mojem samo za različne poglede glede določenega kulturnega vprašanja. V vsakem primeru pa je treba zavrniti takoimenovano teorijo o etnijah in manjših skupnostih, ki jo zagovarja Barbina (glej Appunti -Maj 1979), gre preprosto za teorijo nacionalističnih stališč dobršnega dela furlanske krščanske demokracije. Tako pojmovanje vprašanja jezikovnih manjšin daje prednost večini, na škodo manjšin jezikovnih skupnosti, ki naj bi bile že od vsega začetka drugačnega pomena in torej naj bi bile njihove koristi podrejene koristi večine. S takega stališča bi lahko tem manjšim skupnostim, ki morajo biti res majhne, razbite, vsaka s svojo posebnostjo, mogoče priznati vse pravice. Tako naj bi recimo zaščitili vsako obliko narečne govorice, vsak ljudski običaj ali ples. Nadaljevanje na 2. stram gPppi §l«S3*i:55S8SSiS Počastili smo naše mrtve Na grobove padlih za svobodo venci Konzulata SFRJ, ANPI iz Vidma, Občine Tolmin in TO SKGZ Morda vsi ne vedo, da je naša zemlja posejana z grobovi partizanov, predvsem slovenskih partizanov. Do zdaj je bilo uradno odkritih 8 nagrobnih spomenikov, sedem v vzhodni Benečiji in eden v Reziji. Jih je pa še mnogo tu in tam, preveč pozabljenih. Da počastimo spomin padlih borcev za svobodo, se zbiramo vsako leto v Čedadu okrog predstavnikov jugoslovanskega konzulata iz Trsta, predstavniki ANPI, predstavniki družbeno-politič-nih organizacij občine Tolmin, pred- FERRUCCIO CLAVORA: Le minoranze, problema politico Nel nostro paese vivono circa 2 milioni e 500 mila cittadini la cui madre lingua non è il dialetto fiorentino imposiosi poi come parlata ufficiale di questo Stato. Quantitativamente il problema è rilevante. Qualitativamente è essenziale. In effetti la questione delle minoranze linguistiche è di grande importanza per lo sviluppo della democrazia nel nostro paese. Privare due milioni e mezzo di cittadini di uno dei diritti essenziali della persona umana, oltre che essere un attentato alla dignità umana e un’ulteriore limitazione degli spazi di democrazia esistenti, è una palese violazione dell’articolo 6 della Costituzione: «La Repubblica tutela ccn apposite norme le minoranze linguistiche». Evidentemente un secolo di predominio quasi incontrastato della ideologia nazionalista ha lasciato tracce profende nelle coscienze. Non sembra essere stata sufficiente la rivalutazione teorica del principio pluralistico, compiuta dalla Costituzione repubblicana, per attenuare la renitenza psicologica e politica della maggioranza nei confronti di una delle questioni che, nel modo più evidente, poteva dimostrare concretamente l’accettazione da parte degli italiani del pluralismo come regola di convivenza democratica. Ad oltre 32 anni dall'entrata in vigore della Costituzione, i tanti problemi delle minoranze linguistiche, in parte messi in evidenza nella discussione tra i costituenti, sono rimasti senza soluzione. Nella quasi assoluta indifferenza generale, e minoranze linguistiche sono state ridotte in una condizione di degrado culturale, sociale ed economico quasi irreparabile. Come spiegare che la non attuazione di uno dei principi fondamentali cui l’azione dello Stato italiano doveva essere orientato, non ha suscitato nella coscienza civile del paese che deboli e sparute reazioni? Se i vari governi che si sono succeduti alla guida del paese hanno enormi responsabilità, a macchiarsi della colpa maggiore sono i settori della cultura, dei massmedia, I promotori delle grandi battaglie civili, che oggi ancora appaiono notevomente disinformati o male informati sui reali termini della questione. Da questi ambienti, tradizionalmente aperti alle lotte morali ed ideali, dovevano essere raccolti gli appelli delle minoranze, per formare una vasta corrente di opinione pubblica, sola capace di risvegliare la coscienza assopita degli affaristi della politica, logorati dai verticistici giochi di potere. Così poteva esser arrestato il «genocidio bianco» in atto. In questo breve articolo si usa, per definire le comunità alloglotte d’Italia, il termine «minoranze linguistiche». Questa scelta è sfata determinata dall'uso ohe ne fa la Costituzione, allorché il dibattito tra gli esperti verte ancora sulla qualifica da dare a queste minoranze: linguistiche? etniche? nazio- nali? Un dibattito, tra l'altro, fortemente influenzato dalle scuole di pensiero alle quali si rifanno questi esperti e dalle loro ideologie. Più corretto mi sembra quindi il riferimento alla terminologia costituzionale anche per evitare lunghe dissertazioni sui termini, per concentrare l’attenzione sui contenuti. Un altro dei pencoli di questo tipo di diatriba semantica consiste nel dare valore ed importanza diversa ai vari gruppi a seconda della loro collocazione nella gerarchia della «dignità minoritaria»: il massimo della tutela alle minoranze nazionali, una tutela inferiore al gruppo etnico, solamente il folclore per le «comunità minori». Rimanendo con un'unica definizione per tutti (quella costituzionale) appare anche più evidente la necessità di garantire a tutte le comunità lo stesso tipo di tutela. E’ irrinunciabile il principio secondo il quale la tutela delle minoranze è indivisibile: la tutela va applicata a tutte le minoranze e a tutte in maniera uguale. In altri termini, il legislatore non può stabilire discriminazioni nella tutela secondo la consistenza del gruppo e lo spessore della presa di coscienza, o ancora secondo le rivendicazioni delle varie minoranze o in base agli strumenti pacifici o meno usati nel rivendicare. Le minoranze devono essere protette in ugual misura. Sarà poi la realtà concreta, storicamente deter- (Contlnua In 2* pagina) stavniki slovenskih organizacij v Benečiji ter vsi tisti, ki se zavedamo vrednosti in pomena narodnoosvobodilne borbe. Zbiramo se v času, ko se častijo mrtvi in tako smo se zbrali tudi letos, v četrtek 30. oktobra. Najprej so predstavniki Generalnega Konzulata, družbeno-političnih organizacij občine Tolmin, ANPI iz Čedada in Vidma ter predstavniki teritorialnega odbora Slovenske -Kulturno - gospodarske zveze za videmsko pokrajino položili vence in cvetje k spomeniku Rezistence v Čedadu. Svečanosti, ki je bila ob točno napovedani uri, ob 11. predpoldne, so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti z županom Pascolinijem na čelu, ki je imel kratek, a zelo pomemben govor o pomenu skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanov za ideale svobode in demokracije. «Skupen boj in skupno prelita kri za te ideale je odprla pot globokemu prijateljstvu in vsestranskemu sodelovanju med Italijo in sosednjo SFRJ», je med drugim dejal čedajski župan. Po kratkem sprejemu, ki ga je priredil župan Pascolini v domači gostilni, so se udeleženci razdelili v dve skupini. Prva, ki ji je nače-leval generalni konzul Štefan Cigoj, je odpotovala v oddaljeno Rezijo, drugo skupino pa je vodila po vzhodni Benečiji Konzul Nevenka Kovačič. Iz Čedada je najprej odpeljala kolona avtomobilov proti Št. Lenartu in najprej smo položili vence k spomeniku trinajstih padlih slovenskih partizanov, ki se nahaja na tamkajšnjem pokopališču. Tu ni bilo župana, kakor v Čedadu, niti drugega občinskega predstavnika, kakor ga ni bilo v Srednjem, kadar smo polagali vence pri Sv. Pavlu in v Gorenjem Trbilju. Pri Sv. Štoblanku so nas čakali namestnik župana dreške občine Gianni Jurman, odbornik Antonio Trusgnach, župnik Mario Laurencig in domače prebivalstvo. V Topolovem sta se udeležila svečanosti grmiški župan Bonini, župnik Romanin in domače prebivalstvo. Ko smo se razdelili v Čedadu v dve skupini, smo bili dogovorjeni, kakor prejšnja leta, da se vsiskupaj (tisti, ki so odšli v Rezijo in tisti, ki so šli po Benečiji) srečajo na enotni svečanosti zvečer v Matajurju, kar se je zgodilo tudi gor ob točno določeni uri. Ob polaganju vencev k spomeni- kom padlih smo poslušali kratke, a ganljive govore predstavnikov OK zveze socialistične mladine iz Slovenije - Tolmin. Žal, da ne moremo teh zanimivih govorov objaviti, zaradi pomanjkanja prostora. Ostaja nam prostor, da lahko omenimo samo imena govornikov in mesto, kjer so govorili: pred spomenikom v Sv. Lenartu je govorila Perdih Metka, pri Sv. Pavlu Sonja Kristan, v Gorenjem Trbilju Drago Podobnik, pri Sv. Štoblanku predsednik OK ZSMS iz Tolmina. V Topolovem Nada Klinkon in v Matajurju Milan Leban. Tudi pred matajurskim spomenikom padlim in v Reziji sta bila prisotna župana. Tako sovodenjski župan Paolo Cudrig, kakor rezijanski Barbarino Antonio sta spregovorila ob spomenikih in sta s svojimi iskrenimi besedami počastila tiste, ki so padli za našo svobodo. V Reziji je spregovoril nekaj ganljivih besed tudi bivši partizan in bivši župan Enzo Lettig. Ob spomenikih padlih v vzhodni Benečiji je pel dekliški oktet šolskega centra Tolmin, pod vodstvom Vere Klemente, v Rezjji pa moški oktet «Simon Gregorčič» iz Kobarida, ki ga vodi Bajt Metod. So tako lepo in čustveno peli priložnostne pesmi, da so komentirali prisotni in mimoidoči: «Pojejo za svoje očete in brate, ki so tod namočili slovensko zemljo, s svojo krvjo». Ta občutek so imeli tudi številni Garibaldinci, katerih delegacijo je vodil podpredsednik ANPI iz Vidma prof. Luigi Raimondi, ki je pred spomenikom v Matajurju počastil padle za svobodo v imenu italijanskega odporništva. Z globokimi besedami je poveličal vrednost skupnega boja, proti skupnemu sovražniku in ostro obsodil tiste, ki delujejo na tem, da bi skalili prijateljstvo, ki je nastalo od našega skupnega boja. Na čelu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ki so prišli počastit naše padle za svobodo iz Tolmina je bil predsednik občinske skupščine tov. Stane Kovačič. Delegacijo beneških partizanov je vodil predsednik Mario Bergnach, teritorialni odbor SKGZ sta zastopala predsednik Viljem Černo in odgovorni urednik Novega Matajurja. Kot povedano, smo se zbrali na zaključni svečanosti v Matajurju vsi: «Beneška» in «Rezijanska» skupina. Tudi oba okteta sta zapela pred spomenikom padlih. Bila je že skoraj tema, ko smo opravili svojo sve- (Nadaijevanje na 2 strani) APPELLO Perchè no a Ancora una volta il Provveditorato agli Studi di Udine ha negato l’autorizzazione perchè il concorso dialettale sloveno »Moja Vas» (Il mio paese) si svolga nelle scuole. Secondo il provveditorato non sono e-mersi, rispetto allo scorso anno, elementi nuovi. Perciò Dokument je naletel na široko soglasje. Tako bodo novo upravo podpirali celo socialdemokrati, čeprav nimajo svojega predstavnika v odboru, medtem ko so se predstavniki liberalne stranke in furlanskega gibanja (Movimento Friuli) zdržali s Con una larga convergenza di consensi si è concluso il dibattito nel consiglio provinciale di Udine sul documento programmatico e sulla nuova maggioranza DC, PSI, PRI e PSDI. Quest'ultimo, pur rimanendo fuori della giunta, è infatti entrato a far parte della maggioranza, mentre PLI e MF hanno dichiarato la propria astensione «per operare di volta in volta sui fatti». Contrario il voto dei solo PCI. Assente il rappresentante del MSI. L’ampio consenso alla nuova giunta non ha certo risparmiato i giudizi critici che all'impostazione programmatica sono venuti avanti nel corso delle due giornate di dibattito, anche da settori che poi hanno deciso di sostenere la giunta. Ne fanno prova la polemica PSI-PSDI, l'atteggiamento critico del MF, le argomentazioni del PCI. Il dibattito si è incentrato prevalentemente su temi politici e quindi sul ruolo della provincia nel futuro. Può essere molto interessante notare come il dibattito non si sia lasciato sfuggire l’occasione di un serrato confronto fra i vari gruppi su alcuni temi qualificanti, quali le comunità etnico-linguistiche, il trattato di Osimo, l'Università di Udine, per quanto proprio le dichiarazioni programmatiche del presidente En-glaro si fossero limitate solo ad accenni generici. Sono stati argo- l’ottavo concorso «Moja Vas» potrà solamente essere pubblicizzato, da parte di insegnanti, direttori e presidi, nelle classi e sarà quindi svolto a casa da parte degli alunni. Il disappunto del centro studi Nediža, organizzatore del concorso, non è dovuto pojasnilom, da bodo delovanje nove uprave pač presojali sproti, ob reševanju konkretnih vprašanj. Ob glasovanju so edino komunisti bili proti odobritvi programskega dokumenta. Misovski predstavnik pa je bil odsoten. Kljub temu. menti che hanno coinvolto tutti i gruppi: Bertasso, Lepre, Illusi e Bertoli (DC); Rosenwirth (PSDI); Sbuelz (PSI); Comini (MF); Contin, Comuzzi e Petricig (PCI). Anche se il dibattito in consiglio provinciale ha risentito di un accentuato rinnovamento dei suoi componenti, è innegabile che i temi del Friuli potranno avere una ulteriore spinta nei mesi prossimi: intanto è stato approvato unanimemente un ordine del giorno del MF con il quale si chiede la convocazione di una seconda conferenza sui gruppi etnico - linguistici, lo studio del trattato di Osimo e l'ulteriore finanziamento dello stato della legge 546 per la ricostruzione. C’è quindi un impegno del vice^ presidente Sbuelz (PSI) a tenere conto di quanto è stato realizzato in passato nel consiglio provinciale di Udine sui problemi della cultura e della collaborazione internazionale. All'intervento del consigliere Petricig (che ha chiesto un discorso più impegnato della maggioranza), in particolare, sono venute risposte per molti versi positive, che richiederanno, ha detto Bertoli, una certa intesa fra tutti 1 gruppi. Da osservare infine che la conclusione in sloveno del discorso di Petricig si è potuta svolgere nel gjeno rispetto della libera espressione linguistica. "Moja vas„ ai limiti che così si pongono alla partecipazione degli alunni, quanto al fatto che con mancata autorizzazione si lascia cadere l’occasione per una interessante esperienza didattica nelle scuole e ci si muove così nella direzione della negazione dei valori linguistici della comunità slovena del Friuli. Con la decisione del provveditorato, infatti, si pongono limiti alla presenza della parlata slovena nelle scuole, proprio nel momento in cui si vanno avanzando, da più parti, proposte per la valorizzazione delle culture locali. Perciò il Centro studi Nediža si appella a tutte le forze democratiche, politiche e culturali, affinchè intervengano presso le autorità di governo al fine di rimuovere l’inopportuna decisione del Provveditorato a-gli studi di Udine. Rammenta di aver formulato, in merito allo svolgimento del concorso dialettale sloveno, le seguenti richieste: a) illustrazione del concorso «Moja Vas» nelle classi; b) consentirne lo svolgimento in orario di lezione, agli alunni che lo volessero; c) far pervenire gli elaborati, senza correzioni, diretta-mente all’indirizzo «Moja Vas» - 33049 S. Pietro al Natisone. Come si vede solo la prima richiesta è stata soddisfatta, per quanto il Centro studi Nediža facesse osservare, nella propria richiesta, che l’ente promotore è riconosciuto e sovvenzionato dalla Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia e che l’iniziativa riveste carattere esclusivamente culturale, ponendosi il fine di valorizzare le parlate slovene locali della provincia di Udine. li Centro Studi Nediža da je bil dokument sprejet s široko večino pa je bilo med razpravo slišati kar precej kritičnih pripomb in ugotovitev, tudi s strani predstavnikov strank, ki so potem sklenile podpreti novo večino. Naj omenimo samo polemiko med PSDI in PSI, kritično zadržanje Furlanskega gibanja ter izvajanje predstavnikov KPI. Razprava se je sukala predvsem okoli političnih v-prašanj, med katerimi je prav gotovo na prvem mestu vloga pokrajine v bodoči upravni ureditvi. Poleg splošnih političnih problemov, da je prišlo do konfrontacije stališč tudi glede nekaterih specifičnih vprašanj, tako o jezikovnih in narodnostnih skupnostih, o osimskem sporazumu, videmski univerzi itd., čeprav so bila ta vprašanja v programskem dokumentu le bežno nakazana. V razpravo so posegli Bertasso, Lepre, Illusi in Bertoli (za KD), Rosenwirt (za PSDI), Sbuelz (za PSI), Comini (Za furlansko gi-banje-Movimento Friuli) ter Contin, Comuzzi in Petricig za KPI. Čeprav je . bilo že med razpravo samo opaziti, da se je sestava članov pokrajinskega sveta močno spremenila, ne more biti dvoma, da bodo že v prihodnjih mesecih prišla ponovno v ospredje vsa tista vprašanja, ki posebej zadevajo Furlanijo in njene značilnosti. Tako je bil na tej seji tudi soglasno odobren osnutek dnevnega reda, ki zahteva sklic II. Konference o jezikovnih in narodnostnih skupinah, ponovno financiranje zakona 546 o popotresni obnovi in zahteva po preučevanju osimskega sporazuma. Osnutek je predstavilo Furlansko gibanje. In končno je tu še obveza podpredsednika pokrajinske uprave, Sbuelza, da bodo upoštevali dosedanje pobude, ki so izšle iz pokrajinskega sveta tako glede vprašanj s področja kulture, kakor mednarodnega sodelovanja. Svetovalec KPI Petricig je v svojem posegu postavil nekaj konkretnih predlogov, ki so že naleteli na razmeroma ugoden odziv. Petricig je svoj poseg zaključil v slovenščini. Le minoranze . . . Continuazione dalla 1* Dag. minatasi, a formare, almeno inizialmente, usi diversificati dello stesso diritto. Evidentemente i processi di assimilazione messi in atto dagli organi di Stato hanno creato situazioni soggettivamente diverse. E' quindi opportuno lasciare a ciascuna comunità il tempo ed il modo ad essa più idoneo per riprendere possesso del proprio essere autentico, di sbarazzarsi dei complessi di inferiorità e rimuovere quegli ostacoli che «limitano di fatto la libertà e l’uguaglianza dei cittadini» (art. 3 della Costituzione). Nella maggior parte dei casi si tratta in effetti di un’opera di restauro di un patrimonio che va scomparendo: non tanto un patrimonio culturale, o lingulsico, o folcloristico, bensì di libertà, di uguaglianza, di democrazia, di pluralismo. Anche per questo il risveglio della coscienza della propria identità da parte delle minoranze non può essere interpretato solo in chiave culturale. Questo movimento ha una dimensione essenzialmente politica, poiché traduce la volontà che queste formazioni sociali (ai sensi dell'art. 2 della Costituzione) hanno non solo di gestire in prima persona il loro destino, ma anche di partecipare effettivamente e con pari dignità «all’organizzazione politica, economica e sociale del paese». Questa organizzazione, con l’applicazione delle norme di tutela delle minoranze, vedrà allargarsi l’ambito delle autonomie locali, e quindi sostanziamente mutarsi i rapporti fra Stato e oittadini. Questo prevedibile allargarsi del pluralismo e della democrazia preoccupa i paladini dello Stato Manjšine .... (Nadaljevanje s 1. strani) Poudarjati je treba sleherno različnost z namenom razvajanja od celotne skupnosti in preprečevanja osveščanja. To velja za Ladince in Slovence, za Grke in Albance, za Sardince in druge skupnosti. Osveščenost namreč pomeni postavljanje zahtev po izobraževanju v lastnem jeziku, po gospodarskem razvoju, prostorskem načrtovanju itd.. V bistvu pomeni preprečevati manjšinam, da bi postale aktivni dejavnik v družbeni ureditvi, kot alternativa centralizirani obliki administracije, da bi postale politična stvarnost. Vzemimo primer Slovencev v Furlaniji Juljiski Krajini. Ta skupnost, ki šteje okrog 120 tisoč pripadnikov in ki živi ob italijansko-jugoslovanski meji in je upravno razdeljena v tri pokrajine, se sama smatra za narodnostno manjšino. V tem smislu želimo pojasniti, da se kot narod smatra (S. Salvi) skupnost oseb, ki prebivajo na določenem prostoru in ki si od drugih skupnosti razlikujejo po jezikovnih, kulturnih, zgodovinskih in družbeno gospodarskih značilnosti. Prav te značilnosti pa ustvarjajo pripadnost pri pripadnikih skupnosti zavest o posebni, lastni identiteti In v skladu s tem izražajo tudi težnje po samostojnem uravnavanju lastnega življenjskega prostora in razvoja. Barbinova teorija pa ima cilj delitev tržaških in goriških Slovencev od tistih v videmski pokrajini in nato še delitev slednjih v manjše skupine in podskupine na podlagi značilnosti narečne govorice. Ta posebna oblika zaščite ima torej kot cilj zapostavljanje med pripadniki iste jezikovne manjšine, na-bolj široko pa naj bi Slovenci v videmski pokrajini postali samo še folklorna zanimivost in končno eksponat v etnološkem muzeju. Videmski Slovenci zato terjajo jamstva za svoj nemoten in celovit razvoj, ki je v začetni fazi lahko ražličen, v odnosu na dejansko stanje, ki pa ima za končni cilj ponovno utrditev enotnosti celotne narodnostne skupnosti. V bistvu je torej vprašanje zaščite jezikovnih manjšin izredno pomembno politično vprašanje, ki ga je treba reševati ob upoštevanju dveh osnovnih načel ustave: enakopravnosti in pluralizma. Vsekakor ima ta ugotovitev razmeroma skromen pomen - če stvar obravnavamo samo z vidika volilnih glasov. Od tod tudi tako malo zanimanja s strani velikih (vsedržavnih strank). Zato bi glede reševanja teh vprašanj lahko imelo pomembno in odločilno vlogo kulturno - politično združenje, ki bi italijanskemu javnemu mnenju predstavilo kruto In nepoznano realnost: med različnimi skupinami zapostavljenih državljanov so tudi jezikovne manjšine. (Iz Appunti di cultura e politica) nazione, accentratore dei poteri e fonte di una cultura massificante, che tende a creare un modello unico di cittadino, quale brutta copia d‘ una classe dirigente con evidenti pratiche egemonizzanti. Chi è diverso, chi si distingue dalla norma, è un elemento potenzialmente destabilizzante che mette in pericolo l’integrità dello Stato. I gruppi impegnati per il riconoscimento giuridico delle minoranze che rappresentano, vengono quindi visti come elementi sovversivi, autentico pericolo per la stabilità dell'«ordina-mento democratico». Le risposte che vengono date nell’attuale momento storico alle esigenze delle minoranze linguistiche sono, come già indicato, ancora largamente determinate dall'ideologia nazionalista. Una risposta però occorre darla, anche sotto la pressione degli avvenimenti interni ed internazionali. Per essere credibile, questa risposta va inserita in una cornice concettuale di grande respiro che lasci ampio spazio alla creatività istituzionale. Non può un problema di queste dimensioni storiche per il futuro del nostro paese, essere ridotto a semplice controversia di carattere culturale. E’ innanzitutto indispensabile, a mio avviso, rifiutare la teoria dell’«etnismo», delle «comunità minori» avanzata da Barbina (vedi «Appunti», del maggio 1979) che altro non è che la sistemazione delle posizioni nazionaliste di buona parte della Democrazia Cristiana friulana. Questa concezione del problema delle minoranze linguistiche privilegia di fatto la maggioranza, perpetuando l’ideologia nazionalista a discapito delle altre comunità e culture che comunque sono aprioristicamente definite «minori» e subordinate agli interessi della maggioranza. In questa ottica tutto può essere concesso a queste «comunità minori», divise, suddivise, fatte esplodere in cento, mille, artificiosi particolarismi. Ogni sfumatura dialettale va tutelata, ogni danza folcloristica salvaguardata. Ogni minima diversità va messa in evidenza per dividere la comunità, frenare la presa di coscienza dell'unità sostanziale del singolo gruppo (sloveni, ladini, sardi, albanesi, greci ecc.) e impedire la nascita di rivendicazioni adeguate alle esigenze di sviluppo di qualsiasi società globale: insegnamento, servizi sociali, pianificazione territoriale, sviluppo economico, istituzioni varie ecc., in sostanza si tratta di impedire che le minoranze linguistiche si pongano come interlocutori degli attuali ordinamenti come alternativa alla gestione centralizzata dello Stato, come realtà politica che pone pro- Počastili smo naše mrtve Nadaljevanje s 1. strani to dolžnost in ker smo bili vsi lačni, je bilo treba nekaj poskrbeti «za pod zob». V «Rifugio Pelizzo» smo se zbrali vsi. Ni bilo potrebno, ampak če je bilo potrebno, smo šeenkrat razumeli vsi, da nas združujejo tisti, ki so padli za našo svobodo. IZIDOR PREDAN Govor Sonje Kristan v pri Černetičih V teh poznih jesenskih dneh, ko se narava pripravlja na zimski počitek in se kot v slovo razcvetijo še zadnje rože - Krizanteme, praznujemo dan mrtvih, dan spomina na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa so se za vedno poslovili od nas... Mnogim se ta dan odpirajo stare, komaj zaceljene rane, ker niso še preboleli izgube svojih dragih. Zdi se, kot, bi nas nežni cvetovi in drobne lučke ponovno spomnili, kako radi smo jih imeli. A človek premine — človeštvo ostane. In z njim živi vse, kar je posameznik storil in žrtvoval. To še posebno velja za vse tiste, ki blemi di ordine politico e che aspetta risposte di pari segno. Un esempio: gli Sloveni del Friuli - Venezia Giulia. Questa comunità di circa 120 mila unità, dislocata lungo il confine italo - jugoslavo e amministrativamente divisa tra le province di Trieste, Gorizia e Udine si autodefinisce come «minoranza nazionale». Va precisato che la nazionalità viene definita (S. Salvi) come «... un gruppo umano che abita un territorio determinato e che si differenzia dagli altri gruppi per un insieme di caratteristiche che possono essere linguistiche, culturali, storiche e socio-economiche, le quali comportando nei membri di questo gruppo la coscienza di una identità particolare, non necessariamente esplicita, che si concreta nella tendenza ad organizzare autonomamente il proprio spazio politico, culturale e perfino amministrativo...». Il deleterio etoismo delle «comunità minori» accolto da Barbina intende invece dividere gli Sloveni di Trieste e Gorizia da quelli di Udine e poi quelli di Udine tra di loro a seconda delle caratteristiche dialettali delle singole Valli. Questa tutela particolareggiata ha come funzione essenziale il mantenimento di una assurda discriminazione tra cittadini appartenenti a una medesima minoranza linguistica e come evidente conseguenza la trasformazione degli Sloveni della provincia di Udine in riserva di curiosità folcloristiche oggi, in museo etnologico domani. La rivendicazione politica degli Sloveni è di svilupparsi in quanto società globale ed unita, secondo i modi ed I tempi più rispondenti alle singole realtà, per giungere, in prospettiva, alla ricomposizione dell’unità sostanziale del gruppo, diviso dalle vicende storiche. In sostanza, e per concludere, la questione della tutela delle minoranze linguistiche è un problema politico di grande rilevanza che va interpretato secondo due dei principi fondamentali della nostra Costituzione: l’uguaglianza ed il pluralismo. Chiaramente questo argomento è di scarsissima rilevanza elettorale ed interessa relativamente i partiti «nazionali». E’ compito di un movimento politico - culturale quale la Lega, capire che tra i diseredati, ai quali manifestare concretamente la propria solidarietà, vi sono anche le minoranze linguistiche. Lo può fare portando alla conoscenza dell’opinione pubblica italiana questa scomoda e spesso tragica realtà. (Da «Appunti di cultura e politica», Anno III - n. 6-7 - giugno-luglio 1980) so padli v boju proti fa-žizmu. Smrt ne izbira. Ob misli na vse tiste mlade fante in dekleta, ki jih je usoda postavila v najbolj surov čas zgodovine, se nam stiska srce. Bili so naših let, nekateri malo starejši, a vsi polni mladostnih sanj, velikih pričakovanj in idealov. Ko je šlo za biti ali ne biti, za svobodo človeka, niso pomišljali. Cena te pa je bila neizmerno visoka. Premnogi so jo v naskokih, zase dah ali kot talci plačali z življenjem. Žrtev vseh je enako dragocena in njene sadove vsi vživamo. Naš dolg do njih ne bo nikoli povrnjen. Res, prenekateri spomenik ali grob je čez poletje prerasla trava in zdelo se je, kot da smo pozabili nanje. V šumu in naglici vsakdanjega življenja nas pot morda premalokrat zanese tja. Toda oni sami ne bodo nikoli pozabljeni. Njihova imena nam niso samo v spomin, temveč tudi opomin. Idea lom, za katere so se borili in umrli, bomo vedno ostali zvesti. Tudi mi se bomo, če bo treba, znali žrtvovati tako, kakor oni, kot je povedal in s vojo smrtjo potrdil pesnik Kajuh: «Lepo je, veš mama, lepo je [živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti». Počastimo padle partizane z minuto tišine. Slava njihovemu spominu! Zakaj spet NE za natečaj "Moja vas,, Šolsko skrbništvo v Vidmu že spet ni izdalo dovoljenja, da bi mogel natečaj «Moja vas» redno potekati v šoli. Mnenje skrbništva je, da se od lani do letos ni nič bistvenega spremenilo. Zaradi tega bo 8. natečaj «Moja vas» potekal tako kakor lani. Učitelji, profesorji, ravnatelji ter didaktični ravnatelji bodo otroke opozorili za pobudo, prispevke pa bodo morali otroci pisati doma. Nezadovoljstvo ne izhaja toliko zaradi omejitev, ki se postavljajo otrokom, ugotavljajo v študijskem centru Nediža. Odklonitev dovoljenja pomeni ponovno odklanjanje priložnosti za preučitev zanimive didaktične izkušnje, vseskupaj pa je najbrž usmerjeno proti priznavanju jezikovnih vrednot slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji. S sklepom šolskega nandzorništva se skuša omejiti prisotnost slovenske govorice v šoli, v trenutku ko se z različnih strani postavljajo predlogi o ovrednotenju zapostavljenih krajevnih kultur. Zaradi tega študijski center Nediža poziva vse demokratične politične in kulturne dejavnike, da posredujejo pri vladnih organih in da se spremeni skep videmskega šolskega nadzorništva. Študijski center Nediža pojasnjuje, da je v zvezi izvedbe slovenskega dialektalnega natečaja postavil sledeče zahteve: a) Da se pomen pobude in način njene izpeljave pojasni v šolah; b) Da se dovoli učencem in dijakom, ki bi to želeli, da prispevke napišejo med rednim poukom; c) Da se nepopravljeni prispevki pošljejo neposred- no na naslov Moja vas - 33049 Špeter. Kakor izhaja iz članka, je skrbništvo sprejelo samo prvi predlog, kljub temu da je šolski center Nediža v obrazložitvi prošnje navedel, da je organizator pobude ustanova, ki je priznana in tudi prejema deželno podporo in da gre za pobudo, ki je izrecno kulturnega značaja saj ima za cilj ovrednotenje slovenskih narečij v videmski pokrajini. Razprava o programskem dokumentu v videmskem pokrajinskem svetu PRESENTATO IL DOCUMENTO PROGRAMMATICO DELLA MAGGIORANZA AL CONSIGLIO PROVINCIALE DI UDINE STARE OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI V BENEČIJI (8) Zakonski osnutek poslanke Gruber Benco in deželna jezikovna realnost Nekoč so bili kovači zelo Številni po naših vaseh in tudi zelo aktivni, ker iz njihovih rok je prihajalo praktično skoraj vse drobno kmetijsko in hišno orodje. Ljudje so imeli pri vsaki hiši nekaj starega železa ali odpadlega materiala; posebno po prvi svetovni vojni ga je bilo povsod dovolj, ker so ga ljudje pobrali kar na bojiščih. Na področju Krna, kjer so bili zelo hudi boji, so leta in leta tudi delavci iz Benečije pobirali orožje in razbitine ter jih prodajali tovarnam. Ljudje so torej nosili domačim kovačem star material iz katerega so ti napravili vsakovrstno posodo. Izdelovali so predvsem: skiere, kanjce, malendrine (furlanska beseda; it. piccone), sapone (furi, beseda; it. zappone), podko-vè, pauče, vsakovrstne nuože, lietve, matike, kosirje, cem-pine al pa rempine (furi.), špi-njake, kjučavince, cavile, bar-tuele (iz furi, bertuèle; it. bandella), kankerje (friul. can-car; it. cardine), nakune (na katerih so klepali kose) itd.. V Petjagu, kjer so imeli ba-tifjar na vodo, so se lotili tudi zahtevnejših del in izdelovali lopate ter celo velike gozdarske žage. Naši ljudje so morali kupovati edino kose čeprav, po mnenju nekaterih, so jih pred sto in več leti izdelovali tudi doma. Za svoje delo kovač ni potreboval bogvekaj dosti orodja; seveda je moral imeti lankih al pa linkuin (iz furi, incuin al lincuin / nakovalo), posebne kovaške kliešče, mlat in fužino s kovaškim KOVAČI miehom. Delal je v kovačiji in kot gorivo je potreboval posebno «uogje», ki si ga je navadno sam priskrbel s kuhanjem majhnih «kuot». Naši kovači so znali tudi kaliti železo al jeklo in velikokrat so ga morali tudi zvarit’: pri tem delu so rabili sudàn (sl. sol-dan; it. marga, marna), to je poseben prah, ki so ga pridobivali iz gnilega kamna zelenca; potrebovali so ga predvsem, ko so varili ostrijo (nože, skire itn.) in so jo morali podluožt («dodati kakšen jeklen klin izrabljeni konici»); če so varili drobne reči so lahko rabili ram, navaden plèh al pa čukež (iz nemščine: Zugeisen - «žica») fileštrin al želiezno nit. Kuhinjsko posodo so navadno zacinili s činom (kosi-tar) in pri tem so se posluževali tudi posebnih kislin. Medtem ko v drugih slovenskih pokrajinah je priimek Kovač al Kovačič zelo razširjen Tako kot pri drugih narodih (na prim. it. Fabbro, nemško Schmidt), v Benečiji se je ohranil predvsem kot hišno me (Kovači) tam kjer so imeli kovačijo al pa kovača. V Idrijski dolini pa imamo zelo lep toponim: Kovačeviča (dial. Kovačeuca) iz katerega je prišel tudi priimek Kova-čevščak (ital. oblika: Cova- ceuszach); 1.1678. «Floriancig de Covaceviza»; 1.1679. Covaceuszag. Kovačeviča (it. Covacevizza) izhaja iz pridevnika kovačev in pripone -ica ter pomeni: teren, področje, ki je bil ali je last ponim Cierkunca, ki izhaja iz kovača, (prim. tudi mikroto- pridevnika cerkoven a, o in pripone -ica, kar v beneško slovenskem dialektu je dalo «Cierkunco» :teren, ki je (bil) last cerkve). Tudi kovaška obrt je pri nas skoraj izumrla, ker ve dan-šnjih pogojih ne more biti več rentabilna, in niti delati konkurenco industrijskim izdelkom, ki so cenejši. Nekateri domači kovači so se zato specializirali v izdelovanju železnih ograj al pa so se posvetili obrtniško - umetniškim izdelkom, ki jih ne premore industrijska tehnologija. B. Z. ŠE ADAN KRAT MOJA VAS! Nel pomeriggio di lunedì 20 ot tobre l’assessore regionale del Lavoro e Previdenza Sociale dott. Aldo Gabriele Renzulli ha fatto visita all'Amministrazione comunale di San Pietro al Natisone che era presente con il Sindaco prof. Giuseppe Marinig, gli assessori comunali Adami, Qualizza e Chicchio ed il presidente delia Casa di Riposo del luogo m. Elio Coren. Era presente pure il consigliere regionale Romano Specogna. L’incontro si è iniziato con la visita del nuovo edificio della Casa di Riposo «Giuseppe Sirch» che è stato ampliato e ammodernato con l’intervento della Regione e di vari Enti tra cui l’Associazione Indù striali di Udine, la Banca Popolare, la Repubblica di San Marino, la Comunità Montana ed altri. L’edificio è ora ultimato e sarà occupato entro l'anno ospitando con modica retta una sessantina di anziani ed V Spetru so na skupščini, ki sta jo sklicala sekcija CAI in društvo športnih ribičev, ustanovili stalni odbor za zaščito Nadiže. Ta pobuda je nastala kot odgovor na načrte vodovodnega konzarcija Pojana, po katerih naj bi za ojačitev oskrbe z vodo, zajezili kar tri močne pritoke Nadiže, na odseku med Stupico in državno mejo. Omenjeni tri pritoki so edini, ki v sušnem obdobju dovajajo dovolj vode v Nadižo. Če bi uresničili načrt konzorcija, bi se Nadiža, od državne meje do sotočja z Abor-no in Kozico spremenila v majhen potoček, kar bi vsekakor imelo precejšnje posledice v krajevnem ekonomskem ambientalnem in ekološkem sistemu. Spremembe pa bi bile tudi v spodnjem toku reke. Med razpravo na omenjeni skupščini so tudi ugotovili, da je treba pomanjkanje vode v omrežju prepisati okvaram na ceveh ter neustreznemu hranilniku na «Monte dei bovi». Skratka skupščina je na novo potrdila stališče, ki ga je v posebnem dokumentu že o-predelil občinski svet v Špetru, nihče nima namreč namena odrekati pravice do u- Problem manjšine je v resnici problem večinskega naroda: če ima manjšina težave v družbi, v kateri živi in katere je del, to pomeni, da nekaj v večinskem narodu ni v redu. Družba, ki je odprta do vsakovrstnega problema, je zagotovo odprta tudi do vprašanj manjšin, ki so vedno in povsod faktor obogatitve za celotno družbo. Samo narod, ki je resnično prost, lahko da prostost manjšinam, s katerimi živi na invalidi delle Valli del Natisone. L’incontro con l’assessore Renzulli è proseguito nella sala della Giunta dove sono stati presi in esame i principali problemi attualmente sul tappeto. In particolare è stato esaminato il problema della ca sa che l’Amministrazione comunale pone in testa al suo programma. Il Comune ha il Piano di Edilizia economica e popolare ma bisogna ampliarlo per poter mettere sufficienti aree a disposizione anche dei terremotati non proprietari, dei nuovi nuclei e degli emigranti che hanno potuto fare richiesta. Occorre poi con urgenza un lotto di case popolari. In proposito l’Istituto Autonomo Case Popolari di Udine ha predisposto un piano che prevede per San Pietro al Natisone ventiquattro alloggi. Occorre ora il finanziamento della Regione. Sempre in tema di case si attende dalla Regione l'approvazione della va porabe in preskrbe tako življenjsko pomembnih elementov, kakor je voda, vendar je treba pri tem paziti, da ne pride do nepopravljivih posegov v naravnem sistemu, katerega del je tudi reka. Proprio su questo giornale 15 giorni fa avevamo pubblicato un articolo dedicato al problema della caccia. Oggi purtroppo dobbiamo riprendere l’argomento con una drammatica notizia. Domenica 2 novembre, sul versante nord del Mata|ur (Go za babo), è morto il cacciatore Paolo Soran di Treviso, coniugato con Valeria Marseu di Poz-zera (Mersino Basso). Paolo appena ne aveva la possibilità veniva al paese originario di Valeria, e così aveva fatto anche domenica. Con alcuni amici era andato a caccia. Verso le 10.15, per cause non ancora accertate, è accaduto l’incidente che, da una prima constatazione, non sembrava potesse avere le conseguenze che purtroppo ha avulo. Paolo era rimasto ferito all'arteria femorale. L’allarme è giunto al rifugio Pe- istem teritoriju, je bilo že večkrat zapisano. Večinski narod mora na vse načine ščititi manjšino in pospeševati poznavanje njenih značilnosti od strani vseh državljanov, ter se mora vedno truditi, da manjšina lahko nemoteno informira javnost o sebi in o svojih problemih. Mora, tudi, nenehno pospeševati njen gospodarski razvoj, ker tudi in predvsem materialna baza lahko ščiti manjšino pred nevarnostjo asimilacije. Prav vse to smo pogrešali do zdaj v naši deželi; stvari pa se zdaj vendarle boljšajo in dobri sosedski odnosi pričajo o novem vzdušju, ki ga čutiš v naših krajih. V ta kontekst hi postavili tudi novi zakon ski predlog poslanice Gruber Benco o začšiti slovenske, furlanske in nemške manjšine v naši deželi. Izhajajoč iz podatkov o jezikovnem stanju v naši deželi, ki riante al Programma di Fabbrica zione che permetterà la costruzione di diverse nuove abitazioni da parte di privati che hanno già avu to assegnazione di contributi regionali- Con l’assessore Renzulli è stato poi esaminato il problema dell’as sistenza nel quadro della prossima attuazione della riforma sanitaria con le unità sanitarie locali e di un prossimo piano regionale per l'Assistenza sociale. In tale contesto si inquadrano l'attività della Casa di Riposo «G. Sirch» di San Pietro al Natisone ed il servizio domiciliare agli anziani attualmente gestito per l’intera zona dalla Co munità Montana. I due servizi sono strettamente collegati e con il nuovo provvedimento regionale potranno ulteriormente attrezzarsi e svilupparsi per un'organica assistenza non solo agli anziani ma anche alle famiglie, ai minori, agli handicappati ecc. Con l'assessore Renzulli ed il consigliere Specogna si è esaminato alfine lo stato della ricostruzione con particolare riguardo ai Piani particolareggiati di Azzida, Vernasso, Clenla e Puoie che, completate le complesse procedure burocratiche e procedurali, attendo no i finanziamenti per la concreta realizzazione. Questi ed altri problemi sono stati al centro del cordiale incontro degli Amministratori locali con l’assessore Renzulli che ha preso atto delle realizzazioni in corso ed ha assicurato il più concreto interessamento per i! conseguimento degli interventi regionali richiesti- lizzo verso le 11, dove il gestore, Renato Massera, ha provveduto ad avvertire l’ospedale di Cividale ed i carabinieri. L'autoambulanza e gli infermieri erano già sul luogo dell’incidente, quando, alle 12.30, è sopraggiunto l'elicottero dell’esercito proveniente da Casarsa, ma per Paolo era troppo tardi: la morte lo ha colto mentre veniva trasportato all’ospedale. E’ stato fatto tutto il possibile per salvare la vita all’uomo? Ci chiediamo: è possibile che sulla vetta del Matajur si possa morire dissanguati, aspettando i soccorsi? Purtroppo questo è uno dei gravi problemi della Benecia, per quanto riguarda ogni genere di assistenza, dalla più banale ai casi come quello di Paolo, che ci ha dimostrato come si può morire facilmente. CGL ga je leta 1975 pripravila študijska skupina « Alpina » iz Bellinzone v Švici, v sodelovanju z občinami v deželi Furlanija - Julijska krajina (52% ljudi govori italijanščino, 43% furlanščino, 4,1% slovenščino ter 0,4% nemščino), osnutek zakona pravi v prvem členu: «Po duhu in črki ustave italijanske republike se ščitijo furlanska manjšina, ki živi v provincah Gorica, Videm, Pordenon in Benetke; slovenska, ki živi v provincah Trst, Videm in Gorica in nemška, ki živi v provincah Belluno in Videm. Orugi člen pa pravi: ...manjšinam se jamči: poučevanje materinega jezika v materinem jeziku: uporaba materinega jezika v stikih z javnimi ustanovami, v toponoma-stiki in antroponomastiki; pospeševanje kulture, tiska in sredstev množičnega obveščanja v njihovem jeziku: zagotovitev finančne pomoči za uresničevanje navedenih pravic. Predlog se nadaljuje v istem duhu v naslednjih členih. Zakonski predlog je dvignil dosti prahu pri najbolj konservativnih krogih v Trstu in drugod. že samo dejstvo, da je omenjeni zakonski predlog sprožil .številne nasprotuje-oče si ocene in toliko diskusij med strankami, kot tudi v javnosti, je za nekatere pozitivno, ker čimveč je manjšinska problematika prisotna v medijh množičnega obveščanja in v javnosti, tem bliže je dokončna rešitev navedenih problemov. Drugi pa menijo, da je ta novi predlog zakonskega osnutka poskus zaustavitve tega, kar je bilo že konkretnega sprejetega v posebni vladni komisiji za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Kot smo že na začetku tega članka zapisali, je rešitev problemov sleherne manjšine treba najprej iskati v zrelosti večinske družbe in o mnenju in stališčih, ki jih ima ta družba to tega vprašanja. Marino Vertovec Comunicato stampa I comunisti di Resia per lo sviluppo della Valle Si è svolto nei giorni scorsi a Resia il sesto congresso della sezione del PCI, al quale sono intervenuti l’on. Colomba ed il consigliere regionale Magrini. Il congresso di Resia si è soffermato sulla situazione generale per toccare più da vicino i problemi della valle; l'amministrazione comunale, lo sviluppo economico ed occupazionale, turistico, la cooperazione, i problemi della comunità montana del Canal del Ferro e Val Canale (in cui Resia è inclusa). Di primario interesse, per il PCI della Valle sono la ricostruzione, le questioni etnico-culturali, la costruzione della strada della Carnizza per collegare Resia con Uccea e l'alta valle dell'lsonzo. Una nuova frana ha bloccato infatti di nuovo il transito, sia pure difficoltoso, dopo che la nuova amministrazione l’aveva aperto di recente Soddisfazione nel PCI resiano per la vittoria elettorale della Lista Civica ed apprezzamento per la nuova realtà amministrativa guidata dall’intraprendente Barbarino. Il congresso ha rieletto presidente Giuseppe Di Lenardo. mentre rappresenteranno le singole frazioni Rino Buttolo e Pierino Di Floriano (Lischiazze); Tonino Naidon e Giorgio Di Lenardo (S. iGorgio / Bila); Livio Brida e Rino Moznich (Stol-vizza / Solbica) ed infine Nevio Madotto e Beniamino Di Lenardo per Oseacco / Osojane REDNI OBČNI ZBOR BENEŠKEGA GLEDALIŠČA V torek 28. oktobra zvečer so se zbrali v dvorani kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu člani Beneškega Gledališča na svojem rednem letnem občnem zboru. Na dnevnem redu je bila obnovitev društvenih organov in program za leto 1981. Kar se tiče delovanja in bodočih programov, so vsi člani izrazili željo, da bi se gledališče ne omejilo samo na glavne nastope, kot je Dan Emigranta v Čedadu, ampak uprizorilo predstave povsod, kjer se da v Benečiji in izven nje. Za leto 1981 so novi predstavniki društva naslednji: Predsednik: Izidor Predan Direktor: Aldo Clodig Tajnica/blagajničarka: Daniela Lauretig Svetovalci: Dario Martlnig, Roberto Bergnach, Giuliana Zufferli Qualizza, Mario Bergnach, Luciano Qualizza, Luciano Chiabudini, Bruna Dorbolò Straz-zolini. Nadzorni odbor: Rosina Zufferli, Romano Canalaz in Renzo Gariup. Ob zaključku občnega zbora se je novo vodstvo iskreno zahvalilo za pametno upravljanje in dobro vodenje dosedanjemu predsedniku gospodu Marju Lavrenčiču. Bil je predsednik od nastanka gledališča, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1976. Tudi lietos je začeu konkorš «Moja vas» za te male an te velike. Tisti, ki imajo že ideje, naj ničku napišejo an nam pošijajo, kar na direcion «Moja vas - 33049 S. Pietro al Natisone, kar so napisal. Tudi v lietu 1981 bomo napravli veliko fešto v Špietru, za vse otroke, ki bojo partečipal Ne zamujajte! Beneški študijski center «Nediža» Visita dell’Assessore regionale Renzulli al Comune di S. Pietro al Natisone USTANOVLJEN ODBOR ZA ZAŠČITO NADIŽE Ancora una vittima della c Mali športniki od «Savognese» la favola di S. Pietro al Natisone Per alcuni giorni le parole dei «saggi» echeggiarono lungo le Valli cadute nel silenzio, poi di nuovo un brusio di disapprovazione rimbombò e la questione fu ufficialmente pubblicata sul quotidiano più letto nella zona, con una netta separazione fra i prò e i contro. Una distinzione così netta mise in imbarazzo alcune persone che in fondo dichiaravano di avere sì richiesto le analisi, ma di non aver mai emesso sentenze e come, quando già 2000 anni fa qualcuno si lavò pubblicamente le mani, gli animi caldi tornarono davanti al primo cittadino chiedendo la sentenza capitale. Padre e madre costernati e confusi, minacciarono di rivolgersi alla legge e riaffermarono il diritto di dare luce alla Ve-plas. Così mentre quelli che avevano ascoltato le parole dei «saggi e dei dotti» che fugavano lo spettro del mostro, confusi, si chiedevano: «Allora, perchè no?». Sorse, dai Colli Orientali, una nuova potente voce che accusò genitori, nascituri e parenti di voler barbarizzare la nostra ospitale terra. I colli nel frattempo avevano assunto l'irresistibile colore rossastro dorato dell’autunno e la gente sbigottita da questa nuova accusa, non volendo più interferire, tolse lo sguardo imbarazzato dalla puerpera per ammirare il paesaggio e intrecciare lunghe «kite» di granoturco sui pochi poggio li rimasti chiacchierando sulla disastrosa annata per la vite e della dubbia quali tà dei vini, che pure si bevevano abbondantemente nel-’a zona. Anche Vetroresina e Iplast, contagiati dalla melanconica bellezza della natura si presero per mano e s’inoltrarono, nel mondo dorato delle colline, in cerca di funghi. Passeggiando nel bosco si sentivano soli ed emarginati in un mondo ove l’autunno dipinge con gli stessi colori tutti i boschi, i funghi crescono uguali e spontanei ovunque, il vento fa storni re le fronde passando di colle in colle, ma gli uomini da un colle all'altro non si ri conoscono, si guardano con astio rovinando la naturale armonia. Vetroresina camminando pensierosa parlò con dolcezza alla sua creatura: «Questa natura nel suo cammino è crudele quando bella... il vento è bello ed inebriante, eppure guarda quante meravigliose foglie fa cadere al suolo, ma l’uomo in tutto questo rico nosce un fascino grandioso ed immutabile come nel-l'evolversi di una vita, ciò che ferisce di più è la cattiveria perchè non la si può capire. Sono l'intelletto ed i sentimenti che rendono l'uomo nobile e grande ed un individuo è veramente finito quando si inquinano i suoi sentimenti. Io vorrei che tu impalassi a mantenerli sempre e ovun que tu nasca, spero che, la gente di qui, con quest'ulti-ma polemica abbia capito che per difendere i propri Mladi ustanovili delovne skupine Mladi člani študijskega centra Ne-diža iz Špetra so na svoji zadnji seji sprejeli vrsto sklepov, izdelali osnutek načrta bližnjega delovanja ter ustanovili posamezne delovne skupine. Na plodni razpravi je govor stekel predvsem okoli štirih pobud, ki jih nameravajo v kratkem uresničiti in ki odpirajo možnost sodelovanja širšemu številu zainteresiranih. Mladi beneški Slovenci so tako najprej izglasovali predlog o ustanovitvi tečaja slovenščine v sodelovanju s čedadskim krožkom «Ivan Trinko» in krajevnimi kulturnimi organizacijami iz Špetra. Tečaj naj bi bil predvsem namenjen mladim, ki že poznajo slovensko narečje, da bi bil tako didaktično učinkovitejši, potekal pa bi vzporedno s čedadskim tečajem, ki je namenjen obiskovalcem deželnih strokovnih tečajev in tistim, ki slovenščine sploh ne obvladajo. Koordinacijo tečaja bo vodil Ivo Paljavec. Gabriella Pecchia pa je prevzela nalogo organizacije «kinoforuma». V zvezi s tem predlagajo člani študijskega centra Nediža ustanovitev socialnega centra v špetrski občini, ki bi seveda lahko služil tudi drugim pobudam. Študijski center Nediža se je pred kratkim tudi povezal z odborom za zaščito Nadiže. Prav zato so ustanovili posebno skupino, ki ji načeluje Ines Talotti, ki bo zbirala avdiovizualno gradivo, da bi s filmsko tehniko vzbudili večje zanimanje med prebivalstvom za naravno okolje. Končno so mladinci predlagali, da bi bil letošnji osmi ciklus «Be-nečanskih kulturnih dnevov» posvečen jezikovnim problemom. Koordinacijo nad celotno dejavnostjo mladinske sekcije študijskega centra Nediža pa je prevzela Marina Ciccone. Seje so se udeležili občinska svetovalka Bruna Dor-bolò in član občinskega odbora Pino Blasetig. Mladi člani Nediže so med drugim tudi zelo samokritično ocenili, da je njihovo delovanje vse premalo razsrediščeno in kapilarno in da bo treba to napako čimprej odpraviti, še posebej sedaj, ko so perspektive slovenske skupnosti v Furlaniji bolj obetajoče in jasnejše. sentimenti e la propria terra non c'è bisogno di diffidenza, ma di razionalità, sicurezza e possibilità di guardare fiduciose l'avvenire. L’odio e la diffidenza sono i veri inquinatori della mente umana. Servirsi di nobili sentimenti per mescolarvi questi «bassi istinti» è disonesto e infame e non rovina solo l’individuo, ma intere società, come un giorno, conoscendo la storia, imparerai. Bruna ( fine) S. Pietro al Netisone FESTIVAL DEL CARTONE ANIMATO Dando inizio all'attuazione del Programma di attività culturali e ricreative, l’Amministrazione Comunale di San Pietro al Natisone aderendo, assieme ad altri Comuni e Comunità Friulane, all'iniziativa della Cineteca «CINEPO-POLARE DI GEMONA» per un Festival Regionale del cartone animato, ha organizzato nella Sala Riunioni del Municipio una serie di proiezioni. Il programma è dedicato all’autore UB IWERKS che fu uno dei primi collaboratori di Walt Disney e le pellicole sono state proiettate nei pomeriggi di Venerdì 24 e 31 Ottobre e 7 Novembre, sempre nella Sala Comunale con ingresso gratuito. Gli spettacoli non sono stati dedicati soltanto ai bambini ma anche ai giovani ed agli adulti, infatti i Films sono stati scelti e programmati con preciso criterio, studiato e messo a punto dagli operatori di «CINEPOPOLARE» per offrire uno spettacolo inconsueto e ricco non solo di divertimento ma sopratutto di contenuti ad alto livello culturale. ŠPETER Občinski odbor Špetra Slovenov je pozval vse kulturne, športne in rekreacijske krožke naj najkasneje do novembra meseca predložijo občinski upravi načrt delovanja v letu 1981. V kratkem se bo občinska uprava sestala z vsemi zainteresiranimi društvi in krožki, da bi se seznanila s problemi, ki še naprej ovirajo normalen potek delovanja in skupno preučili možne rešitve. BENECIA IN FERMENTO Iniziative, problemi e aspirazioni nelle Valli del Natisone -T*' In questi ultimi anni ci sono stati nella Benecia numerosi programmi e iniziative a carattere artistico-cul-turale e socio-economico che hanno gradualmente modificato alcuni aspetti della zona più orientale del Friuli. La zona, prevalentemente abitata da popolazioni di origine slovena, ha avuto negli scorsi decenni il più alto tasso d’immigrazione verso i paesi nordici, spopolandosi progressivamente e di conseguenza avviandosi ad un degrado lento, ma inesorabi le sia dal punto di vista etni co che socio-culturale. Le iniziative, pertanto, volte ad una ristrutturazione e ad un riequilibrio generale delle Valli sono state, come si diceva, molteplici e a va 'o raggio. Anche se il cammino da compiere è ancora assai lungo e irto di difficoltà, esse, però, non hanno mancato di raggiungere già un certo numero di obiettivi, tra i quali citiamo come esempio: la valorizzazione culturale della lingua slovena e attraverso opere letterarie, come poesie, drammi, rac conti e con il suo studio mediante corsi istituiti allo scopo; il revival del folclore e delle tradizioni della zona e, dal punto di vista socio-economico, il raggiungimento della progressiva limitazione del fenomeno emigra tivo con una politica non solo di freno, ma anche di rientro. Politica a cui gli operatori delle Valli sono giunti con la creazione di posti di lavoro, di iniziative economiche di tipo diverso, tra le quali notevole importanza hanno le collaborazioni tra aziende delle due parti del confine. Non vanno sottovalutati neppure i problemi sorti in seguito al terremoto nei confronti delle diverse iniziative sorte parti colarmente negli ultimi tempi, ma certamente sopra ogni cosa va presa in considera zione la volontà ferrea delle genti della Slavia friulana di dare alla propria terra un volto ben definito sotto l’aspetto culturale, economico, sociale ecc. Tutte queste realtà sono state presentate in varie occasioni nella trasmissione Stretta di mano - Speciale dal Friuli in onda ogni domenica alle 15 dalle antenne di Radio Koper Capo distria. Al programma, ormai al suo terzo anno di vita, hanno partecipato e partecipe ranno numerosi esponenti della Benecia, tra questi ri cordiamo il giornalista e drammaturgo Isidoro Pre dàn, i professori Cerno e Petricig; il dr. Clavora, l’imprenditore Del Medico e an cora i sigg. Cont, Noacco, Clodig, gli abitanti di Ver-nasso, di Azzida, di Tribil e altri. Gli ospiti dello Speciale dal Friuli hanno alternato al- la varia e vasta realtà friula na che la trasmissione propone, su tematiche di collabo razione con le vicine repub bliche di Slovenia e Croazia, problemi, istanze, aspetti, iniziative ecc. di questa in cantevole e verdissima zona della regione Friuli Venezia Giulia. Pinuccio Politi S. PIETRO AL NATISONE Per il tempo libero e la cultura: consultazione del comune L’Amministrazione comunale esprime concretamente il proprio intendimento di sostenere le associazioni ed i circoli operanti nel territorio comunale e che comunque svolgano attività coinvolgenti i cittadini del comune. Al fine di chiarire i propri intendimenti e di avere anche un primo confronto con circoli ed associazioni verrà indetta, con i rappresentanti di tutti i gruppi, una riunione che sarà tenuta nella sala del consiglio. Intanto l’amministrazione vuole avere un quadro globale delle iniziative relative al prossimo anno e perciò ha invitato tutti i circoli culturali, le associazioni sportive e ricreative ad inviare, entro novembre, un prospetto delle attività in programma per il 1981. TAIPAN A Un discorso nuovo per commemorare i nostri caduti Il 2 novembre, come tutti gli anni, anche a Platischis si è svolta la commemorazio ne dei caduti in guerra. E’ intervenuto il sindaco Livio Michelizza. Il suo discorso commemorativo merita di essere pub blicato integralmente perchè, oltre che per il sentimento profondamente umanitario da cui è permeato, nel rigoroso rispetto della Costituzione interpreta, in maniera esemplare, i sentimenti della nostra gente, al di fuori della retorica, alla quale eravamo abituati. 2 novembre 1980 Cittadini! Ioan Ottavio Dorigo Guido A Gonars (Udine) durante la II guerra mondiale era stato allestito un campo di concentramento, dove moltissime persone persero la vita fra stenti e sofferenze, tra questi particolarmente gli sloveni deportati in Italia durante il fascismo. Per cancellare in un ideale di amicizia e collaborazione quei tristi ricordi è in atto da tempo un gemellaggio tra la città di Vhrnika in Jugoslavia, città che ebbe il più alto numero di morti nel campo e Gonars. Dell'iniziativa hanno parlato a Radio Capodi stria nella trasmissione «Stretta di mano» condotta da Pinuccia Politi il sindaco di Gonars Ioan Ottavio, il vice sindaco Giuseppe Baggio e l'ass. Guido Dorigo. Quest'anno per ragioni di opportunità pratica, cioè per consentire il maggior concorso di persone, abbiamo anticipato di due giorni la celerazione del 4 novembre. Il 4 novemre 1918 segnò la vittoria delle Forze Armate italiane contro l'Impero austro-ungarico nella prima guerra mondiale. Giornata fausta quindi, giornata di letizia, di giubilo, di euforia. Ma anche giornata di riflessione seria, di rimpianto, di dolore. Perchè nell'attimo stesso in cui tacque il cannone e cessò di crepitare la mitraglia i superstiti, attoniti ed increduli alzarono titubanti la testa dal fango delle trincee e, ammutoliti, si volsero indietro e considerarono gli anni di guerra vissuti. Quale spettacolo esalante! Ma che onore! Come nella sequenza rapidissima di un film rividero cose stupende e terribili: il sacrificio eroico e disinterassato e la crudeltà fredda e feroce, il pianto disperato e l'urlo selvaggio dell'assalto, il sienzio spasmodico dell'attesa e il fragore della battaglia. E passò davanti ai loro occhi la visione di paesi e città conosciute e distrutte, di luoghi per tutti diventati famigliare ITsonzo, Il Piave, l’Ortigara, il M. Nero, il Sabotino, l’Adamello, il Carso. E rividero il volto sorridente di tanti amici che mai più avrebbero sorriso, riudirono il canto di schiere innumerevoli che mai più avrebbero cantato: erano i loro compa gni caduti, i loro morti, i nostri morti. Poi c'era la schiera immensa dei feriti e dei mutilati. Tuttavia quel 4 novembre era una giornata di festa, di tripudio e i nostri combattenti si gettarono tra lo sventolio dei tricolori per riassaporare il gusto di essere ancora vivi e festeggiare la vittoria: la Patria era salva, Trento e Trieste erano liberate, la minaccia ai confini della nostra terra era definitivamente debellata. Eppure nell'euforia scintillante di quella festa permaneva qualche cosa di oscuro, di fune;eo, di dispe rato: era il p anto delle vedove, lo smarrimento degli orfani, ii disperante interrogativo delle madri- Poi i gloriosi ed invitti battaglioni si sciolsero ed i superstiti tornarono alle loro case. Ma ben presto la vittoria si mo strò qual'era; nuda e povera ma arrogante verso ! suoi stessi artefici. Così i nostii combattenti anziché il premio loro largamente promesso dovettero riprendere il sacco in spalla ed incamminarsi verso la triste via cell’emigrazione: s tre buhen za kruhen. S'iniziò così io spopolamento dei nostri paesi i cui effetti sono sotto gli occhi di tutti. Poi la storia riprese il suo cammino ma la stupidità umana anziché dissolversi si raggrumò in un concentrato pazzesco e si ebbe la follia nazista. L'Europa, quasi percorsa da un gigantesco e demenziale piromane, si incendiò nuovamente. E nuovamente si richiesero i figli alle madri, gli sposi alle spose, i genitori ai figli. E nuovamente la nostra gioventù, i nostri uomini più validi partirono in silenzio, come sempre, obbedienti e fiduciosi. E si rifecero i battaglioni e le divisioni gloriose, si riesumarono le gesta eroiche della prima guerra mondiale per combattere la seconda- In quel tempo di oscuro smarrimento non mancarono voci chiare e caritatevoli, ma non vennero ascoltate: Uno dei più autorevoli protagonisti della storia di quei giorni dis- se: «Nulla è pe:duto con la pace, tutto può esserlo con la guerra». Ma fu una voce nel deserto. La guerra divampò con una violenza inaudita. Cadde la distinzione tra civile e militare, fiumi di sangue furono versati, la crudeltà fu elevata a sistema, i più sacri valori vennero calpestati, la dela zione divenne una virtù, il tradimento un merilo, la vendetta un diritto. Milioni di persone morirono nei campi di sterminio- Intere città furono rase al suolo, in quei giorni sembrò che veramente il male fosse vittorioso sul bene, che Satana, il Maligno, avesse vinto la sua battaglia contro il Dio di Misericordia. In questa tragedia mondiale, la nostra gente, di leva o richiamata alle armi ancora una volta fece limpidamente !! suo dovere e sacrificò la vita e la salute su tutti i fronti: in Grecia e in Francia, nelle steppe russe e nei deserti dell’Africa, in cielo e in mare: ovunque. Oggi noi siamo qui riuniti per rendere omaggio ai caduti, ai mutilati, ai feriti, ai combattenti di tutte le guerre. Ma non dimentichiamo le madri, le spose ed i figli dei caduti che sono quelli che forse maggiormente hanno sofferto delle tragedie delle guerre. Un saluto sincero vada anche alle forze armate attualmente in armi verso i cui componenti nutriamo simpatia ed affetto, quando dico forze armate intendo ovviamente includere anche le forze di polizia, i carabinieri, i finanzieri e tutti coloro che in armi sono preposti a salvaguardare la nostra civile convivenza. Ma alla gente tulta, al popolo, nel quale, in ultimo risiede ogni potere, e dal quale tutte le nostre Forze Armate provengono, desidero ricordare che la nostra costituzione, voluta dal popolo, ripudia la guerra come mezzo per risolvere le questioni internazionali. Vigiliamo perciò insieme perchè questa norma venga sempre rispettata, che mai più accada, per colpa nostra, che divampino guerre, che il fratello sia spinto ad uccidere H fratello. Sarà questo il modo migliore per onorare i nostri morti in guerra, per celebrare, nel modo più degno il 4 novembre. Baggio Giuseppe Gradnja fabrike Beneco na Čemurju kar lepo napreduje Je iz Polave nova doktorica v Rimu Prijatelji in bravei Novega Matajurja so nam sporočili iz Rima veselo novico: dne 28. maja 1980 je doktorirala z najboljšo oceno gospa Antonia Massera Branca. Antonia Massera je Loški-na iz Polave (sovodenjski komun), hči naših pridnih in zavednih staršev. Nje tata je znani in simpatični Dante Massera, mama pa Tonina Vogrig. Nova doktorica je napra-vla desertacijo o civilnih pravicah in točneje: «Juri-dični položaj umsko bolnih» (La posizione giuridica dei malati di mente). Poročevalec je bil znani jurist, profesor in Senator Stefano Ro- Or. Massera Branca Antonia dota. Kot povedano se je gospa Antonia rodila u Polavi in je morala, ku puno druzih ljudi, iskati delo deleč od svojega doma in družine, ma naša pridna čeča ni zgubila kuraže. U teh letih je delala in se hkrati učila na šoli. Lepo je zaključila višje šole, nakar se je upisala na rimsko Univerzo. Iz te Univerze je izšla kot dr. prava (Dottoressa in Legge) al pa avokat, kot temu pravimo po domače. Nova doktorica Massera Branca je poročila u Rimu moža, ki je arhitekt. Njih dom razveseljujeta dva lepa puobčja. Naj gredo novi doktorici čestitke in voščila od vseh prijateljev, ki se jo spominjajo z velikimi simpatijami. Costituzione di un comitato permanente per la difesa del fiume Natisone A San Pietro al Natisone, nel corso di una affollata as semblea promossa dalla sot tosezione locale del C.A.I. e della Associazione pescatori sportivi Valli del Natisone, si è costituito un comitato permanente per la difesa del Fiume Natisone. Questa necessità è emersa in contrapposizione ai piani del Consorzio Acquedotto Poiana, che intende potenziare la propria rete idrica prelevando acqua da tre cospicue sorgenti che alimentano il Natisone nel tratto Stupiz za-Confine di Stato. Dalle relazioni tecniche e-sposte è apparso evidente come le sorgenti in questione sono le uniche ad alimentare il Fiume nei periodi di magra. GRMEK Iz zadnjega komunskega konseja Na dan 26. šetemberja se je zbrau komunski konsej, na katerem se je govorilo o važnih problemih. Med prvim je bila sparjeta druga varjanta plana za gradnjo (zidavo). Spremembe, ki so bile unešene k prvemu planu, bojo olajšale zidavo. Na konseju je biu sparjet tudi program za djela u lje-tu 1981, ki bojo opravjene z denar jam, ki ga dajejo leč o potresu. Kamun je nakazu tiste djela, ki jih bo trjeba naj-parvo narest. Prvo. Postrojitev in zgraditev hiš. Drugo. Javna dela (opere pubbliche): — Infrastrukture za zgraditev novih stanovanj. — Dokončati delo na cesti Hostne-Podlak. — Zgraditev ceste Platac -Grmek. — Dokončna postrojitev ceste Preveu-Ceplešišče. — Postrojitev vaških cest u Topolovem. — Zgraditev novega brito-fa. Predvidevajo, da bojo tele djela koštale eno milijardo in 111 milijonov lir. Potem so soglasno sklenili, da pristopi naš kamun h AIOCE (Associazione italiana per il consiglio dei comuni d’Europa). Med drugimi drobnimi in Se venissero attuati i progetti di prelievo, tutto il Natisone nel tratto compreso tra il Confine e la confluenza del Fiume Alberone-Cosiz-za sarebbe ridotto ad un insignificante rigagnolo e per il restante percorso la portata risulterebbe notevolmente ridotta con grave danno ambientale ed ecologico. Dalla discussione è emer so inoltre, che le perdite nella rete distributiva e l'insufficienza del serbatoio del Monte dei Bovi sono la prin- manj drobnimi rečmi, so sklenili tudi, da povišajo konselirjam «gettone di presenza» od sedanjih 15.00U lir na 20 taužent lir. U Kume-tuško komisijo sta bla imenovana konselirja Gus Sergio iz Lombaja in Luigi Vogrig iz Platea. Komponenti te komisije bojo še šindak in trije drugi, ki jih bojo sami kumetje izbrali. Določena so bila imena ašešorju, ki bojo odgovarjali za posamezne referate. Lucio Paolo Canalaz je biu potrjen za šindakovega na-mjestnika in bo odgovarju tudi za javna dela. Elio Vogrig bo odgovarju za šport, Zdravstvo, Pod-puoro in Obnovo. Renzo Gariup za Kume-tijstvo, Obrtništvo in Trgovino. Natale Chiabai za Finance, Proračun in Učenje. Interešant je, kar so nam povjedal o tistem denarju, ki ga konselirjem daje kamun za cajt, ki ga zamude, kadar pridejo na konsej. Temu pravijo po italijansko «gettone di presenza». Povjedal so nam, da konselirji ne klade j o tistega denarja tu gajufo, pač pa u posebno kaso iz katere dajejo pod-puore kulturnim manifestacijam, organiziranim praznikom, feštine za te stare, otroke an takuo naprej. Tuole njih obnašanje je rjes hvalevrjedno in bi bluo le-puo, če bi ga posnemali kon-seliri tudi drugih naših ko-munov. cipale causa della mancanza di acqua più volte lamentata. L'Assemblea ha infine riba dito il concetto, espresso anche in un ordine del giorno del Consiglio comunale di S. Pietro che, lungi dal voler negare un bene così prezioso come l’acqua, è però necessario ricercare soluzioni che non determinino dei danni e-cologici irreparabili ad un fiume che è considerato da tutti e anche dalla Legge «un fondamentale bene ambientale». PLATAC Praznik Beneco V soboto 4. oktobra so imeli delavci in delavke fabrike Beneco svoj parvi praznik. Direkcija jim je organizirala žrebanje (pesca) z lepimi in bogatimi premiji. Potem pa so jo zaplesali u Arnejovim skednju. Na to veselico je paršla ejela vas in mladinci tudi iz drugih vasi. Tale veselica je pametna rječ, ker ustvarja dobre odnose (rapporte) z ljudmi in delavci. Fabrika ne srnje biti ločeno teluo od ambienta, kjer stoji in djela. Sada zida Beneco buj veliko fabriko na čemurju, troštamo pa se, da pustijo pokoncu tisto u Platcu, kjer djela že petnajst mladih. Petnajst mladih, ki so dobili d jelo in kruh doma. Kadar je umaru tisti dobri papež, ki se je biu parju-bu ljudem ejelega sveta in ki-smo ga usi poznali pod imenom Janez XXIII., je šu naravnost, gorak u nebesa. Če-glih pa je šu takuo hitro gor, se ni pozabu nest Šenka par-vemu papežu — Sv. Petru — in Kristusu, ki je postavu fondamente kristjan s ki ejerkvi. «Kajšan je biu tisti Šenk, ki ga je nesu gor papež Janez?» se bote uprašal. Biu je zlo moderan aparat, njeke var ste «telekamera», «cinepresa» ali nekaj podobnega. Tisto, veste, ki nucajo za snemat filme. Sevjeda so papeža Janeza XXIII. sparjeli u nebesa z. odpartimi rokami, radovjed-nost Kristusa in Sv. Petra pa je hitro padla na tisti aparat, ki ga je imeu papež pod paško. «Tuole sem parnesu gor za vaju dva» jim je jau in potem jim je povjedu, obraz-luožu, kakuo se ga muora nucat, kakuo funkcionira. Papežu Janezu XXIII. so odmjerli prestor u nebesih in takuo so šli hitro naprej parvi dnevi. Paršla je sobota in ker je delavec, Sv. Jožef, organiziru sindikat za delavske pravice, se spoštuje sobota tudi u nebesih. Tudi gor — hvala Sv. Jožefu in njega sindikatu — se ne djela vic kot 40 ur na tjedan. Kakor nedelja je tudi sobota postala dan počitka. Takuo, tisto parvo soboto po prihodu u nebesa našega dobrega papeža Janeza XXIII., sta se Kristus in Sv. Petar pomignila in hitro do-guorila, da gresta na nebeški weekend, to je prostor, ki sta ga imjela blizu nebes za tedenski počitak. «Ne pozabi uzet zasabo tistega modernega aparata, ki nam ga je Šenku naš zvesti papež Janez! je jau Kristus Sv. Petru. «Ga imam že tle pod pa- PLATAC V saboto 25. oktobra smo imeli noviče v naši vasi. Poročila sta se Vogrig Zora - Albina, Sudatova iz naše vasi in Gosgnach -Luciano - Franco iz Matajurja. On ima 28 let, ona 25. Žlahta in prijatelji jim želijo puno sreče u njih skupmen življenju. ZVERINAC U Belgiji je umaru Mirko Sdraulig - Katarinčen Iz Belgije so nam sporočili žalostno novico. Gor je na hitro umaru naš vasnjan Mirko Katarinčen. Imeu je 65 ljet in je biu invalid od djela. Vič bomo pisali o njem u drugem numerju «Emigranta». Ženi Idi in hčerkam Ren-a- sko! » je veselo odgovoriu Sv. Petar in šla sta tja, kamor sta bla namenjena. Kadar sta paršla na njih prostor — weekend, je kua-zu Kristus Sv. Petru naj poprava, kakuo funkcionira ta moderni aparat. Sv. Petar, ki se je buj za-stopu na tehnologijo, je za-čeu hitro obračjat šaraufe. «Kam čješ, da pogleda-ma?» je uprašu Sv. Petar. «Obarni dol na zemjo, da borna videla, kaj djelajo dol judje». je povjedu Kristus svojo željo. Sv. Petar obračja in obra-čja teleobietiv in naenkrat zagleda pod njim uso zemjo. «Na, pogledi, kakuo se le-puo vidi!» je ponudu Kristusu aparat. Kristus ga uzame u roke, nastavi na oči in gleda. «Joj, kakuo je Ijepa zemja, če bi ne biu tle u nebesih, bi šu dol živet in bi spet dol nesu mojo Pravico!» je začudeno odguoriu. «Bi bluo potrjebno!» na kratko odgovori Sv. Petar. Kristus obračja teleobjetiv na use strani in naenkrat za-rjuje: «Mama moja, kaj vidim!». «Pokaži!» je Sv. Petar stegnu roko po aparatu. «Na, pogledi!» mu ga da Kristus u roke. Si\ Petar je hitro zagledu, kar je prej Kristus videu. «Al jih vidiš?» ga upraša naš Odrešenik. «Ja, jih vidim!». «Jih poznaš?». «Ja, jih poznam. So beneški minatorji, ki parhajajo u telem momentu iz belgijan-ske mine». «Mama moja, kakuo jih martrajo. Al si videu, kakuo so črni, trudni, potni...». «Ja, kopajo karbon, de se lahko gospodje grejejo z njim». «Jim storijo djelat prete-žkuo djelo, mene se usmilijo!». Kristus je izgovoriu tele ti in Ketty naj gre naša tolažba. PRAPOTNO SEUCE’ Domača novica v cierkvi Sv. Jakoba Sta se poročila v cierkvi Svetega Jakoba iz Seueà (Prapotno) Lucia Martinig od tiste vasi an Luciano Ma-corig goz Krasa ( Bodigoi -Prapotno). Luciano an Lucia sta poštena mladenča. Usi parja-telji jim želijo veselo in srečno skupno življenje. Najboljše voščila tudi za lepo in številno družino. Tem voščilam se pridružujejo vsi komunisti iz Pra-potnega, saj je Luciano sekretar njih šeciona. zadnje besjede z veliko žalostjo v srcu. «Ma kaj se ti usmilijo» — se je no malo razjezu Sv. Petar — «Kaj se ti usmilijo? Al njesi jau ti, da bo muoru človek služit kos svojega kruha s puotom od svojega čela?». «Ja, sem jau, ne djem de ne, ma tekrat sem se šalil, sem škereti (škerzii), sem škercti. Na usako vižo teli minatorji mi se usmilijo, jih ne morem gledat. Obarni tisto posodo drugam, da borna videla kaj buj veselega! » je ukazu Kristus. Sv. Petar je bugu, ku zmje-raj. Obarnu je teleobietiv na drug kraj sveta in zagledu nove, druge sort ljudi. «Na, pogledi pa tele tle!» je jau Sv. Petar in dau Kristusu aparat. Videlo se je gospode na zasedanju drugega vatikanskega Koncila. Bli so škofje in kardinali, oblječeni u lepe, dragocene škarlatske obljeke. Na parstih so imjel zlate parstane, debele ku čebula, okuole vratu debele zlate kjetne, z zlatim križem. Malomanj usi so imjeli debele trebuhe, fine roke, fino kožo, odpočite obraze. «Kduo so pa teli tle?» je uprašu Kristus Sv. Petra. «Tudi teh ne poznaš?». «Ne!» odsekano odgovori Kristus. «Teli so tisti, ki so zasto-pili, da si Ti tistikrat škercii.» mu povje Sv. Petar. Da je takrat Kristus šker-cu, njeso zastopili samo škofi in kardinali, zastopilo jih je še puno druzih in tuo je nesreča za naš svjet. Če bi ne biu obedan zastopu in če bi bli muorli usi služit kruh s puotom od svojega čeld — kakor je učiu cd pa škerčii Kristus — bi biu naš svjet buojši kot je. Vas pozdraVja Vaš Petar Matajurac 4 V nedeljo 26. oktobra so okrstili v Čeneboli lepega puobčja: imenuje se Alessandro, ki se je rodil 27.8.1980. Njega tata je Petrìg Claudio, mama pa Iva Cont. Na sliki vidimo use tiste, ki so paršli na razveseljivo fešto Francesca PISE PETAR MATAJURAC Papež, Kristus, Sv. Petar in naši minatorji KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Trušnje. Skoraj zmjeraj suho korito Ker nas ne morejo združiti živi, nas združujejo mrtvi. Na dan mrtvih veliko število ljudi na grobovih naših rajnkih Kar sem videu na britofu Sv. štoblanka in pri Devici Mariji na Krasu, se je letos na dan useh martvih zgodilo tudi po drugih naših gorskih britofih. Ljudje, ki so paršli iz laškega, iz Milana in iz drugih krajev, so se pomešali s tistimi, ki so ostali doma. Napolnili so cerkve in bri-tofe. Premajhni so bli brito-fi in cerkve, da bi sparjeli use naše ljudi, ki so paršli od useh krajev. Njeki takega se v preteklosti ni dogajalo. Kaj je tisto, ki žene ob dnevu useh mrtvih vse naše ljudi, tiste ki so doma in po svetu, na britofe, kjer so podkopani naši dragi rajnki? Kadar sem na dreških britofih s kimanjem glave poz-dravju ljudi, ki ne žive že puno let gor, sem na tihem razmišlju o teh rečeh: «Al so samuo naši te rajnki, naši mrtvi, ki nas vežejo na našo zemjo? Al pa je nekaj drugega, šebuj globokega? Spomin naših mladih let? Naše nadužne jubezni? Veseli in žalostni dnevi? Ne-dužno otroško igranje? Al pa buj globoka zavednost, ki vse prevzema, ki vse pretresa: Nas je zmjeraj manj in če ne bomo vsiskupaj trdo držali, bomo fcmalu zbrisani iz zemlje, ki smo jo s krvjo in potom močili nad tavžent in tristo let, bomo kmalu zbrisani iz zemlje, ki nas je - čeglih u težavah -rodila in redila. Mislim, da so na dan vseh mrtvih pri vseh nas prisotni ti občutki. Lepo je, da častimo naše mrtve, kakor so jih častili naši te stari, a še bolj lepo je, da nas naši te mrtvi spominjajo - čeglih samuo za en dan - na naše dužnosti, na dužnosti, ki jih imamo do naše zemje. Zdi se mi, da iz grobov arjujejo: «Sinovi, Benečani, ne zapraviti v par letih, kar smo mi ohranili nad tavžent let!». Sem imeu občutek, kadar sem šu od britofa do britofa po naših gorah, da ta «klic naših mrtvih» ni zavaržen, ni glas upijočih v puščavi! Vsakoletno večje število naših ljudi na grobovih svojih rajnkih ne pomeni več samuo navadno spoštovanje do mrtvih pač pa tudi ovrednotenje tega, kar so naši ranjki bili in kar so želeli, da bomo tudi mi. Duh naših mrtvih nas opominja na našo preteklost in če nas ne morejo združiti te živi za ohranit, kar so nam oni zapustili, naj nas žive združi duh te mrtvih za buj velike dobruote naše dežele. Doric ŠPETER U špetru je na hitro umar-la še mlada gospa, Fiorinda Pontoni, udova Succaglia. Imela je samuo 64 ljet. Pod-kopali so jo u pandejak 27. oktobra popudne. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. sfaltirano cjesto, ki pelje skuoze Sevce in Tjejo. Cje-sta je u takem stanju, da je nevarno voziti po nji. Komunski možje so takrat prepričali vasnjane, da so šli votat, ker so jim obljubili, da jim bojo po votacionah cesto postrojih. Do sada se ne vidi še nobenega pozitivnega rezultata. «Al bojo čakali druge votacione?» se uprašajo ljudje iz Srednjega. Mi smo stopili do komunskih mož, ki so nam zagotovili, garantirali, da imajo za drugo ljeto u programu po-strojitev tudi cesto, ki peje u Srednje. Če ne bo tako, mi bomo «darli» naprej! DREKA Po naših vaseh se djela Paršli smo u Ocnebrdo in na sredi vasi smo se muorh ustavit, ker je bla cesta prekopana. «Kaj djelajo? smo upraša-li vasnjane. «Kopajo, da postavijo lo-ruove za vodo», so nam odgovorili. «In voda odkod pride, tista laška, ki se je ustavla dol par Vodopivc?». Kumet iz Ocnegabrda se nam je buj parbližu in že na obrazu si mu lahko brau, da je razumen, pa-metan človek, ki ne govori tjavdan. «Al vi veste odkod pride voda? Iz Kodarjane ali Vodopivca?» nas je izzivalno pobarov. «Jast pravim, da je usa neumnost, da se djelajo stroški po malamentri. Pomislite, dost pride koštat tista laška voda, ki se je ustavla dol pri Vodopivcu! Dost pridejo koštat nove strukture, napeljave in Buog naj ve, kdaj pride tista voda. Naše korito je vičkrat suhuo kot mokro. Pametno bi bli napravli — in brez velikih stroškov — če bi bli posta-vli nove loruove po starem vodovodu, ki nam je dajal vodo od Kodarjane. Tuole djelo bi bluo puno manj koštalo in voda je bla sigurna. Bi ne bluo trjeba čakati ljeta in ljeta». nam je pojasnu pameten kmet. # * * Čeprav so nekako popackali po njivah iz Tamor mimo Laz,smoprepričani,dabo gozdna c jesta, ki bo peljala od stare in zapuščene lamo rjanske mlekarne, skuoze vso Majno zarjes velike vrednosti. Djelo so začeli pred par tjedni. Cjesta bo šla pod La zami mimo useh tistih hosti, ki njeso do sada videle skje-re in žage, če pa so jo videle, je koštalo puno parpejat do cjeste ljes al pa darva. Podobno cjesto po poljih in gozdovih so začeli graditi že lansko ljeto iz Topolovega in so paršli z njo malomanj do Šiornovega maina. Upajo, da se bosta lazenska in topolov ška cesta srečala. Če se bo tuole zgodilo, se bo šlo lahko iz ene na drugo stran in prav tako bojo lahko vozili kamioni lesno bogatijo, ki je bila do sada skoraj nedotaknje na bogatija merala tudi za jo skarbeli, da se bo ta gozdna bogatijo merala tudi za naprej. Za cesto, ki jo gradijo iz Laz mimo Koderjane, Lajš-kotov-Planea do Šjornovega maina in tisto iz Topolovega, ki bi se morala povezati, je dala denar Evropska skupnost. SV. LENART KRAVAR Umaru je Emilio Chiacig Po dugi in neodpustljivi bol jezni je umaru u čedaj-skem špitalu naš vasnjan Emilio Chiacig. Imeu je samuo 55 ljet. Biu je poznan kot dobar mož po cjeli re-čanski dolini. Njega pogreb je biu u Kravarju na dan useh martvih, u soboto 1. novembra. Ohranili ga bomo u ljepim spominu. SREDNJE GORENJI TARBI BURNJAK Z DAZAM U nedeljo 19. oktobra smo imeli u Gorenjem Tarbju naš tradicionalni praznik «Burnjak», kar se lahko pravi tudi praznik kostanja. Podbonesec Al bo al ne bo postrojena cesta za vasico Srednje? Pred votacionmi mjesea junija 1980 so ble nastale zarjes hude polemike zavojo cjeste, ki pelje u tole gorsko vas, u prapotniškem komu-nu. Ljudje iz vasice njeso tjeli iti votat, zak so bli zmjeraj zapuščeni in zanemarjeni. Posebno pa je zanemarjena pot, ki se povezuje z a- ČRNI VRH Na hitro je umaru Pio Specogna U soboto 25. oktobra so podkopali u črnem Vrhu mladega moža, ki je puno naredu za svojo vas. En dan prej je na hitro umaru Pio Specogna, star samuo 37 ljet. Rajnik Pio je biu nekaj let komunski mož in celuo ašešor. U veliki žalosti zapušča mlado ženo, žlahto in parjatelje. Njem naj gre naša tolažba. Pio Specogna RUONAC V pandiejak 20. oktobra se je rodila Martina Specogna, parva hči Alfreda Specogna in Dine Orucil iz Ruonca. Mladi par živi u Ruoncu in od sada naprej bo veselila njih dom lepa in mala Martina, kateri želimo puno sreče in zdravja v življenju, ki ga ima pred sabo. ŠTUPCA Zapustu nas je Luigi Crucil U starosti 80 let je na hitro umaru u Čedadu, u to-rak 28. oktobra, Luigi Crucil iz naše vasi. Zdi se, da je biu mož namenjen tisti dan do mjediha u Čedad, ko mu je odpovjedalo srce na sredi čedajske ulice. Njega pogreb je biu u Bri-ščah, u srjedo 29. oktobra. Naj u miru počiva. PRAPOTNO Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni O 1 (loško - Giuseppe Cucovaz) Finestre e porte in legno per balconi A prezzi vantaggiosi Špeter - S. Pietro al Natisone - via Roma, 151 - Tel. 727131 Burnjak je takuo star ku naša vas in smo usi ponosni nanj. Tudi ljetos, čepru je bla garda ura — daž in mraz — se je zbralo na našem Bur-njaku puno ljudi. U cjerkvi so pjeli mašo «Nediški puobi», ki jih vodi Beppo Chiabudini. «Pjeli so ku nebeški tičja-ci!» je jala na žena, kadar je šla od maše. «Nediški puobje» so potle pjeli tudi u domači gostilni in takuo parnesli veseje u cjelo vas. Upamo, da bo hljetu z nami vreme buj radodarno. FOJDA Žalostna iz Čenebole U čedajskim špitalu je u-maru Pietro (Petar) Cont. U veliki žalosti je pustiu ženo, snuove, žlahto in parjatelje. Imeu je 77 ljet. Njega pogreb je biu u čeneboli, u nedeljo 19. oktobra. Naj v miru počiva. Daževna zornada slik po Benečiji De je Benečija liepa sem viedela, ma de je Benečija takuo liepa pa ne! Jeprurjes, de kar gremo pohajat, ne gledamo an vidmo, ka imamo Lepega tle par nas. Včera o kuole po vaseh, ki sem mislila lepuo spoznat, sem se rendla kont, da jih ne poznam pru nič, zak na stvar je pasat skozi vas, druga pe je iti po vas, videt stare hiše, stare orodje, ki na vemo še za nje, Puno daža, grdo vreme, pa nas nje uselih ustavlo: člani fotokrožka z Trsta in člani komisije za fotografijo kul turnega društva «Rečan» smo napravli telo «gito fotografico» po Benečiji. Šli smo v Trčmun, v Mas-sera, v Matajur, slikali smo čeglih je dažovalo; po kosi le pa smo šli u Tapoluove, taka liepa čudna vas, kjer se nam je huduo zdielo, zak smo imjel premalo cajta za fotografije dielat, in kjer v oštariji smo se pogovoril za kajšne stike imjet za napri. Odločili smo, da pridejo nazaj v Benečijo konec novembra, če bo lepo vreme, da pojdemo po tistih vaseh, kjer nas nje še bluo. Oni so nas povabili v Trst mi smo zelo radi sprejel vabilo in vsi skupaj smo odločili, da z vsemi slikami ki nardimo v telih srečanjih, napravemo no raz stavo v Benečiji in v Trstu. Sada se troštamo, de konec novembra, bomo mogli slikat brez se močit, tista magia, ki je vedno tle nad Benečijo, pojde kar drugam. Marina Pietro Cont Noviča Roberto Bergnach Flavia Ponte