Vodilni mesti Zapadnega Pomoravja sta Krusevac in Cacak. Največji kraj Starega Vlaha je Sjenica, Raške pa Novi Pazar. Prokuplje je glavni kraj Toplice, Vlasotinoe Vlasine in Črne Trave, Rosilj- grad Krajišta, Lebane pa Piustoreškega, Jablani- škega in Veteranskega predela. Priština je glavno mesto AP Kosova in Meto- hije. To je največje naselje Velikega Kosova, Podtijeno pa Malega Kosova. Gnjilane je glavni kraj kosovskega Pomoravja. Peč je glavno mesto Metohije. Prizren pa Prizrenske kotline s sosed- njimi kraji Sredskim, Gorim in Opoljem. D a r k o R a d i n j « Načrti o zaščiti kraške pokrajine na Tržaškem Povojna državna razmejitev je neposredno gravitacijsko področje Trsta skrčila na malo ob- sežno okolico. Zato pa so se posegi tržaškega me- sta na to področje toliko bolj okrepili. Tržaška okolica v telm času močno pridobiva na pomenu v številnih pogledih, zlasti v populacijsko-naselbin- skeim, prometnem, agrarnem in gospodarskem sploh, rekreacijskem in drugih, ne nazadnje tudi v vojaškem oziroma strateškem. Povsem razum- ljivo je, da se pri različnih posegih posamezni interesi ne skladajo in da so med njimi marsika- tera navzkrižja. To so pojavi in problemi, ki jih prinašajo sodobni procesi deagrarizacije in urba- nizacije podeželja tudi drugod po svetu. Toda pri Trstu in njegovi okolici se ti problemi še stopnju- jejo zaradi utesnjenega gravitacijskega prostora in njene dvojne narodnostne sestave. V povojnem razdobju, zlasti v zadnjih pet- najstih letih, je prišlo v tržaški pokrajini do večjih družbeno geografskih oziroma fiziogno- mičnih sprememb kot pa v prejšnjih mnogo dalj- ših obdobjih. Dinamika in mnogovrstnost spre- memb, ki sta pogojjeini s celim spletom najrazlič- nejših vzgibov, sta nedvomno osnovni značilnosti povojnega razvoja. Številne poteze tega razvoja pa močno posegajo tudi v samo strukturo in fiziognomijo slovenskega tržaškega podeželja. Pri Trstu zaradi bližine meje ne moremo go- voriti o zaledju v pravem pomenu besede, temveč le o mestni okolici, čeprav segajo njegovi vplivi tudi prek meje. Razen skromnega obsega in slo- venskega značaja ima ta okolica še to posebnost, da je razvlečena v obliki ozke proge, nekakšnega mostišča, ki povezuje Trst z drugim italijanskim ozemljem. To ozemlje ima seveda zelo važno prometno funkcijo. Zato je na Tržaškem prišlo v povojnem času do gradnje dodatnih prometnih linij v sicer že dotlej prometno dobro opremljeni pokrajini. Tako se je obalni avtomokilski cesti in železnici pridružila še nova daljnovodna avto- mobilska cesta od Trsta oziroma Opčin do roba Goriške pokrajine pri Stivanu. Razen tega so modernizirali na Tržaškem tudi dotedanje cestno omrežje. Pred dvema letoma pa so to prometno razvejanost še dopolnili s sodobno avtomobilsko cesto, ki teče od Stivani in po Selškelm dolu ter ob vznožju Doberdobekega Krasa do Redipulje na Vilese, kjer se priključi na osnovno italijansko cesttao omrežje. Prometno tako močno prepleteno slovensko tržaško podeželje se je s tem navzven še bolj na široko odprlo, kar se kaže v obsežni transformaciji celotne pokrajine in življenja v njej. Med drugim se kažejo učinki tudi v izdatnem vsakodnevnem dotoku delovne sile s kraških vasi v Trst in druge neagrarne centre. S tem v zvezi se je pospešila tudi intenzivna preobrazba v socialni strukturi slovenskih kraških vasi na Tržaškem, prišlo pa je tudi do preobrazbe v drugih smereh. Med prvimi izdatnimi transformacijskimi po- segi po drugi svetovni vojni je vsekakor naselitev italijanskih beguncev iz Istre, ko je bila ta pri- ključena Jugoslaviji. Te so naseljevali bodisi v Trstu, zlasti v predmestjih, kjer so nastale po- nekod nove stanovanjske kolonije ali mestne če- trti, bodisi v okolici, ponajveč na Krasu, pa tudi ob morju, kjer so zrasli povsem nova naselja v dotlej docela slovenski sredini, kar je seveda močno spremenilo narodnostni sestav teh krajev. Kolonizacija istrskih beguncev je šla v več smeri. Na eini strani v naseljevanje in krepitev tržaškega mestnega organizma, na drugi strani pa v naseljevanje planotastega obrobja, kar je ustva- rilo okrog Trsta pravcati obroč, ki se je na široko zajedel v do tedaj narodnostno homogeno mestno okolico. Naseljevanje pa se je usmerilo tudi v utrjevalnje mostišča, ki veže Trst z Italijo in slednjič se je kolonizacija usmerila v ustanavljanje ribiških naselij ter s tem k posrednemu odrivanju slovenskega življa od morja v notranjost. Z omenjeno kolonizacijo je nastalo na Tr- žaškem več novih naselij. Tako so postavili be- gunsko ribiško naselje San Marco v Stivaniu, novo ribiško naselje Rorgo San Mauro v Sesljanu, begunsko naselje San Nazario na Proseku-Konto- velu, begunsko naselje pri Križu, naselje pri Proseku in begunska naselja v Barkovljah, na Proharmini in Čedadu. Naslednji izrazitejši poseg v slovensko tržaško okolico je bila gradnja industrijske cone v Zav- ijali na vzhodni strani Trsta, ki je terjala ob- sežno razlastitev slovenske zemlje in odmik slo- venskega življa od morja tudi v tem delu tržaške pokrajine, hkrati pa je ta gradnja terjala tudi določeno preobrazbo bližnjih slovenskih naselij. Temu je sledila postavitev petrolejske luke v Zavijali in gradnja naftovoda prek Krasa. S tem 117 , feo prišle na vrsto nove razlastitve slovenske zem- lje, tokrat tudi v notranjosti iti sredi povsem agrarne okolice. V pripravi so tudi načrti za zgraditev proto- einhrotrona blizu Doberdoba, kjer naj bi nastalo obsežno raziskovalno središče, ki bi obsegalo okoli 20 km2 kraškega sveta, kar je polovica (!) vsega Doberdobskega Krasa. Oe upoštevamo, da I to s tem v zvezi nastalo naselje z več tisoč strokov- njaki, je na dlani, da bo vse to pomenilo ne le razlastitev Doberdobske planote temveč tudi bi- stvene spremembe v njeni etnični strukturi. To, kar ni bilo doseženo med obema vojnama, bo prinesla trda logika tega gospodarskega razvoja, ki se semkaj načrtno usmerja. Vsi ti načrti niso le velikopotezni, očitni ui pokrajinsko markantni, temveč so za razvoj slo- venskega podeželja na Tržaškem tudi zelo po- membni. Toda preobrazba slovenskega podeželja gre tudi po drugih, na prvi pogled manj opaznih poteh, ki pa so zato toliko bolj stanovitne, mno- govrstne, vsestranske in tudi bolj pronicljive. To so pojavi, ki jih v agrarno pokrajino vnašajo procesi urbanizacije v najširšem pomenu besede. Na Tržaškem, kjer gre za izrazito nesorazmerje med obsežnim urbanim središčem na eni in po obsegu neznatno agrarno okolico na drugi strani, so ti pojavi še toliko izrazitejši. Na Tržaškem so zato v ospredju predvsem procesi urbanizacije, manj pa deagrarizacije. So pa tam še drugi problemi. Na eni strani se zaradi oskrbe Trsta kaže nuja po intenzifikaciji agrarne pokrajine in nje- ne proizvodnje, na drugi strani pa narašča po- treba po širjenju urbanih instalacij in urbanih funkcij ter s tem v zvezi odvzemanje agrarnih zemljišč. Poseganje na slovensko tržaško podeželje pa dobiva nedvomno svoj največji odsev v načrtih o tako imenovanih naravnih rezervatih. Pri tem pa ne gre za zaščito oziroma ohranitev kakega manjšega področja ali posameznih naravnih zna- menitosti, temveč za načrte, ki bi proglasili za naravni park, če že ne večino pa vsaj zelo ob- sežne dele tržaške pokrajine. Gre tedaj za zelo obsežen načrt, ki pa njegovega učinka za sedaj ni niti mogoče v celoti predvideti. Celotna pobuda se je začela pravzaprav zelo skromno, docela akademsko in brez posebnih pretenzij. Tržaška univ. profesorja botanika L. Poldini in R. Mezzcna sta se namreč zavzela za to, da bi spričo florističnih in vegetacijskih po- sebnosti, ki so na Tržaškem, kazalo posamezna rastišča na določen način zavarovati. Svojo zami- sel sta 1966. leta tudi objavila (1). Po njej bi v različnih delih tržaške pokrajine zaščitiU sedem področij (prim. karto). V vsakem od teh rezervatov gre za floristične in vegetacijske posebnosti, ki so v glavnem po- sledica prepletanja različnih predstavnikov me- diteranskega in srednjeevropskega oziroma ilir- skega rastja, kar ustvarja iz tržaške pokrajine vegetacijsko oziroma florističtno razmeroma aeío pestro ozemlje. Kasneje je ta pobuda dobila širšo vsebino. Naglašali so namreč, da na Tržaškem ne gre le za posebnosti v vegetacijskem in florističnem pogledu, temveč da imajo podobne znamenitosti tudi Še drugi pojavi, geološki, geomorfološki, speleološki itd. Tako je prišlo do utemeljevanja rezervatov tudi s teh stališč. V tej luči gre pravzaprav za pobude o kom- pleksni zaščiti tržaške okolice kot prirodne po- krajine, predvsem za zaščito te okolice kot krasa, ki je, kot vemo. zelo svojstven pokrajinski tip ne le v lokalnem ali regionabiem pogledu, temveč tudi v mnogo širšem. Da se na Tržaškem zavze- majo za te predloge, je nedvomno več razlogov. Omenimo naj samo dva. Na italijanski strani je po drugi svetovni vojni ostal le neznaten del kra- škega sveta, prav zaprav samo vzorec, ki pa ima zato toliko večjo vrednost. Razen tega je ta vzo- rec del klasičnega Krasa, del matične kraške pokrajine, ki je po svetu znana tako v turistič- nem kot tudi znanstvenem pogledu. Drugi motiv pa je dejstvo, da je zaradi Trsta, velikega mest- nega organizma, ravno ta del klasičnega Krasa hkrati tudi v procesu zelo dinamične transforma- cije, v prvi vrsti urbanizacije in s tem tudi temeljite preobrazbe kot prirodha pokrajina. Razstava, ki je bila letošnjega septembra v Trstu pod naslovom Tržaški Kras, je pokazala, da so načrti glede urejanja kraške pokrajine postali še bolj celoviti in da inie gre več samo za ohranitev prirodnih posebnosti in znamenitosti kraške po- krajine, temveč da zaslužijo v njej enako pozor- nost tudi družbenogeografski elementi. Naglaša se namreč, da Kras zasluži pozornost tudi kot kul- turna pokrajina, kar velja zlasti za posebnosti kmečkega doma in kmečkih naselij sploh, pa tudi za druge žlahtne stvaritve, ki jih je človek na tej zemlji ustvaril. Iz razstavnega gradiva, posebno iz razgrnje- nega načrta (v merilu 1 :10 000) ter iz tiskanega vodnika (3) po razstavi je razvidno, da celotni načrt močno naglaša vrednost Tržaškega Krasa kot prirodne in kulturne pokrajine že same po sebi, še bolj pa naglaša njegov pomen za tržaško mesto. Ti načrti vsebujejo pravzaprav tudi že pobude za urbanistično načrtovanje oziroma šte- vilne elemente regionalnega načrtovanja. Skratka, razen načrtov za zaščito sedanje pokrajine so žive tudi težnje za usmerjanje njenega bodočega razvoja. Pri dosedanjih projektih so sodelovale različne tržaške institucije in ustanove, prav tako pa tudi strokovnjaki različnih strok, kar opravičuje mne- nje, da gre za razmeroma široko ¡usklajevanje pogledov z najrazličnejših področij. Da gre pri tem za več ko akademsko razpravo, priča zakon- ski osnutek o tržaškem naravnem parku, ki so ga novembra 1966. 1. tudi že predložili parlamentu. V vodniku po že omenjeni razstavi beremo, da Tržaški Kras ne predstavlja le prirodnih lepot, temveč pomeni za Trst osnovni rekreacijski pro- 118- V C 1 področja Glmsčice 2 obolni pas 3 notranji pas 4 D ra š č i c a — Goli v rh 5 Trstenik 6 Briščiki 7 Doberdobsko področje (kroško hidrografija) pnrtjgno po Mtxi»na_-Poldini-juJ 1966 PREDVIDENI NARAVNI PARKI NA T R Ž A Š K E M — • državna mejo 0 1 2 3 4 S 6 ? 8 0 10 km %'//'// področja, predvidena za naravne r e ze r va t e btor, zeleni pas in pljuča tržaškega mesta. Toda pri tem ne gre samo za Kras in tudi ne samo za tržaškega, saj nameravajo zavarovati tudi Hišno pokrajino pri Miljah prav tako pa tudi tlel Doberdobskega Krasa in del akumulacijskega, ni- žinskega sveta pri Tržiču. V luči geoloških znamenitosti utemeljuje usta- novitev naravnih rezervatov na Tržaškem Krasu C. D'Ambrosi, v luči speleoloških W. Maucci, v luči vegetacijskih L. Poldini in v luči floristionih R. Mezzena. O pomenu Tržaškega Krasa 6 stališča kultumo-zgodovinskih objektov, v prvi vrsti gra- dišč, govori B. Lonza, o arhitektonskih vrednotah kraške hiše M. Pagmini ter o tipiki kraških naselij G. Remi in M. Pagnini. Slednjič so na razstavi prikazali tudi zamisel o bodočem razvoju in bodoči podobi Tržaškegi Krasa, ki so jo izdelali v okviru urbanističnih institutov tržaške in beneške univerze, kjer pou- darjajo mnogostranski pomen Tržaškega Krasa kot pokrajine v neposrednem sosedstvu mesta, kakršen je Trst. Tu omenjajo zlasti problematiko v zvezi z dosedanjo liitro transformacijo kraške pokrajine ter potrebo po ustreznih urbanističnih rešitvah, ki so že v sedanji razvojni fazi nujne. Posebej govore o zelenem pasu tržaškega mest« ter o rekreacijskih, športnih, turističnih ter dru- gih funkcijah, ki naj bi jih Tržaški Kras imel. Iz razstavnega gradiva je tudi razvidno, da jr za sedaj v ospredju predvsem težnja po zavarov*- 119 liju Tržaškega Krasa zaradi njegovih prirodnih posebnosti, bolj kot potreba po aktivnem in na- črtnem urejanju pokrajine kot celote. Zdi se, da se avtorji zavedajo, kako so ti drugi načrti šele stvar bodočnosti. Ker so na področjih, ki so floristično in vege- tacijsko zanimiva, tudi še druge prirodne poseb- nosti, vredne zaščite, so prvotne floristično-vege- tacijske rezervate že sedaj spremenili v prirodne rezervate sploh, ki so pomembni tudi z geološkega, kraškega in drugih vidikov. Temu so se slednjiš pridružile tudi pobude, da bi na teh področjih zavarovali tudi še nekatere druge objekte kultur- no-zgodovinske vrednosti in tudi nekatere druge elemente kulturne pokrajine. Gre torej za zava- rovanje posameznih, najbolj karakterističnih pod- ročij Tržaškega Krasa, skratka za kraški naravni park. Kraški park na Tržaškem naj bi zajemal sedem področij — rezervatov (prim. karto). Prvi rezervat bo zajemal slikovito sotesko Glinščice, ki ise prebija z roba kraške planote v flišno pod- kožje. Ta rezervat bo najlaže zaščititi, ker je domala jneposeljen in teže dostopen ter že po prirodi dobro ograjen. Področje, ki ga štejejo za pravcati geološki muzej na prostem, je pomembno tudi v geoinorfološkem oziroma kraškem pa tudi botaničnem pogledu, saj vsebuje zanimiv svet na stiku kraškega in fluvialnega reliefa pa tudi ne- katere pionirske rastlinske združbe in endemizme. Posebej omenjajo združbo bodičastega svoda in kranjske bilnice (Drypio-Festuoetum camiolicae). Drugi rezervat bo razen Sesljanske drage za- jemal ožji obalni svet med Devinom in Grljanom Tam gre zlasti za zavarovanje makije, predvsem pa črnike — zimzelenega hrasta oziroma ustrez nih združb (Orno-Quercetum ilicis), pa tudi za posebnosti tektonsko-petrografskega stika na meji med apnencem in flišem. Tretji rezervat bo v nasprotju s prejšnjim potekal na notranji strani Tržaškega Krasa in sicer domala vzdolž celotne državne meje. Raz- prostiral se bo od Grmade do bližine Bazovice. Z njim bi ohramjili ostanke kraškega gozda in druge Bubkbntinentalne vegetacijske značilnosti Tržaškega Krasa, na primer ojstrico ali rejo (Seslerio-Queroetum petraceae itd.). Rezervat bo zajemal najvišji in najbolj celinski del pokrajine, prazaprav del osrednje gorske vrste matičnega Krasa in demonstriral razlike v primerjavi z obalnim področjem, ki je mediteransko obarvan. Četrti rezervat bo obsegal zunanji rob kraške planote z Draščico in Golim vrhom, ki sta odlični razgledišči. Zaradi položaja na robu planote ir zaradi razčlenjenega reliefa se tam prepletajo različni floristični elementi kot predstavniki me- diteranskega in ilirskega območja. Zaradi kra- škega reliefa in mikroklimatskih vplivov pa so se tu obdržale tudi nekatere redke vrste rastja, ki imajo svoj izvor v hladni pleistocenski klimi Med posameznimi rastlinami omenjajo zlasti to- mažinijev lan (Lintun tomasini). Peti rezervat, ki bo zajemal del Tratenika i okolico, je pomembeh zlasti zaradi geološke zgradbe in lapornatega razvoja tamkajšnjih pla- sti, prav tako pa tudi v florističnem oziroma vegetacijskem pogledu, na primer pomladansko in jesensko resje ter brškin (Erica carnea, Calluna vulgaris, Cistus salviaefilius). Geološko so pomembni zlasti drugi, četrti in peti rezervat, posebno zaradi obsežne fleksure vzdolž litološke meje med apnenci in flišem, kar daje tržaški obali tudi osnovne morfološke poteze. Rezervat pri Rriščikih (šesti) ima predvsem speleološki in geomorfološki pomen. Razen tu- ristično urejene jame, v kateri je tudi znanstvena postaja, bi zavarovali še kraško okolico z vrta- čami, žlebiči, škrapljami in grižami, prav tako pa tudi združbo belega gabra in kopitnika (Asaro- Carpinetum betuli). Beli gaber se je obdržal edi- nole v tamkajšnjih vrtačah. S sedmim rezervatom bodo zaščitili del Do berdobskega Krasa z obema kraškima jezercema pri Doberdobu in Preloznu ter obe kraški močvirji pri Sabličih in Lisertu. Rezervat bo pomemben tako v geomorfološkem kot tudi v speleološkem, še mtnogo bolj pa v hidrološkem in vegetacijskem pogledu. Znotraj posameznih rezervatov je tudi 26 kra ških jam, ki bi na ta način bile zaščitene. Po- dobno bi zavarovali tudi 12 gradov oziroma gra- dišč in njihovih razvalin, ki stoje na območju posameznih rezervatov. Posebno pomembni so načrti, ki predvidevajo zaščito devetih naselij (Botač, Gročana, Bazovica Gropada. Briščiki, Col, Veliki Repen, Sli v je in prvotno jedro Nabrežine), medtem ko bi pri na- daljnjih sedmih naseljih zaščitib le posamične dele oziroma objekte (Trebče, Kontovel, Prosek, Mali Repen, Gabrovica, Zgonik in Sempolaj). Čeprav |redo pobude in načrti zelo na široko, je zelo značilno, da so pri dosedanjem obravna- vanju Tržaškega Krasa prezrli človeka kot gospo- darja te zemlje. Zato tudi ni govora o prebival- stvu, ki živi in korenini na tej tako pomembni kraški pokrajini. Avtorji vseh teh projektov niso prezrli prebivalstva samo zato, ker je slovensko, temveč tudi zato, ker bi pri tovrstnem obravna- vanju načrtov zadeli tudi ob enega najbolj pere- čih problemov, ki so v zvezi z ustanavljanjem rezervatov v naseljenih področjih. Ustanavljanje rezervatov v kulturni pokrajini, kakršna je Tr- žaški Kras, vnaša nedvomno številne omejitve v načine in oblike dosedanjega gospodarjenja v pokrajini. Zato pomenijo taki posegi bistvene omejitve lastniške pravice. Logično je, da bi vse tovrstne utesnitve močno prizadele predvsem slo- vensko prebivalstvo. Dejstvo, da je ta stran celotne problematike ostala ob strani, opozarja, da gredo ti načrti .na škodo slovenskega prebivalstva. Kakor pozdrav- ljamo, da se naglaša vrednost in pomen tržaške kraške pokrajine ter da se porajajo zamisli in načrti o varovanju njenih prirodnih in kulturnih m •\Tednot in celo pobude o smotrnem in kompleks- nem načrtovanju njenega razvoja, tako imamo pomisleke, kadar se pri tem pozablja na človeka, v tem primeru slovenskega, ki na tej zemlji živi in je v njej doslej tudi ohranjal vse tiste-pogla- vitne poteze, ki so danes predmet • občudovanja pa hkrati tudi že teženj po njihovem očuvanju. Upravičeno pričakujemo, da bi pri nadaljnjem razvijanju teh načrtov bolj upoštevali tudi to stran- celotne problematike. V TR T (1) R. Mezcena — L. Poldini, Contribüto alia risoluziorie del problema istitutivo di u« Parco Cársico. Aiti del Museo Cívico do Storia Natural«, XXV. št. 1. Trst 1966. (2). II Carso triestino (C. tí'Ámbrosi,. C, Ixma. W . Maucci, B. Favetta). Trieste. (3) II Carso di Trieste., Sala Comun-ale d'A,rte di Pal « n o • ; .Cun^nzi 1 6 — 30 se-tt. 1967, Trieste (vodnik po razstavi). A v g u š t i n Lah Petdeset let gospodarskega razvoja Sovjetske zveze Uredniški odbor Geografskega obzornika je imel za primerno, da petdesetletni jubilej oktobrske - revolucije in razvoja Sovjetske zveze ustrezno poudari. Želeli smo bralcem posredovati predvsem nove podatke in ka- rakteristike o razvoju ZSSR. Prispevek, ki ga je v ta namen za Geografski obzornik na- pisal dr. Avguštin Lah, dopolnjuje gradivo in razprave o tej veliki prijateljski deželi. Avtor se je za to priliko poslužil predvsem novejše izvirne sovjetske literature. 1. I z z g o d o v i n e r a z v o j a s o v j e t s k e g a g o s p o d a r s t v a : k o r e n i t a d r u ž b e n a p r e o b r a z b a j e p o s p e š i l a r a z v o j p r o i z v a j a l n i h s i l Splošna nerazvitost carske Rusije, ki jo je poudarjal še kritični položaj v vojni izčrpanega gospodarstva, je nedvomno zelo vplivala na revo- lucionarno razpoloženje pred 50 leti in na značaj prvih ukrepov zmagovitih dejavnikov oktobrske revolucije. Oktobra 1917 se je za narode Rusije in posredno za ves svet prelomil razvoj: od impe- rialističnih sil odvisna Rusija se je iztrgala iz njihovih verig ter odprla novo pot družbenega razvoja. Dolgovi carske Rusije so do leta 1917 narasli že na 16 milijard (sedanjih) rubljev, vsak dan vojne pa je — mimo žrtev — prinašal novih 50 milijonov rubljev izgube. Leta 1917 je bila industrijska proizvodnja za 64 o/o manjša kot pred vojno, kmetijska za 28 do 29o/o in že'ezniča je izgubila že četrtino parka. Tolikšno je bilo zmanjšenje tiste nerazvite strukture! Revolucija je pomenila boj — boj za nove odnose v deželi, za mir, za obinovo in graditev gospodarstva, za zagotovitev osnovnih pravic narodom in delovnim ljudem. Temu so ustrezali prvi „dekreti" nove sovjet- ske oblasti delavcev in kmetov, ki so že sami po sebi pričevanje njenega obstoja in učinkovitosti. Osnovna odloka II. vseruskega kongresa Sovjetov (v noči na 8. november 1917) sta bila razglasitev miru (konec vojne) in podržavljanje zemlje — z vodami, gozdovi .in naravnimi bogastvi vred. V kratkem odbodju pa so sprejeli še vrsto revolu- cionarnih odlokov: odpravili so stanove, ločili cerkev od države, razglasili enake pravice za žene in moške, vsem narodom so priznali pravico do samoodločbe in odpravili ¡umetne pregraje med njimi, ekspropriirali so proizvajalna sredstva bur- žoazije v industriji in drugih panogah, prevzeli finance in zunanjo trgovino. Razglasili so 8-urni delavnik in uvedli delavsko nadzorstvo v pro- izvodnji. Ne glede na težave, ki so spremljale razvoj nove sovjetske skupnosti še naslednja leta (kapi- talistična intervencija, borba z ostanki starega, lakota), je to sprostilo ustvarjalne sile in jih usmerilo v velike — v Sovjetski zvezi tako zna- čilne—družbene akcije. Iz lastnih izkušenj vemo, da je snovanje nov« države, razvijanje novega družbenega sistema, uveljavljanje novih ekonom- skih zakonitosti in obvladovanje starih, precej težka naloga. Iz osnov, ki so jo spletali različni tipi gospodarstva v prvih letih po oktobrski revo- luciji — od patriarhalnega naturalnega samopre- hranitvenega kmetijstva z elementi drobne bla- govne proizvodnje in znatnim deležem kapitali- stične veleposesti do sekvestriranih podjetij pod državho kontrolo in nacionaliziranih podjetij — je nastajala nova gospodarska struktura. Skušali bomo — kolikor pač obseg tega prispevka dovo- ljuje — na kratko povzeti bistvene karakteristike posameznih obdobij razvoja sovjetskega gospo- darstva, ker bi brez tega ne mogli ocenjevati celotne sedanje strukture. Leto 1917 in poznejši konec prve svetovne vojne še ni prinesel miru novi državi, ki je titrla pot socialističnemu sistemu, ker so se reakcionar- ne sile odločile za intervencijo (napad na mlado sovjetsko državo). Zanetile so v Rusiji državljan- sko vojno, ki je odmaknila začetek gospodarske graditve. Reakcionarne sile so skušale izkoristiti kri- tični gospodarski položaj v Rusiji, kjer je bilo tedaj pol manj zaposlenih kakor leta 1913, pro- izvodnja pa za četrtino manjša. Vseeno jim na- črti niso uspeli: sovjetskim narodom je v neiz- prosni borbi s sovražniki, stiskami in lakoto 121