85. številka. Izdanje za četrtek IS. julija 1895. (t Trstu, ▼ Četrtek zjutraj dne IS julija 1895.) Tečaj XX. „EDINOST' izhaja po trikrat na tndaa » letuiii n-danjih ob torkih, četrtkih in aobotAh. /jutranjo inditiip* izhaja ob »j. uri 7jutr«j, Tečemo pa i>b 7, uri rvrer. — Obojno izdanje mune : ta Ihu nif>Hi><- . f. —.'.li, izrcn A v ^trij« l. I tu t ti mem-i: , , . JJ.rto . , . la pol leta , . . .V— ... S.— (a vmb leto . , . 10.— ... 1«.— Na naroobe kr«z priložene naročnine se ae jemlje o/ir. Punaiaične itnvilke »o dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irntu po a n»e.t itren TmU po S nri. Sobotno Tufterno izdanju v Irntu « ni., izven Trsta S n*. EDINOST <)|fla*i ne rn^mf po tarifu T pi'titu; la na-d«* t di'b»l'nti črkami no plačuje prostor. kolikor ob«»^a navadnih »ritie. 1'onlana. onrartinro in j »»nozahralo, ilo-ma<*i ostani itmajo. [»"kopiti »o na trajajo. Naročnino, reklamacije in oglasn »pro jt>ma »ij»r«irrW*/ro ulioa Molino pic* colo hit. 3, II. nadut. Odprta reklamacij« •o proste poštnino, OlAsllo ilovontke^a političnega druitva za Primorvko. „ V ntinomti Jo moč". : Tretji vsesokolski izlet v Prago. (Daljo). Na to počelo je defllovanje Sokolov, v istem redu, v katerem so prišli, kar je trajalo skoraj uro. Posamezne čete, posebno iz tujih dežel in i z mest, narodno pritiskanih, pozdravljalo je občinstvo posebnim navdušenjem. Ko je poslednja Četa Sokolstva zapuščala trg, bila je ura pop. Na to podali so se slovenski, hrvatski in poljski gostje, francoski gimnasti, členi odboru češke sokolske zveze, staroste sokolskih društev in členi zastopstva kralj, glavnega mesta Prage, burno pozdravljeni od občinstva, v prostore staro* mestne zbornice, kjer jih je pričakoval okusen in bogat buflfet. V veliki sednici pozdravil je dr, P o rili p n y srčnimi besedami češke, slovenske, hrvatske in poljske Sokole in vse goste in koncem v francoskem jeziku francozke giin-naste in spremljajoče jih dame. Neopisno navdušenje sledilo je krasnemu pozdravu, Francoze dvignili so krepki Sokoli na rame ter jih nosili po dvorani; od vseh strani podfgali so jim roke, a povabljenci zapeli so aHej Slovani !• Ko Be je navdušenje poleglo, spregovoril je prvi gosp. P a rad o I, odvetnik iz Peri-gueux-a, 'oficijelni zastopnik francoskega gimnastičkoga odposlanstva, zahvalivši se za prijateljski vsprejem. Drugi govornik gosp. Sansboeufiz Pariza spominjal se je prvega sprejema francoskih gimnastov na čeških tleh o drugem vsesokolskein izletu ter naglašal, kako so se od tistikrat do danes okrepile bratske vezi med narodom francozkim in češkim. Francozi so spoznali, s kom imajo opraviti, t. j. z narodom, malim po številu a velikim po idejah. V Evropi so narodi uesrečni in srečni, a so tudi narodi, ki se niso mogli nikdar povspeti do idej... Seveda narod, kateri iz lastne volje stopi okolo jednega prapora ter projavi svojo misel, narod tak je rojen za svobodo. Poznamo situvacijo, vemo, da smo gostje naroda, kateri ne more storiti, kar bi hotel. Ali pozdravljamo prapor, kateri nas je pozdravljal od mej dežele sem do srca naroda, prapor sokolski! Naše zveze niso završene. Kmalo se raziđemo, ali sestanemo se zopet! Živilo mestno zastopstvo praško! Na svidenje v naši mili Franciji! Navdušenja, katero je sledilo lepim tem besedam, govorjenim francozkim duhom in srcem, ni mogoče popisati. Paradola, Sans-bouefa in Ura. Podlepnega dvignile so krepke sokolske roke ter nosile po dvorani. PODLISTEK. «6 Ziatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. H p i mu) A. Seno«, (Dalje.) XI. Okolo Treh kraljev leta 1578. bilo je zelo burno. Zima, da najstarejši ljudje niso pomnili take. Sneg do kolen, a snežuljke sipale so se z neba kakor iz vreče. Bila je osma ura zvečer. Po ulicah niti žive duše, a kateri krščanski človek bi šel iz hiše pri takem zlu vremenu! Meščani in meščanke plemenitega mesta zibali so se v prvem snu. Toda v hiši mojstra Krupiča niso še legli. Majstor je sedel in likal, sedć poleg peči, go-Bposko zlato sabljo, in motril pri oljeni sveti Ijki ostrim očesom drago kamenje, a zraven njega sedela je Dora in čitala mu iz velike okovane knjige življenje svetnikov. Dekle bilo je nekoliko bledo, no vsejedno milo in lepo. Ni se ji videla tuga na licu, ali vendar so se ji poznale neke tajinstvene V imenu hrvatskih Sokolov spregovoril je na to br. Buča r, kazoč na mogočno organizacijo češkega Sokolstva, katerega niso dosegli še nikjer v tujini. Pred dvajsetimi leti jeli so se tudi Hrvatje organizovati po češkem vzoru. Mali smo proti Vam, pravi govornik, ali koračiti hočemo po poti, katero nam ie pokazal češki Sokol ter upamo, da bode za pet ali deset let tudi pri nas čutiti učinek dnha sokolskega. Kakor Sokol češki vadi roko a pestuje zajedno ljubezen do naroda, hočemo tudi mi slediti Vam v tem. Govornik napije slednjič vstrajnosti češkega naroda in češkemu Sokolstvu. povabivši češke Sokole na slavuost odprtja zagrebškega gledališča, ki se liode vršila drugo lefo. Dr. Gregor i n, starosta .Sokola* tržaškega, spregovoril je tako-le, obrnivši se najprej proti dru. Podlipnemu: Velečastiti gospod podžupan kraljevskega glavnega mesta Prage, mili brat starosta! Bratje Sokoli! Stoječ v tem slavnostnem trenotku na zgodovinskih tleh sem še pod utisom navdušenega sprejema od strani ne le češkega Sokolstva, temveč vsega češkega občinstva, ki je osvojilo idejo sokolsko v vsej celoti. Težko mi je toraj najti besed, s katerimi bi mogel vsaj približno in dostojno izraziti, kaj čutim jaz, kaj čutimo mi slovenski Sokoli, v katerih imenu mi je čast tukaj govoriti. Nismo prišli sicer v onem številu v katerem bi bili prišli, ako ne bi bila zadela našo belo Ljubljano grozna nesreča, a prišli smo v zlato našo Prago, srce naroda češkega, kakor bratje k bratom, dobro vedoči, da nas vsprejmete kakor take. A kar smo doživeli te dni med Vami, prekosilo je vse naše nadeje tem bolj, ker smo dobro vedeli, da nas ne smete vspre-jeti burnimi pozdravi. A teh tudi ni bilo treba, saj smo dobro vedeli, saj nam je srce naše pravilo, da smo vam dobrodošli, da nas ljubite, kakor mi vas ljubimo, a ne more nam nikdo prepovedati, da Vas ljubimo, da Vam to izrečemo vzlic vsem zabranam. Bolj kakor burno pozdravljanje pred postajo o našem prihodu in povsodi, kjer nas je občinstvo o-pazilo, navdušil nas je n e m pozdrav na postaji. In to navdušenje, katerega smo se nav-žili tu v zlati slovanski Pragi, zanesemo v svoj narod. Nazdravljam češkemu narodu, srcu tega naroda, zlati slovanski Pragi in njenemu zastopstvu in konečno ideji slovanski! Govornika pol ju b i 1 je dr. Pod-lipnv a Sokoli so ga nosili po dvorani, kakor prej tudi br. Bučarja, ki je govoril za Hrvate. (Daljo prih.) sence. Bila j« baš završila življenje svetega Avguština, biskupa Zagrebškega. „Dosti je, hčerka, pusti svetega Keli-cijana za jutri. Tudi kasno je že. Magda se je že zakopala v svojo vzglavje. Mraz je, burja je. Idi, idi !■ — Starec je pogledal svoje zlato zelo brižno izpod očesa. Zdrava je, da. A kje ji je vesela čud P Te ni več, odkar je mladenka pretrpela one silne muke. Dekle je zaprlo knjigo, dignilo se in položilo jo na polico. .Da, oče dragi, prav velite,* rekla je ; „pojavlja se mi zaspanec. Nekaj slabo se čutim. Menda zlo vreme. Lahko noč, oče dragi !• in poljubila je starcu roko, a on hčerki čelo .Lahka ti noč, dete drago!« Odšla je Dora v svojo sobico. Za malo časa potrkal je nekdo trkalom trikrat na zlatarjeva vrata. Mojster se je začudil. Kdo more biti v kasni ponoćni dobi ? Pomolil je glavo ua okno in vprašal, kdo je božji ? .Domači!" odvrnol mu je hrapav glas. V naglici odprl je zlatar vrata in v de- Politiške vesti. V Trstu, dno 10. julija 1895. Državni zbor. V včerajšnji svoji seji je poslanska zbrnica nadaljevala razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva. Tekom razprave se je potegnil poslanec dr. L a g i-nja za to, da bi se po raznih krajih Istre zasnovali poštni uradi; zahteval je, da se po Istri morajo rabiti trojezične tiskovine ter da je postaje na progi Divača-Pulj klicati v jezikih, ki so v deželi navadni! Vlada je predložila zakonski načrt, s kojim se spreminjajo zdravstveni zakoni. S Kranjskega. (Izviren dop.) „Politični kozolci* morali bi se imenovati sedanji pojavi razposajenosti štajerskih Nemcev libe-beralnega in nacijonalnega kalibra, ki se s kovanjem resolucij in protestov usajajo proti vsprejeti postavki za slovenske pararelke na Celjskem gimnaziji in politična nezrelost je metoda, po kateri se je pričel sedaj stran-karsko-politični hoj pri nas na Kranjskem! Kdor vso to komedijo mirno opazuje in trezno premšljuje, mora nehote, — smehljaje zanimati se sanjo. Le nekoliko se spustimo v to politično — zmešnjavo! Štajerski Nemci hočejo na premeten način terorizovati svoje poslance, ila bi pri tretjem branji glasovali unisono z vsem naci-jonalno- liberalno in židovsko- nemškim Izraelom, kakor tudi z italijanskim krdelom in kar je ljudi enakega kalibra v državnem zboru — proti skupnemu proračunu, da bi tako vrgli tudi — slovenske pararelke na Celjskem gimnaziju. Le tega ne vedo sedaj, komu naj velja ta udarec njih prenasitosti in razposajenosti: ali provizorični vladi, katero glede Celja ne zadevi je nobena krivda, ker je napram celjski postavki držala sr- popolnoma nevtralno in je prepustila, da odloči zbornica sama, — ali proti nemškim klerikalcem, ki so pomagali glasovati za celjski gimnazij, ali proti — večini, ki se od teh štajerskih srditežev menda ne bode dala komandirati. To groženje je seveda sama fanfauorada in nič kot pesek v oči volilcem, pred katerim jih je strah ! Sami so seveda več kot čisto prepričani o tem, da te resolucije in protesti ne bodo imeli prav nobenega praktičnega vspeha zanje, pa rogoviliti vendar morajo, češ: s tem strašimo vsaj ne-vedneže in tolažimo nerazsodne volilce in mečemo malo peska v oči. To rogoviljenjn Štajerskih Nemcev je humbug, njih agitacija in ščuvanje za proteste in resolucijo pa „politični kozli*, ki jih streljajo, in druzega nič! Pa Že jim zmernejši nemškoliberalni listi zunaj Štajerskih mej bero levite teiu .zale- lavnico vstopil je človek, visok, mrk. Lasje iu dolge brke bili so inu posuti ledenim snegom, a s širokega plašča stresel je sneg ter vrgel plašč na klop. „Oj vi ste, kume Ivani Pomozi Bog!" pozdravil ga je zlatar, ponudi vsi mu roko, ,0d kodi vi?" »Hvaljen Bog in dober večer, nastavnice dragi !u odvrnol je mračnjak; ,jaz naravnost iz Požuna. Idoči kraj vas, opazil sem luč iu ni se mi dalo, da se ne oglasim tu, da se malo izblebečeiu. Ne pričakujejo me, ne žena, ne deca.* „Vem, mladenič!" odgovoril je zlatar. „Kj da! Bit ! Zlo vreme. Prozeblo me je do srca.6 »Glej, iz Požuna! A kaj tam za nas V" „Pravdo proti Gregorijancu poženemo z nova.* .Kj govorite! Ali jaz mislim, da iz to moke ne bode pogače," dodal je zlatar, ma-jaje glavoj. .Vi neverni Tomaž !u „Uekel sem, nisem porekel!" .Da vidimo! Pa potem — imamo bana!* telim* Michelnom in jim dajo trpke levite zaradi imenovanega usajanja. In to je dobro znamenje! Ves drugačen pa je v tem trenotku položaj na političnem barometru v državnem zboru in — pri nas doma. Na Dunaji se pripripravlja med strankami v parlamentu važna in pomembna politična metamorforza: Slovani se bližajo drug druzemu in nameravajo postopati odslej kot zedinjena talanga v b >ju proti skupnemu sovražniku?,.. Zopet kažejo vsa znamenja na političnem obzorju na prevrat in z istem se prikazujeti podobi Taaf-fejft in Hohcmvarta, ki naj bi vsaj za nekaj časa očistila ozračje v tej zaduhli atmosferi to-stran Litve 1.. Levica seže zvijapred — žugajoče to metamorfozo !... Večina, ki je odločila zmago pri Celjski postavki — zadela je do živega nemško levico in nje italijanski pri-pripadek in zdaj se že boji, da tudi v bližji prihodnjosti pride v zbornico podobna večina! Ce pojile po sreči, utegnemo tudi Slovenci biti kmalu deležni boljše, usode! Taka je zdaj perspek iva na Da-naji. Nemštvo iu Madžarstvo duha — neprijeten vzduli, vsled katerega se že zdaj poto njeni pristaši!... Kaj pa pri nas doma ? — Hoj za veljavo političnih .načel* (!) na jedni, in boj za osiguranje deželnozborskih mandatov na drugi strani, rodila sla pri nas strast, osebno sovraštvo, koristolovstvo in lov po popularnosti (le odkritosrčni bodimo!) — svoboda zborovanja političnih strank zadušuje se s škandali iu na površji političnega boja jeli so nastopati ljudje, ki so jedva zapustili šolske klopi in stole, v kaki drugi — politični — šoli pa še nikjer bili niso! In čuda ni, če se je zadnji čas rodila pri nas v na-naroduein boju taka praksa, da je trezno-mislečega človi-ka kar — groza! O odkritosrčnosti, poličnem poštenji — in moški značajnosti pa molčimo! Ali kranjski Slovenci res nismo potrebni sloge? Ali se ziblje slovenski narod rea že v tako srečni sedanjosti, da uganjamo brez skrbi iu škode svoje burke iu prirejamo v v sramoto slovenskemu narodu poulične škandale! ? — Ali ne upijejo, gospod urednik, ali ne upijejo te razmere po — mrzli vodi iu brezovki, ki bi ohladila kri vročekrvnim — političnim vajencem! Pomislite, koliko pohujšanja bi se s tem odstranilo za vas Primorce, za Korošce in Spodnještajerce, ki bijejo boj za narodne pravice v slogi, dočim se pri nas .sloga* pojavlja le v frazah in in poleni v boju, od katerega imajo svoj dobiček le Nemci iu nemškutarji, kar jih je doma in zunaj doma! — In s takim vzgle- „Aj da! A koga?* „Barona Ungnada, pravijo.* „Čudno, njega. Kako to P" njega. „Da ima dete ime." .No kakšen je P Kaj pravijo ljudje?* „Na takšen —" zmajal je priSlec z rameni. „Bil je doslej general v .Tegru. Nadvojvoda, pravijo, ga ima zelo rad.* „Kad ?* .Pravijo. V ostalem ni čist domači sin. Štajerec, kaj-li.* „Vem. Spominjam su starega Ungnada velikoj bradoj. Ivan, kako-li mu je bilo ime. Samoborec, je-li ?* .Bil je iz Samobora. O očinstvu izgubil se je sled. — Vse je zastavil. No sedaj iz-kupi menda, ko je ban." .Pa kaj mislite za nas?" „Hvalijo ga, daje energičen. Toda mnogemu ni se nadejati. Petlja za pelljo. To ti ni po volji meščanom, a Stepko nn ilvcdgraj-ski da postane podban." (Dalje prih.) (lom naj sveti središče Slovencev bratom na mejah ?! (D o s t a v e k uredništva. Bojimo se, da je naš gosp. dopisnik malo pre-optimističen glede na sedanje razmere na Dunaju. Res je sicer, da stojimo na pragu važnih dogodkov, res je, da je sedaj oči vi-uen fiasco centralistiško-ponemčevalne ideje, res je, da nam je v bližnji bodočnosti pričakovati radikalnega prevrata v našem notranjem političnem življenju — in misliti bi si morali, da se je dogodil kak čudež, ako ne bi prišlo do takega prevrata. Vse to je res in v tej sodbi soglašajo z nami tudi naši nasprotniki. Vendar pa ne moremo prav ve-rojeti, da so že tako blizu oni časi, ko nastopijo Slovani kot zjedinjena falanga v boju za svoje pravice. Ti časi so se pač jeli pripravljati in so te priprave dobile nekako konkretno obliko, ali ves ta blagodejni proces je še-le v svojem postanku in se mora izvršiti po zakonih politiškega razvijanja. Stvari še niso dozorele toliko, da bi si mogli že v najbližnji bodočnosti nadejati onih časov, katerih se žo sedaj veseli naš g. dopisnik. To pa je gotovo, da se polagoma bližamo takim časom — in to je tudi veliko vredno. Ako pa nas poučijo dejstva, da smo bili pesimisti, no potem pa — tem bolje za nas vseli). Atentat na Stambulova. Ime glasovi-tega Stambulova je danes zopet na jeziku vsemu politiškemu svetu. Roka morilčeva, ki se je dvignila nad glavo nekdanjega diktatorja bolgarskega, pred kojim je še ne dolgo temu trepetalo vse v deželi bolgarski — vse, od zadnjega seljaka pa do kneza samega — ta roka je pritirala kar nenadoma zopet ime Stambulovega na toriSče javnega razgovar-janja. Kakor že ni bilo drugače pričakovati, govore na jedni strani v samih superlativih o čednostih in vrlinah tega moža, dočim sodijo na drugi strani — gotovo objektivneji — tako, kakor mož — zasluži. A le Stam-bulov sam je kriv, ako ta sodba ni baš laskava. Sodba je torej jako razliCna. Ali naravnost neslano je, da ga naša .Triesterica* — najbrže je zajela to neslanost iz drugih sorodnih jej listov — imenuje „osvoboditeljem Bolgarske', Taka pretiravanja morejo vzbuditi le obči smeh. Mi smo menili do sedaj, da so bili osvoboditelji Bolgarske vsi oni, ki so na bojišču prelivali kri za svobodo in nezavisnost domovine in oni, ki so diph.matiškim potem zastavili svoj vpliv v prilog boriteljev na bojišču, nikdar pa nismo mislili na to, da bi pristojal naslov osvoboditelja možu, o katerem ne vemo dru-z.ega, nego da je svoj narod zavel v nasprotja s« svojimi resničnimi osvoboditelji ter zavel isti svoj narod v zavisnost od ljudij, ki gotovo niso bili nikdar prijatelji naroda bolgarskega. Ne, Stambulov ni bil osvoboditelj svojega naroda, ampak grobokop je bil njega svobodi; o tem nam glasno govori uebroj žrtev, ki so poginile sramotne smrti na vislicah, ali so ječale po tamnirah ali pa so morale bežati iz domovine. Kakor so mu bili nameni nečisti, tako so mil bila nečista tudi sredstva. Stambulov ni bil izbirčen v sredstvih, ko mu je bilo do tega, da uniči onega, ki mil je bil na potu, a sedaj je zločinska roka nad njegovo lastno glavo zavihtela svoje bodalo. Tudi njemu je prišel črni petek. Kot izrecni nasprotniki vsacega nasil-stva obsojamo seveda tudi tu grdi čin najodločneje, čudimo se pa ne, da je prišlo do tega: kdor seje veter, žanje vihar. Danes došle brzojavke glasijo: S redeč lfi. (7. ura zjutraj) „Agence Balcanitjue" trdi, da se je Stambulovemu obrnilo nekoliko na boljše. Ker je ranjeni izgubil mnogo krvi, je zelo oslabel, vendar pa se je zopet zavedel iu more govoriti. Toplota trupla ne vznemirja. S r e d e c 16. (ob 2. pop.) „Agence Balcanii|ue* javlja: Vlada je razpisala nagrado 10.000 frankov onemu, ki bi pripomogel k temu, da pade napadalec na Stambulova pravici v roke. Razširjeno je menenje, da se je napadalec hotel osebno maščevati nad Stambulovem. Ranjenemu je mnogo bolje. L o n d o ii 10. Zanesljive vesli iz Sredca trdijo, da se je Stambulov odpeljal pred 8. uro zvečer iz kluba »Union". Spremljala sta ga Petkov in jeden služabnik. Ko je bil voz kakih 300 korakov oddaljen, počil je strel. Stambulov in Petkov sla skočila iz voza, toda v istem trenotku napadli so ju trije mladiči, od katerih jeden je Stambulova s handžarjem na glavi in rokah strašno raz-metiaril. Petkov je dobil lahko rano na glavi. Dasi sta stala ne daleč v živahni ulici dva orožnika, ni priskočil nihče v pomoč. Policaji so bežali. Stambulovega služabnika so zaprli, ker je bil ustrelil na napadalca, le-ta je nbežal. — Zastopniki tujih vlasti so povprašali na stanovanju Stambulovega o njegovem stanju, izmed članov kabineta ni prišel nihče blizo. — Zaprli so mnogo oseb, Voznik je bil menda sporazumljen z napadalci. Stanje Stambulovo ne pripušča nika-korsne nadeje več; o polunoči se je zavedel, toda kmalu je zopet omedlel. Različne vesti. Starčevićev dom otvorili so včeraj v Zagrebu ob velikih slavnostili, Hvaležnost in h iste porodivša se požrtvovalnost postavili sti lep dom prvaku naroda: starini dru. A n-t o n u S t a r č e v i ć u! „Slov. Narod" obžaluje, da so razmere take, da se te lepe slavnosti ni mogel udeležiti ves narod ; kdo ne soglaša v tem obžalovanju ? In kdo ne soglaša z nadaljno željo omenjenega lista, da bi se plemenitemu srcu prvega Jugoslovana, biakupa Strossmajerja, posrečilo zjediniti zopet opozicijonalni stranki na Hrvatskem, kar bi značilo, da se je ves narod združil v jeden sam tabor! Bog pošlji skoro dar sloge narodu hrvatskemn, s katerega usodo je tesno spojena tudi naša usoda! Lekcija gosp. poslancu Luzzattu. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako je tržaški posl. Luzzatto v seji poslanske zbornice z dne 10. julija 1896 prelival britke solze radi groznih krivic, ki jih je provzro-čila bivša koalicija avstrijskim Italijanom in kako da vse avstrijske vlade na neodpusten način zanemarjajo kulturne iu gospodarske potrebe Italijanov, tako, da bi človek moral misliti, da siromaki nimajo prav ničesar ter da stoje tu golili rok liki raztrgan berač ua prašni cesti. No, naš poslanec Ivan vitez N a • bergojje v isti seji poslanske zbornice otrl posl. Luzzattu vse te k r o k o d i 1 ov e solze z nastopno izjavo: »Visoka zbornica! Proti trditvi gospoda poslanca Luzzatta, da so Italijani povsodi zapostavljeni, da se Slovanom privoščijo važne koncesije, da je glede na Italijane moglo iti le zato, da se ohrani posestno stanje, katerega nimajo, da niso popred imeli ničesar in tudi sedaj nimajo ničesar itd., moram stvarno popraviti, da ta trditev ni rešil i č n a. Marveč je resnično, da se Italijanom ne godi nikitka krivica, kajti pri vseh c. k. uradih, bodisi pri pravosodnih, finančnih, poštnih in brzojavnih uradili, ali bodisi pri politiških oblastih itd. uraditje se izključno italijanski, iu celo se slovenskim prebivalstvom. Ali je to mordn kako prikrajšanje italijanskemu prebivalstvu v narodnem pogledu V Ali iti to globoko žaljenje slovenskega narodnega čutstva, da je slovenski jezik izključen tia tržaškem gimnaziji in realki, za katera prispevajo tudi Slovenci ? Sedaj pa vprašam g. poslanca Luzzatta: Katera narod-n ost je torej 11 a č e n a n a I' r i m o r -skem, i tal ijanskaali slovenska?!" (Pohvala). Omenjeno bodi tu, da se italijanski listi popolnoma zatajili tudi ta Nabergojev govor! — Objektinost iu resnicoljubnost laskih listov je zares divna! t) gospodu Luzzattu pa ne moremo drugega reči, nego da je razvijal leo-rijo, da siti smejo še zasmehovati lačne. Izleta „Tržaškega Sokola* v Dolino se udeleži poleg slavnoznaue naše „Velesile* tudi dično pevsko društvo „Slava* pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Na mnoga vprašanja javimo že danes, da se vozovi odpeljejo iz Trsta ob 3. pop. Prosimo torej še enkrat, da se pri odboru .Sokola", ali pa v našem uredništvu brez odloga prijavijo vsi oni, ki žele peljati se se „Sokoli*. Pevsko društvo „Hajdrih* na Prošeku bode imelo v nedeljo dne 21. t. m. ob 8. uri zjutraj svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Na dnevnem redu bode: 1'oročilo tajnikovo, poročilo blagajnikovo, volitev odbora, posamični predlogi. Iz kroga gostilničarjev nam pišejo: V 85. številki vašega cenjenega lista čital sem pod naslovom „Zaplenjene mere*, da je v to določena komisija zaplenila raznim krčmar-jera več in raznovrstnih vinskih posod — ker niso bile zakonito cementirane!! Klicaje sem postavil na konec zadnjega stavka zato, ker sem gotov, da v Trstu ni niti jednega krčma rja, ki bi imel na to stran vse v redu. Gotov sem pa tudi, da nam je popolnoma nemogoče, da bi zadostili dotič-nemu zakonu (kar je že lanjskega leta pri obč. zboru društva „Edinost" gosp. Balanč povdarjal), ker tukaj rabimo većinom lončene posode, ki pa so le redko pripravljene za cementiranje, posebno se pa porcelanaste ne dajo cementirati. Te steklene posode tudi ni mogoče cementirati, ker je pretrda. Ako toraj višje oblasti toliko zahtevajo od nas, naj se pa od druge strani skrbi, da bodemo dobivali posodo, postavno cementirano; naj se tovarnam naloži dolžnost prodajati mere dvojne vrsti: cementirane za krčmarje in ne-cementirane za zasebnike. Ker nas skoraj gotovo zadene kazen, ako bode gori omenjena komisija res stvar stvar preiskovala, bi dobro bilo — ker se naša zadruga bavi rajšes politiko nego z našimi koristmi — da se sami (to je, Slovenci) snidemo in pogovorimo, kako nam je postopati ob gori navedenem in v raznih drtulh slučajih, .»az predlagam, da bi se sešli prihodnji torek ob 3 uri popoludne v društveni krčmi v Rojanu. Seveda bi bil to le prijateljski pregovor. Eden v imenu večih Trtna ui v Istri. V nekem vinogradu pri Motovunu so službeno kontstatovali trtno nš. Okrajno glavarstvo v Poreču je zatorej prepovedalo izvažanje trt itd. iz občine Motovunske. Nezgoda na furlanski ieloznicl. Tukašnji laški listi poročajo, da je minoli ponedeljek dopolndne na progi Tržič-Červinjan blizu postaje Ronki, prišel pod vlak kmetski voz, v katerega ste bili vpreženi dve kravi. Kmetic, sedeči na vozu, je še odnesel zdrave kosti, skočivši raz voz, toda voz sam in pa živali je lokomotiva razbila in raztrgala na kosce. Pravijo, da bi se takim nezgodam ali slučajnim nesrečam, prišlo lahko v okom, ako bi se napravile zapore ob cestah, ki vodijo preko železniške proge in da bi se dotične ceste zaprle vselej, predno pride mimo vlak. Izglnola starka. 651etna Ana Zich, stanujoča v novi ulici lišt.. 30, ostavila je svoje stanovanje dne 10. t. m., češ, da gre v Fur-lanijn, obiskat svoje sorodnike. Od te dobe o starki ni sledil. Opomniti je, da je bila ista dvakrat že v bolnišnici, ker se ji je mešalo v glavi. Ogenj. Po noči na včeraj jelo je goreti v podstrešju hiše št. 23 v ulici Ooroneo. Ko so prihiteli gasilci, uničil je bil ogenj že par lesenih zabojev in komad strehe. V kratkem udušili so ogenj. Škode je par sto goldinarjev, toda poslopje bilo je zavarovano. Ni bilo mogoče dognati, kako je nastal ogenj. Usmrten nihJiat. Iz Varšave poročajo dne 13. t. m.: Danes so na dvorišču tukajšnje trdnjave obesili bivšega kapitana konji-štva, Poljaka Vinjanskega, Istega je bilo vojaško sodišče obsodilo na smrt, ker se je bil udeležil zarote, katere namen je bil baje zavdati carju Aleksandru III. Eksekucija trajala je 8 minut. Prisotni bili so le razni višji častniki, dva zdravnika in dva duhovna. Veličina morja Prošle mesece bavil se je angleški učenjak dr. Karstens s proraču-nanjeui vsebine raznih morja. Največo glo-bočino našel je pri Velikem oceanu (povprečno 4083 metrov): površje tega oceana meri 161,137.000 štirjaških kilometror, vode je torej okolo 658 milijonov kubičnih kilometrov. AtlautiSki ocean je povprečno 3760 metrov globok, površina meri 79,776.000 štirjaških kilometrov, vsebina torej 300 milijonov kub. kilm. Indijski ocean je povprečno 3650 metrov globok, površina mu meri 72,563.000 štirjaških kilometrov in vsebina 265 mil. kub. kilom. Severno ledeno morje je „najplitviše". Karstens mu ceni povprečno globočino na 818 metrov, površje na 12,706.000 štirjaških kilometrov in vsebino na 10 mil. kubičnih kilometrov. Južno ledeno morje ceni na 1500 metrov globočine, površje na 15,630.000 štirjaških kilometrov. Sredozemska morja pokrivajo po Karstensevi cenitvi 30,748.0« ki štirjaških kilometrov, povprečno globočino ceni na 1060 metrov, torej vsebino na 32'/* milijona kub. kilom. Vkupno je morske vode na zemlji 1280 mil. kub. kilometrov. Globočina oceanov je tolika, da, ako bi se vsula vsa suha zemlja s hribovji in ravninami v morje, pokrila bi ta velikanska brezdna komaj za 2o tlel. Proti solnčarici. O sedanji veliki vročini prav lahko .»boli človek za solnčanco, katera more postati celo vzrok smrti, ako prizadetemu ne pride urno pomoč. Zatorej (»menjamo tu znakove solnčarice. Kogar je zadela ta bolezen, občuti strašno žejo, postane zelo truden, prične se mu vrteti v glavi, žila bije slabo, koža postane rdeča in suha. Kmalo zatem dotičnika prime krč, pade v nezavest, sopenje postane sila težko in žila bije vedno slabeje. Takega bolnika je treba urno odnesti v hladen, senčnat kraj, razpeti mu obleko in dati mu vode. Bolniku nekoliko odleže in s tem se pridobi časa poklicati zdravnika. Sodnijsko. Dne 3. maja t. 1. je na trgu Ponterosso elegantno opravljen gospodič ukradel trgovcu gosp. Ferdinandu Rothu iz žepa 300 gld., katere je bil nekoliko prej dignil pri blagajni kreditnega zavoda. Kakor smo svoječasno sporočili o tej drzni tatvini, opazil je bil g. Rotli v istem trenotkn, da mu je denar izginol iz žepa in zagledal je poleg sebe omenjenega gospodiča, katerega je bil že prej videl v kreditnem zavodu. Takoj si je mislil, da mu je ta gospodič ukradel denar. Dohitel ga je, ter zahteval, naj mu vrne denar. Kar pa je mladič tajil, dasi nekoliko prestrašen, izročil ga je gosp. Rotit tam prisotnemu mestnemu stražarju. Le-ta je spremil sumljivega človeka na policijsko ravnateljstvo, toda med potjo je mladič vrgel bliskoma od sebe ukradeni denar. Bankovce so pobrali drugi ljudje, izročivši jih g. Rothu. Mladič pa, 231etni brezposelni Friderik Schneider z Dunaja, tajil je najodloč-nejše, da bi bil opazoval v kreditnem zavodu, kako je g. Rotli dignil dest-take in kam jih je shranil, trdivši da je denar našel na tleli in ga vrgel od sebe, boje se, da ne bi ga smatrali kot tatu. Predvčerajšnjem stal je Schneider pred sodiščem, obtožen tatvine. Kljubu njegovemu tajenju, dobil je 8 mesecev ječe. Koledar. (Danes (18.): Miroslav (Friderik) škof. —Jutri (19.): Vincencij Pavi. spo/.; Avrelija. — Zadnji krajec. — Sttlnce izide ob 4 uri 33 min., zatonei ob 7. uri 37 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 23 stop., ob 2 pop. 29 stop. C. Najnovejie vesti. Zagreb 17. (Starčevičeva slavnosl.) Sinočna serenada veličanstvena. Dvajset tisnč naroda od vseh strani domovine hrvatske Klicanje oduševljeno staremu in Hrvatski. Pevanjc divno. Danes je bila svečana sv. maša ter hlagoslovlje-nje Starftevičevega doma ob mnogobrojni udeležbi. Dunaj 16. Državni zbor. Poslanska zbornica je v sinočnji večerni seji nadaljevala razpravo o proračunu ministarstva za trgovino. Minister za trgovino je podal raznih izjav glede na vprašanje podržavljenja železnic. Pariz 16. Glede na atentat na Stambulovega pravi „Journal de Debats", da je le čudno, da že prej ni prišlo do tega, ako se pomisli, koliko sovražtva je sejal ta mož. ,.Te Jour" smatra napad kot pravično kazen. London 16. ,Dally Ne\vs" javljajo i/, Sredca: Vspeli bolgarskega odposlanstva v Petrograd bode ta, da se imenujejo oficijelni ruski agentje in konzuli po Bolgarskem, ki bodo občevali neposredno z bolgarsko vlado, ne da bi formalno pripoznali kneza Ferdinanda. Sredoc 17. Včerajšnji zdravniško poročilo pravi, da se je Stambulovemu izdatno obrnilo na bolje. Tri(ovlnnhe bnojnvka. Ballmpeita. PSenlca za spomlad (i r»3 - « 54 Psoniea ni spomlad 1S9H —do —•— Ovnu *a jesen 5 57—5 59 1»* za jesen 5 52 5.54 Knni7.it m jull-uvgust 5-f.fl—5K8 za maj-juni 1890 4'75—4.76. Pionion nova od 7H kil. f. H 95 - 7-- ud 79 kil. f. 7--- 705\ od 80 kil. t. 7 05—7-10. od Ml kil T 7 10-7 15, od «a kil. for 7.15—7.20. IcfiiMin (!'fi5-H70; pronn 61---K'5K rž novu (>.45 ■ fi.60. Pfcniea : Ponudbe in povprafiivanie dobro cene nespretne njene. Prodaju IBOOOmet. koruza 10 ni., ovo* 8 nf., ti 10 nf. ceneje. Vreme: lepo. velika vročina. I*raga. Nerafinirani sladkor /.n jull f. 12 !>S nova Mina 13 45. stalno. Praga. Centrifugi novi, pojavijen- v Trsi iu s carino v rod odpošiljate* pi-eeoj f.28 50-tiB 75. Juli sept. f. 28.75 -29 — Čoneasu! 2».---•— Četvorni 30'---.-.. V glavah faodih) 90 25 Havro. Kava SantoH guod Hvoriigii r. i\ juli 91.73 za november 90.25. Hamburg. Hunto* i;ood nverago /» juli 74 25 september 74.25 december 73. — , Dunajahn borza 17. julljn. 1898 včeraj daties Državni dol« v papirju .... 101.10 101.15 „ , v srebru .... 101 30 101.35 Avatrijaka leutu v zlatu . . . 128 86 I2H.70 v kronali . . .101 fio 101.55 Kreditne akcije.......40 i"25 404.50 Londou 10 Lat........121.25 12145 Napoleoni............9.641 9til 20 mark ........ 11,88 It.P« f 100 italj. Ur........4H.— 4« 05 Lastnik političuo društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.