lihki^.VSMk dtn rMMen
nedtV in prdBnikov. «
PRO
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Issucd d*ih
except Sundsps And Holidsys

J
jjTO—YEAR XI. <MT	iSTc^V^!^ CHICAGO, ILL, PETEK 19. JULIJA (JULY) 1918 ..bJ »oo STEV N U M B K K 168.
dUtrlb»>W	("«• 141)	k, tU Act .t OcfUr ItlT, ,	tk. P-."Offl~ .* Chk»a«. I1U-U. B, .1 »k. Pc~U.,», A. ». Bart—.	Q.~c»l.
A«««,U»c. for mmiiim. »t .-ci.1 r»U .f hO... proThU* §J *»	"<». *«*	*>	" J»»* X9X*
AMERIČANI V VELIKI OFENZIVI. ZDROBILI NEMCE IN VZEU 12 MEST.
avcni proračun
6re počasi.
ova davčna predlog* aa oaem milj »nl novega davka na bo ladalnnn prod 1. aapt.
London, 18. jul. Zadnje poročilo *]*» " ^ ° ^ bojišča se glasi, da so Američani in p*™ is ia - Dan« i ID Francozi vjeli prvega pol dneva svoje
.	----^	OA A-
ofenzive 4000 Nemcev, vplenili 30 topov in prodrli pet milj.
London, 18. jul. — Ameriške čete, ki ao dnnea zjutraj pričele ofenzivo ▼ družbi a Francozi na 35 milj dolgi fronti od Aiene do Marne, ao že okupirale več kol 12 meat in vaai in vjele n* t**0*® Nemcev. Ze opoldne ao vjetniki prihajali v dolgih vratah z bojišča. Kmalu popoldne ao Američani doaegli vae nameravane poatojanke in nato ao drli dalje pod mogočnim kritjem topniškega ognja. Doe?gli io cesto Pariz-Soiaaona in meato Soiaaona je že pod ognjem ameriških topov. Opoldne ao Američani prodrli štiri milje
daleč.
" Paria, 18. julija. - Franeoal ln Američani ao danea ajutraj naglo, nepričakovano zavdali zadnji udarec umirajoči nemški otodvi L fronti med Fontenojem in Mamo. V »^vitem «»nyahi ao>p«natti pred seboj Nemce na 35 milj dolgi fronti
stoiank tar vieli na tisoče Nemoev. Američani ao okupirali poeto SOivry, St. Oengonljs, VUler-Helm, D^ mard Monthiers, Hautesvenes in Belleau. Franeoal ao samo v enem
na mnogih krajih poetavili v silovit bran, ali niti ia daJ*6 «4» ^ napadi. V Parizu vlada veliko veselje. Ura je priila ln gene-ral Fock Je udaril v odločilnem momentu.
Waahingtou, 18. jul. - Vojn^jnikBak* ^ poročilo generala Pershlnga, ki se glaai, da so amarUto če^« veU kim navdušenjem planile v ofenzivo in ie vedno prodirajo na iiroki
fronti med Aisno in Marno.	im,riknov v bitkL
V vojnem departmentu aodijo, da je 300,000 Američanov v biiu.
ZAVEZNIKI PRICBLTPROTIOFENZIVO. PaH« 18 iul - Francoske in ameriška čete ao pričele ofenzivo proti Nemcem na petKet milj dolgi fronti med rokama Aiano
in Marno. Tako poroča danea vojni	.	- orodrle dve
Franooeko-ameriike čete so na nekaterih ta^jihte pr<^io^
milji daleč ln vjele mnogo Nemcev.	na
odprli protiofenaivo, di*
severnem bregu Aisne, do gozda Bellaau ^everno^ neprenehonm P^*^	— »
££ v^l^je.^1
itevilo mož in pKtipeli so veliko v.led ljutlh protinapadov ftnnco sko ameriško-italijanskih čet.	.
> Dane. je pozitivno znano, da so »vj^Uv^ v^a načrt pete ne£ke ofenzive in so se dobropripra^ Kl£btrnu,
^SKfiT* Marni, 18. Jul. -na južnem bregu Marne južno od
Američani in Francozi popolnoma unlttjo ali•
6ete so včeraj pognale Ne^nazaj^J dra	^
dolgi fronti in sovražni mostovi na Marni ao prisil poa topu
zavezniške armade.
Pariz, 18. jul. — Danes je bilo uradno obelodanjeno obvestilo, ki ga je dal general Gouraud, zavezniški poveljnik vzhodno od lteni-kh, francoskim in ameriškim četam dne 7. julija. Vsebina tega obvestila je aledeča:
"Četrta armada bo napadena vsak čaa. Nikdar se ni obrambna bitka vršila s takimi ugodnostmi kakor se ho ta, ki zdaj pride. BIH smo opozorjeni pravočasno iu vsa naša črta je mogočno ojačana a infanterijo in artilerijo. Borili tfe boate na terenu, ki je spremenjen v veliko trdnjavo. Vsi prihodi so dobro zavarovani in vaše postojanke ao dobro preskrbljeno s strelivom. Vsak mož naj ima samo eno miael: Ubijati in ubijati Nemce toliko čaaa, da bodo imeli dovolj. Ta misel naj va« apremlje ln zdrobili boste sovražni uaval."
In galantne čete so ga <drobi lel
Topniški boji na angleški fronti
London, 18. jul. —Vojni stan javlja, da so avstralske čete sinoči napadle ua eno miljo dolgi toti va hodno od Vlllers-Bretenneuia v Pikardiji in okupirale nove pozi Aje ter vpleuile dva lahka topova.
Nemška artilerija je aktlvua fta flaudrakl fronti.
Dnevni seznam izgub.
Wfatdugton, 18. jul. — Danes je objavljenih 57 imen.Izgube: 14 mož ubitih v boju, deset jih je u mrlo za ranami ln šest vsled bole zid, dva sta amrtno ponesrečila, 20 mož je tcŠko in eden lahko ranjen, dva pa pogrešajo. — Mornarska pehota ima eedem izgub: Trije ao uhitl v boju in trije ranjeni, eden je pa umrl za rano.
PREDSEDNIK PREVZAME KRATKEM BRZOJAVNE IN TELEFONSKE NAPRAVE.
Seat milj je ves napredek Nemoev
Pariz, 18. jul. — Sovražnik jc žc drugi dan moral poseči po svojih rezervah, ko ni mogel s pripravljeno napadalno armado zdrobiti Železnega odpora zaveanHfpv. Strašne izguhe, ki jih imajo Nemci, niao nikakor vredne bornih par milj zemlje, s katero sc ponašajo.
Vzhodno od Remsa not er do go zda Argona v ftampauiji so Nemei prodrli v štirih dneh ofenzive komaj poldrugo miljo, toda le na nekaterih krajih, ne pa ua vsi črti. Tam so imeli Nemci drugo, tretjo in peto .divizijo znane brattden-burške garde; te divizije so bile žc drugi dan tako razbite, da jih jo moral nemški kronprine potegniti iz boja in nadomestiti z drugimi enotami. Sovražnik jc moral nadomestiti vae divizije, katere je pognal prvi dan v ofenzivo.
Zaipadno od Remna so Nemei prodrli največ šest milj na kratki črti južuo od Donnanaa ob reki Marni.
To so naravnost beraške pridobitve vpričo silnih izgub in i*ja lovitve ofenzive ns ostalih k rs jih fronte, ki meri «5 milj dolžine.
Italijsnske čete so sinoči izvršile silovit protinapad aeverno od Mame in pognale so Ncmoe v dolino ob reki Ardre.
Waahington, D. 0. — Preden bodo tiakane te vrstice, izda pre-daeduik mogoča še proklamacijo, if katero prevzame braajasae^ln
telefonske naprave v Združenih drŽavah. Predsednik Wllson že dela na tej proklamaeiji ln zato rej pričakujejo, da izda kmalu.
Brzojavne in telefonake na pravo bodo podrejene glavnemu poštarju Burlesonu ln glsvnl po št ar je bil v konferenci s pred hednikom o tej stvari.
Nekateri aodijo, da ostanejo lokalne telefonake naprave v privatni posesti, drugi zopet govore, da pridejo telefonake naprave
VESTNA EASUSANJA.
Waahington, D. 0. — Proračunski odsek je pričel z delom na davčni predlogi, kl prinese $H,-000,000,000 uovega davka. Delo počasi napreduje ln slišijo sc glasovi, da davčna predloga ne bo zdelana pred prvim septembrom.
Odsek se je odločil, du sprejme vse davke v en zakon, da ue bo treba davkoplačevalcu prečit ati do tucata zakonov, da izve, koli-co davka mora plačati.
Zakladniški department zbira podatke za povišanje davka na nadproflt. V podučenih krogih govora, da povišajo davek ua nadproflt, V podučenih krogih kov. Za povišanje tegu davks se e izrekla tudi zvezna trgovska ubornlca, kl zastopa trgovino ln ndustrljo v Združenih drŽavah.
OD KJE JE PRlftBL DENAR EA NEMŠKO SPIJONAZO
Pariz, 18. jul. — Na vsi fronti ob Murni se nadaljuje topniško bojevanje, toda pehota je v ognju le nn nekaterih mestih. Vzhodno <»d Chateau Thierrya divja besne bitka; tam so Američani vrgli N>mce čez Marno na več krajih.
Kakor javljajo danes z bojiiča, ho Američani ojačili francosko i-tslijanake čete vzhodno od R«m-hs in pomagali ao ustsviti sovražnika v Prunayu, kjer je divjala v torek in včeraj Ijuta bilka.
Severno od Mame so bili včersj furijoznl boji v go*du Roi, v ka-terega so Nemci delotns prodrli Iloji oe tamkaj fc nadaljujejo, Ub da ftovralaik ne more beležiti no Hertega napredka Vzhodno od Kernua je položaj danea še nespremenjen.
Najnovejše informacije oe fla*. da imajo Nemci v aedanjl bitki W» do 70 divizij (približno 900,00 do
kor jc bilo poročano včeraj Vjat nlkl pravijo, da je razpoloženje v nemški armadi zelo aUbo.
Francoaki poveljniki in vojaški kritiki ne morejo dovolj prebvaliti ameriških čet in njihovega hrabrega naatopa v aedanji bitki. Dejstvo, ds smeriike divizije dr že najvsžnejši del fronte ob Msr
Nemški vojni *tsn pravi v svo-jem zadnjem poročilo, da ae vrše lokalni boji na večjem delu fron-te, ln da so ac zavezniški allovitl protinapadi južno od Marne izja lovili z velikimi izgubami. Število vjetnikov je naraalo na 18,000 in 37 zavezniških eroplanov jc padlo včeraj na bojišču.
Chicagu, New York in drugih velikih mestih pod državno kontro-lo. V splošnem pa sodijo, da pride American Telephone in Tele «raph kompanija pod vladno kontrolo nc glede na to, kako vladu odloči glede lokalnih telefonskih naprav. Telefonake kompanija l-majo naloženih do $2,000,000,. (K) v vaeh telefonskih napravah. Seveda je vtem kapitalu tudi pre-rej vode, ker brez vode ne gre.
Bivši kongresiilk Dsvid J. I* *ia, kl postane najbrž ravnatelj brzojava ln telefona, odločno zagovarja/ da pridejo vse telefon-hkc in brzojsvne naprava pod vladno kontrolo.
Mr. Lewls Je izdelsl načrt ss »»pojenje brzojavnih ln telefon-nkih naprav, da bi lahko pošiljal depeše po brzojavu in telefonu in bi ac na ta način razbremenile Nte brzojavne postaje, Ji i so preobložene z delom.
Vlada 'bo tudi povišala mezdo brzojavnim iu telrfftusklm usluž beneetn, ko prevzame brzojavne in telefonske naprave. To Iki men da njeno prvo delo.
New Tork, N. T. — Zvezni u-radnlkl, kl prciakujejo nemško propagando ln špljonski sistem v družcuiti • državah, pravijo, .la
5o,CMH1,<H*» od $100,«MMHHI. ki ao jlb skupili zs nemške zadol* tulce, v korup^lJM "klad.
g tem denarjem so nemški n« gentje najemali špiJone ln širili z nečednimi sredstvi propagando v prilog kajzerja, pruskih junkerjev In militaristov.
Aretirali so grofico Alexandrt Viarda von Scheele, kl Je na sumu, ds Je sporazumno z dr. Frle-derlck R. A. von Htrsnachem širila nemško propagando, kot ne-varno inozemko. flroflea Je ImU-na in odvedli so-Jo v bolnišnico.
Dr. von Strensch je bil aretiran v pondeljek. Mme. Msrls R. de Vietorh-a, nemška vohunka, Je »l»olelii ua mlaterljoznl bolezul. Njena bolezen je pozvala v spomin govorico o smrti Desplne Davldovlč Strom chova, lepe Turklnje, kl Je umr-U 30. maja t* »sko boleznijo kot zdaj boleha mme. V le torka,
produkcija avto-.* mobilov omejena.
Odbor aa vojno induetrijo ja dovolil tovarnarjem za avtomobile samo 35% Jekla.
NEPOTREBNA INDUSTRIJA.
Washlngton, D, 0. — Tovarnarji, kl izdelujejo avtomobila, so se obrnili ua odbor za vojno Industrijo, da jim dovoli šestdeset odstotkov jekla za avtomobile. Odbor jim je odgovoril, da jim za patniŽirNko avtomobile no mori dovoliti več kot 25 odstotkov jekla. Mogoče Je tudi, da jim ue dovoli prav nič jekla, ker jeklo potrebujejo v vojni Industriji. Naročil jim Je, da v dveh tednih predlože zaprisežene izjave o zalogah jekla, kl Jih imajo v tovarnah.
Tudi drugim knduetrjjaiu, kl niso potrebne za vojno, bo ouie-jena dobava jekla, kajti odbor aa vojno Industrijo uasusnja, da bu vojna Industrija v zadnjih šestih mesecih tegs leta potrebovala 20, (MK),(MM) ton Jekla. Do sedaj Je največja produkcija Jekla v ena. kem času znašala le 16,800.000
ton.
Stare juklarne povečujejo lil t-aašlrjajo, novo grade lu marsikdo bo sodit vsled lega dejstva, da jekla preostaja. *»var je rev-
no narobe. S poiiimuieujem pro dukeije jekla raste In se širi tuill vojna Industrija v taki meri, da jeklo komaj aadoatgja sa vojne
potreba. Itt da ne nastane pomanjkanje jekla v vojni InduatrU ji, jc odbor z u vojno industrijo prisiljen omejiti dobavo Jekla zn
nepotrebne industrije.
Američani vrgli na tU 18 nemških letal.
Z ameriško armado ob Mami, IH .jul. — Torek je bil do dan«* največji dan v zgodovini ameriške avijatlke. Naši letalci ao tejt« dne
STRAŠNA NAJDBA.
že najvažnejši del fronte ob Mar	^^ nern4ki|i ^^
ni .dokazuje, da general l-oeh d«-, |n vrh||1<Hfll povzročili velike lz bfo ve, komu je poveril obrambo j ^ ||w||rfw ^Urn, katere najbolj strategičnih p^^^nepj-ekoma n^H^H'^«1
nemškegs napada je bila naj- puAkaml i« bombami Iz z^ska. »»čneifta v okolišu Vauza In bllž j Waahington. 18. jul. - C.ene al
^raiih ob Mami, toda Ameri- Prr.hing je porajal včeraj slede-njih krajih oo man.	^^ w Aa-
čanl ^ sijajno	to sU^^	okupirale avoje
Francozi najbolj o»>čudojeJo ame	nA jll4lM.m b,e»u reke
riAke protinapade, vslrd ksterih	^ (lui,eau Tbi
PREDSEDNIK RUDARSKE OR OANIZAOUE O VOJ Rt
Oarbondale, Fa. — Rudarji so tukaj obdržavall velik shod, ni k ste ram Je govoril Frank Hey predsednik mdsrske orgsnlzselje Rekel je rudarjem, da moramo kot branlteljl napredka na udar e* z železom odgovoriti z železom, na udarce z jeklom a Jeklom, do -kler prapor kajzerisma ne zkIi««* za vedno a svet s.
Ilavea bo prepotoval ve. sntra eMnl diatrlkt In obdrlaval trinajst ahodov.
$6,832 ZA PSBNICNI PRIDELEK
Franklin, Ind. — V tukajšnjem okraju o*si* tudi Maa ^-laiul
farmar lie.nT	^^
kralj. Posejal js HO akrov s nleo in pridelal na aker povprečno po eden ill »tlride^t bušljev pš« nlee Na naken. majhnem prostem je pridelal povprečno eden In |»ei d met t »uši je v pšerde* na aker Ko
NEVAREN ZELEZNISKI AOENT.
Ohioago, 111. — Krogla je zadela 12-letnega Alexander Pdjraa, ko Je rnal krave domov, ln ua Je na me-Htu ubila, strel Je bil oddnn s vla-k« ua ludiana llelt Že.eznlnL Ka-Niisje so aretirali C. C 1'ppeng -houea.kl ja priznal, ila jc atreljal _ vlaka. Dostavil je, ds ni imel namena streljati ns ljudi.
BRJjOIJA DOHIf.A NOVO PO-SO.ILO.
Washlngton, D. 0, — * morilka
•dada je dovolila lt«'luljl I.0U kredita Helglji je do nedaj prejela od Združenih drfav IIOT,-000,000 posojila, v»l /avrsnlkl pa #6,268,270,000.
PREDLOOA ZA KONTROLA BRZOJAVA IN TELETONA PODPISANA.
Oonnellaville, aP. — Ko so kli
delavci na delo, so odkrili, da U koksove peči »trle človcAke noge. Približali *» se nsjdbi in hotel! so potegniti človeks iz pači. Potegnili *o iz nje le noge, drugo truplo je ps zgorelo.
ln raatraaen denar. Na tleh je bilo z umetnim gnojilm&U 1+
opaziti krvave medel*. Policija aodi, da je M iieznanee um«irjw |n oropan Zločinec je porinil svo fr inev v kokaovo p*Č, ds zl>ri»e .led zs sabo,
I Cblrago io okolbat V tm • nespremenjeni

»io prejel $6^22 ¥V |
predsednik ne pojde na
pocitn10b
Wa«hlnaion, U. 0. — l*tos ue pojde pr*daedulk V/\\«m na potnica Dalo je tako veliko, da
svoji pfcelni mizi v
_
Washlngton, D 0. — Predalnik VVitsOfl je podpisal predlogo, »prejeto v kmtgreau, k I dololn, da pridejo brzojavne lu telefonske naprave pod državno Kontrolo.
7 000 NOVIMOEV POZVANIM V ARMADO
Washlngton, D 0. - General
frovvder je fHmlal petnajstim dr-žavam in»r.iv, da dajo 7/NW» novin rev, kl la »d o jMHdanl v strokovna šole Novinci prič »o odbejeli v annado mwi 1 in 15. avgustom
Poziv je bil Izdan tudi za novlnoev, kl »»o apeasbnl za*ku. barja.
NEZOODA NA ZELEZN101.
Hnntington, w Va. l^»komo
tlva je udarila v tri motoma vozove, s katerimi so ae |»eljsll delavci nadelo na <*»ie«i|>eake A Oblo že laznlei. Aaal delaveev ja bilo ubi tih In štirinajst telko poik«Klova Bik.
aJL
»jv AM
PROSVETA
gLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
_Uhaja diurrao r—a aašel| ta praaaftae.
LASTNINA SLOVENSKE NA KODNE PODPORNE JKDNOTK
'■'in 1 ■ i i i i i	,	-_Ca— aglaaoT po dogovoru Rokoptrf ga aa Trajajo.
_ Maratninaj Ze4injaaa drftava (isvea Chicago) ia fl.ftO sa m! lata ta 7»« ia tri m«eece; Chlcage la Idm H.U aa pal lata, «1.11 m tri
Priznana
M aa lata. .60 aa let«,
"FROSVETA"
_Ai_
"THE ENLK2HTENMEI9TM=
af tfca 1

Canada 99 paa
fc, niraTfft<?SVET —


i a. pr. (laaija St—It) p«l«g vala«a iavaaa la aastava ja i Um taaro« potakla aarašalaa.	ja prav*.
- ir "
Odgovor Amerike.
Več kakor leto dni so se posmehovali pruski junkerji in njihovi trabantje, kadar so omenili Ameriko in njeno armado v svojih trobilih, na shodih ali v privatnem .pogovoru.
Kaj bo Amerika? Kaj bodo njeni vojaški "green-horni"? Prepozno so prišli, da bi rešili Francoze in Angleže. Lahko nam bo z njimi!
Tako so rekli, Američani so pa odgovorili — odgovorili na pravem mestu in kot se spodobi. Odgovor Amerike je zabeležen v nemški depeši, ki se glasi: "Južno od Maroa jo pravi in f črno (poltel), In ie nam hitro ne pošljete pomoti, ne moremo nikamor". Tako je v torek pisal nemški general, čigar čete so bile v boju z Američani, tistimi Američanj, ki "bo prišli prepozno in s katerimi bo lahko delo".	~ '
V pondeljek popoldne so se ameriške čete po<J prvim pritiskom nemškega napada umaknile nekaj čez eno miljo južno od Marne in francoski general je svetoval ameriškemu, da naj da svojim četam nekaj ur počitka. Ameriški general je pa odgovoril:
"2al nam je, da te ne moremo ozirati na Vai nasvet. Ameriška zatUva te je morala umakniti in naši vojaki ne morejo razumeti, zakaj ne bi tmeli takoj izbrieati madež ponižajija, ki ga odklanja čatt naie dežele. Brez odloga bomo izvršili protinapad." ^
Američani so protinapadi!, vrgli Nemce nazaj in pri dobili še pol milje ozemlja več kot so prej imeli.
Pravijo, da je bil sedanji nemški naval najsilnejši kar jih je še bilo na zapadni fronti — in fiasko je tako velik kakor šc nikdar. Doslej je kajzer osvojil vsaj toliko ozem Ija, da je lahko pokopal tisočere mrliče, zdaj pa menda še toliko ne bo.	2
Amerika je odgovorila za enkrat — končni odgovor pa še pride.
______________ t* *
Blazni glasovi iz gnile monarhije.
Zadnji "Oficial Bulletin" emeriške vlade objavlja telegram, ki ga je predsednik Wileon ob priliki ameriškega praznika neodvisnosti poslal črnogorskemu kralju Nikiti v odgovor na njegovo čeatltko V avoji brzojavki pravi predsednik Wilaon, da po vojni tudi Nikita iu hrabri črnogorski narod ne boata pozabljena, ampak se jima vrne, kar jima je bilo ugrabljeno.
Naši dični nasprotniki .aonarhističnega kalibra bobnajo iu tro-bentajo po svojih glasilih in po svojih ahodib, da je ameriška vlada priznale Krfako deklaracijo.	,
Predsednikov brsojev je nejboljši dokez, da ae debelo lažejo, kadarkoli to trdijo.
Krfska deklaracija odpravila kraljevino Črnogoro in odstavila kralja ifiklto v paid dinastiji Karagjorgjevič. Kdor priznava Krfsko deklaracijo, ne more več priznevati kraljevine Črne Gore, ki je po tej deklaraciji poaUla del "Kraljevine Srba, Hrvata i~81o-venaea," in'ne, priznava dlnaatije/etrovič-Njeguš, ki je odpravlje ua v prid dinastiji Karagjorgjevič.
To je Jasno kakor beli dan in naravno, kakor da je dvakrat dva štiri
Predsednik' Wllson priznava Črno Goro In njenega kralja. Logično torej ne inore priznavati Krfske deklaracije, ki je temu nasprotna. Iz tega sledi, da ae laže vaak, kdor trdi, da jc ameriška vlada priznala Krfsko deklaracijo.
Če bi deklarantovski listi otnili svoje čitateije kot inteligentne ljudi, jim aploh ne bi mogli natveziti takih bajk o "priznanju/; ki je za predsednika Zedinjenih držav sploh nemogoče.
Priznavati more ameriške vlada le tiste države, ki so eksistirale pred vojno. Zlasti velja to za tiate države, ki stoje z Ameriko v eni bojni črti. Črna Gora ni zaveznica Zedinjenih držav, kajti po izjavi vlade nima Amerika v tej vojtal nobenih "zaveznikov," tem več le sobojevnike. Vsled taga n. pr. nl vezana s pogodbami, ki so jih ti sobojevniki sklenili brez ameriškega sodelovanja. Toda kakor Francija ali Anglija, kakor Srbija, tako je tudi Črna Gora sobojev-nica Amerike, dasi je vsled avstrijske okupacije danes pasivna. Za ameriško vlado obstoji kraljevint Srbija in kraljevina Črna Gora, pa nobena "Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenca." To se pravi: Pri-znani sta od ameriške vlade kraljevina Srbija in krljevina Črna Gora, ter za prvo dinastijo Karagjtrgjevlč, za drugo pa dinastija Petrovič NjeguŠ.	%
Tako je, ker rie more biti drugače. Ako bi Wilson priznal Krfsko deklaracijo, bi se s tem vtikal v notranje zadeve Črne Gore, česar pu s svojega oficielnega stališča nikakof ne more.
Toda kaj je tedaj z avstrijskimi Jugoslovani? Saj je državni tajuik Lausing vendar govoril o njihovi osvoboditvi.
Da, govoril je, in kar je dejol, je zanje velika tolažba in veliko upanje. Priznal je njihovo pravico do osvoboditve izpod avstrijske nadvlade. Kikjer pa ni dtjtl, da se morajo podvreči katerikoli drugi dinastiji, temveč je »trdil, da morajo dobiti tisto vlado, ki jo »ami hočejo.
To jc tisto, za kar se bojujemo mi še od vsegu začetka.
Proč od hababurška avtokracija I Tisti hip, ko smo jc rešeni, mora pa hiti oder prost za narod, da sam odloČi, kako hoče naprej živeti. Nobena prejfinja pogodba, npbena brez njega sklenjena de I klaracija gu ne sme vezati. Brez vsakega pritiska, v popolni svobo-dl sl, ima Izbrati novi riaČUf svojega Bodočega narodnega življenja in edino na kar ne mora ozirati, so višji mednarodni interesi.
Z nobeno beaede, nikdar in nikjer ni dejal predsednik Wilaon ali driavni tajnik Lanaing aU kdorkoli govori odgovorno v imenu ameriške vlade, da ai Jugoslovani ne imajo ustanoviti republika; nikomur ni prisnal pravtoe, da jim tabrani to.
Predsednik Wilson gotovo ne bo ugovarjal, če sklenejo Črnogorci sami republiko in združitev s Srbijo. Ampak doslej niso sklenili tega in v sedanjem položaju-ni mejo nobene prilike, da bi sklepali kaj o svoji usodi, in zato mOre priznavati ameriška vlada le to, kar je obstajalo, preden je bilo s silo pogaženo.
Za naše cilje pa popolnoma Zadostuje slavnostna predsednikova Izjava, da ne sme biti noben narod prisiljen pod vlado, katere ne mara. To garantira Jugoslovanom pravico, da si popolnoma svobodno urede svoje novo državno življenje ln več ne zahtevamo, .fp
Čim pa dobe Jugoslovani res ta pravico, smo gotovi, da ne bodo marali ne Avstrije, ne krfske kraljevine, ampak resnično svobodno drŽavo. Mi upamo, da bo to rapnblika. m če at narod odloči zanjo, jo bo amei^ška vlada prlanala.	"PROLETAREC."
Slovensko Republicansko Združenje.
Sedel v TTtrtftfl. IIL
Frank Boatieh, Filip Oodina, Frank Kerie, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Anton J. Terbovec. Jože Ztvertnik.
VADZORJTI ODBOR:
Ludvik Bsntdik, Matt Petrovič, Frank Varani«,
OKHTKALHI ODBOR:	^
John Ermenc, Joaeph Fritz, Joaeph IvanttiČ, J. Juduič, Ivan A Kaker, Anton Mota, Frank Mravlja» Jacob Muha, Zvonko Novak, K a Poglodič, Matt Pogorele, John Rezel, Joaeph Steblaj, Frank S'avs Frank Udovič, Charlie Vaael, Andrew Vidrih, Štefan Zabrie. Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.	£ Mfo, ■ -*MjgnK
(Opomba. Zastopniki organizacij in liatov, U at dozdaj ia nieo priglasili, poatanejo člani centralnega odbora, čim aa pravilno -p n javijo in izjavijo, da ae atrfnjajo e temeljnimi* načeli S. R Z — Naalov aa piama in denarne poiUJatve je aledeči: Anton J. Terbovec. P. O. Boz 1, Ootro, Dl^	_
Odmevi.
Duhovi zopet mrmajo. Oglasila sta se baroi Burian in za njim Heydler na Dunaju, kakor da hočeta pokazati zunanjemu svetu, da gnila Avstrija še živi. Oba i.,a zlezla na visokega lesenega konja v trenotku, ko so k; jzerjeve horde na francoskem ponovno butnile z glavami (»b zid, toda oba sta govorila tako, kakor da so horde že / Parizu in da francoske, angleške in ameriške armade ni vel
Hurian je dejal, da se zaveznikom in Amerii anom ni treba bati, da bi Nemčija in Avstrija postopali z njimi Uko kakor postopata z Rusijo in Rumunijo; 8cydler je pa deklamiral, da bo habsburška dinastija živela in vladala na vekov veke samo zato, ker jo njeni narodi "ljubijo" (!) in Avstrija bo s pomočjo Nemčije kmalu naredila mir.
Prepričani smo, da sc pametni ljudje v Avstriji sami najbolj smejejo tem besedam, kajti edino zarukani vse-nemški militaristi se verjamejo v kajzerjev mir,
ko večina ljudstva v Avstriji dokazuje dan za dnevom,i mu ura odimHtve. kako "ljubi" gnile Habsbužane in njihovo vlado.	I * •
O, zaveznikom in Ameriki sc ni treba prav nič bati! ' K',™?	jJ* f J?*
, . ..	, ^ .	* temeljni kamen uaši novi državi
Hrest-litovskega in nikakršnega pruskega miru ne bo. in Ugovor t tulijo Je odatranll Ameriki in njenim sobojevnikom se nikakor ne mudi zn sednjo zepreko sa njenA uresnlče-mir vsaj toliko časa ne, dokler ne bo ljudstvo v Avstro-'"i*" T,lkrt *** ^a*1" Ogmki in Nemčiji izvolilo svojih zastopnikov za mirovnott^^^pSfct konferenco. Ksr dane* govore Burian, Seydler, Hertltng ,i^rilke neodvisnosti. aH kdo drugi ns visokem lesenem konju v I »rušo-Avstriji.	•
se glasi Uko, kakor da hI renčali od vsih bogov udar- f"**** kl zagovarja krf-. *	*	sko deklaracijo, najdete tiaoče
JtM nofCL	protislovij in ravno ta nagroma-
--dene protialovja jih bodo poke-
V Clevelandu se je pričelo žlvalno gibanje za Hrvat Venomer trdijo, kadar na-ako republičansko združenje. PomlsHte, bratje, v Cle- ff*
velandu!	potem šele bomo »klepeti, kakšna
"Krfska deklaracija je bila potrebna, kajti v nji je pojasnila Srbija kot oficijelna članica anten te, da se hočejo Slovenei in Hrvati osvoboditi avstrijskega Jarma."
Tako piše newyorški dnevnik, ki je nokaj meeeeev naaaj pisal v popolnoma nasorotnein smislu.
V ravno tej številki piše* "A-meriški Slovenci amo začeli ustanavljati republiko, kraljestvo, federacije in ms m l»og ve, kaj še vse. Natančne načrte smo seata vili in nekateri so si že vnaprej zaNigurali ministrske stolee. Na glavno stvar pa nismo pomislili. In kaj jc ta glavna stvar?
Najprej se uiorsmo otresti jar ma, ki nas tlači, ftele potem, ko bomo brez jarma, se bomo lahko pomenili, še bomo šli na levo ali na desno, naprej ali naaaj.
Kdo pa je ta jarem T Ta jarem je Avstrija."
a
Zakaj pa šele nolem? Zakaj ue že Nedaj, ds se na brtmo našli* ne-
naj bo forma bodoče Jugoslavije.
Stdrili smo največji greh, ker smo se predrznill javno povedati, da zahtevamo jugoslovansko federativno republiko. Velikokrat smo bili vsled tega imenovani od kraljevašev za izdajalce svobode Jugoslovanskih narodov in še mnogimi drugimi "lepimi" imeni, ni, ki so v navadi po zakotnih be-znicah.
e
, In vehdar mi nismo edini, ki ž< imamo svoj določen program v pogledu Jugoslavije. Kako morete biti tako naivni, da očitate nam to, ker ste tudi sami izvrši-UT
Kar je za nas izjava SRZ., to je za vas krfska deklaracija. Priznali ste jo in mi smo priznali či-kaško izjavo. Obe deklaraciji določata formo bodoči jugoslovanski državi. Med tem, ko smo mi rekli, da označujemo za svoj cilj jugoslovansko republiko, ste rekli vi jasno in odločno:
"Ime države Im: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev..."
Ali nI to ravno tisto, kar očitate nam: Da delate šr nedaj ss definlUvno državno formo IhhIo-Če Jugoslavija, "medtem ko jc "medved Še v brlogu t"
Izdelali ste Še zantavo te vaše bodoče dršave, washirigtiHi«ki krogi so jo pa imenovali "zasta-
vo nove, mlade republike." Mi uc jiovo zantavo, bodite toliko prija-
moremo pomagati, vi »e pa tudi ne boate pritožili vsled tega, četudi je vaša država že "prizna na" na podlagi krfske deklaracije Kako je torej mogoče, da so piaall o dotlčnl sestavi povodom alavnoatl v WaaMngtonn, D. C., da "repreeentlra novo, mlado republiko"? Zakaj Jim nlate potem tega zenlkalif
Slovensko jrspubličansko združenje ima lejk> število krajevnih organizacij Sirom Združenih držav. Te organiaacije prirejajo shode, kjer se sprejemajo reeolu-cije, v katerih ao izraženi naši cilji glede jugoslovanskega vprašanja. Take resolucije pošiljajo potem listom, državnim in zveznim zastopnikom in vladnim de-partmentom. Naše resolucije se ne ignorirajo, kar dokazujejo številni odgovori tistih krogov, katerim so bile poslane. Amerikami slmpatizirajo z vsakim narodom, ki se bori proti srednjev<v škcnm jnouarhističnemu sistemu držav. Zato je tudi Slovensko republičansko združenje dobilo njihovo simpatije kljub temu, da so nas poskušali monarhisti očrniti na vse mogoče načine. Ravno to pa jiin koplje grob, kajti vladni krogi so se pričeli zanimati za naše spore in danes so v tem oziru It precej dobro poučeni in šc bolj bodo v bližnji bodočnosti.
Ker vedo, da se Slovenci in ravno tako mnogo Hrvatov in Sr bov bore za republikansko formo jugoslovanske države, si ne uio predstavljati, kadar opažajo kake slavnosti ali karsižebodi, ki jih prirejajo nasprotne organi zacije, da imajo drugačen cilj od naših. Vse narodnosti, ki vodijo kampanjo za osvoboditev svojili narodov izpod avtdkracije, vedno flaglašajo, da je njihov končni cilj republika. In Amerikama ui ti najmanj ne sumijo, da je pri ameriških Jugoslovanih drugače. In vendar jc razlika, katero si pa javnb ne upajo povedati, ker Ameriki ni dovoljeno propagira* ti za monarhije, najmanj pa Se ameriškim državljanom, ki so odpovedali vsem kraljem in cesar jem.
a	v'
Čikaška
podružnica SNZ, bo žla sedaj prvič iz svoje tesne cerkvene kleti v javno dvorano. Dne 21. julija bo priredilo shod, pri katerem .manjka besedica "javen;" to so namreč izpustili. Si cer pa bo to nekak sestanek, za katerega agitirajo potom pisem, v listu so ga pa omenili le s par vrsticami, da bodo govorili "znameniti govorniki od blizu in da leč. Na vsporedu bodo tudi pevske točke, deklamacije in Žive sli ke. Ta dan bo videti tudi prvič na odru našo novo jugoslovansko /.ustavo, ki je bila due 4. julija v Wa»hingtonu, D. C. uradno razvita in priznnna." Tako piše Glasilo K. S. K. J. Par besedi za vabilo na ta shod, ki ga nočejo javno razglasiti, niti ga imenovati javen »hodi Potem, ko l>o shod že enkrat za vršen, pa bodo poročali, da sc je vršil krsMcn javen *hod ob ogromni udeležbi.
a
NIČ se uo bojte in sc zabavajte v miru, kajti naš uamcu ni, da bi ne priČkell s malenkostnimi fraza rji. Mi smo ua vse naše shode povabili tudi liste, ki se ne.strinjajo z našim programom iu jim dali priliko staviti vprašanja, kajti mi Npoštujemo svoImhIo govora tudi za nasprotnike. Strfthu ps tudi nismo imeli, "da nas In u-gnali v kozji rog." Zato smo v*e le j povedali, da Im naš shod javen še pred shodom, ne pa šele po shodu.
a
Ker boste imeli na odru tudi
»ni, pa povejte, dali je emblem republike eli monarhije. Veate, Če ima kake "priznena" država svojo zastavo, ima ta država vselej tudi fnrmor republikansko ali pa demokratično. Drugače uploh ni država.
a
Slovensko republičanako zdru-vedno bolj razširja med
ameriškimi Slovenci Masa je s svojimi simpatijami absolutno na
strani SRZ. Med Hrvati so se pri. čele ustanavljati podružnice Hr-vetskega republičanskega udru-ženja. Srbi i« kraljevine nosijo v paradah napise, ki zahtevajo jugoslovansko federativno republi-ko. Kdo si upa še trditi, da sc manjšajo naše vrste T a
Mnogi kričeči v nasprotnem taboru kriče o slogi in kaiejo s prstom ne nas, kot da smo mi največji sovražniki složnega delu. Obnašajo se kot Poneij Pilat, dasiravno se v globočini svojih src zavedajo svojega razdiralnega dela; ne vsi, kajti med nje ^o se .»rinili razni sumljivi elementi, ki so grozno omejeni, toda neprekos-ljivi v napadanju in blatenju članov S. R. Z.
Kažejo na slogo našega naroda v domovini, na slogo Češkega naroda in pri tem vprašujejo: "Zakaj bi tudi ameriški Slovenci ne delovali složno za osvoboditev
našega naroda?"
•
• Prav nič težkega ui odgovarjati na taka Vprašanje. Ameriški Slovenci vedo, zakaj ni sloge med nami, četudi ue-Odgovarjamo na taka vprašanja, kajti oni poznajo nekatere slovenske "časnikarje" in druge "leaderjc" že dolgo časa. Poznajo liste, ki so ob vsaki Priliki pripravljeni premenUi svojo smer. Poznajo voditelje, ki so pred par leti ugitirali za avstrijsko vojno posojilo, za bedne med bednimi in poleg tega z ostalimi avstrijakanti slavili avstrijsko o-rožje. Poznajo naše duhovnike, ki so sc vedno le pohvalno izražali o habsburški dinastiji. Ko jc umrl Franc Jožef, so ameriški lloveti-hki duhovniki maševali zanj in zdaj ga /hinavsko preklinjajo. Mnogi vedo, kako se je obnašal calumetski slovenski reverend z nekim gospodom, ki je danes "vodilna" glave "priznane" organizacije. Ljudje vedo, da sta grozila ljudem, naj nc nastopajo sovražno proti ljubi Avstriji. Danes pa taka sprememba 1---
Nekateri tudi vedo, da je dlčni predsednik nasprotne organizacije moledoval okoli aVstrijskih oblasti za službo konzulu in komaj par let je ml tega, kar se je poklonil konzulu njegovega veličanstvu cesarja črno-žolte monarhije. Sedaj sc poklanja uradnikom zveznih oblasti. Kateri pokloni so hinavski: Tisti, ki sodili izvršeni pred par leti uradnikom države, s katero je sedaj naša republika v vojni, ali pokloni, ki jih izvršujete v sedanjem času ? — Mnogi tudi vedo, da jc krasila stanovanje tega gospoda slika vladarja, pod čigar vlado je moral on in tisoče drugih Slovencev zapustiti domovino, da uide
bedi iu sploftnetuu pomanjkanju. •
Ameriški Slovenci so opazili In Se opazujejo, kaj se dogaja okoli njih. Oni ne zaupajo ljudem, ki nimajo nlkekcge prepričanja, nego iščejo le sredstev, kako bi ha račun naroda živeli kar najtidob-nejše Pri tem ro pa še toliko predrzni, da se jeze, če jim ljudatvo noče slediti po njihovih željah.
ZAKLAD ODKRIT PRI ORAD NJI HISE
Ban Antonio, Tez — Ko so delavci kopali jarke ze temelj novemu poslopju Sen Antonio I>ru^ kompenlje, so odkrili $200 Nekaj denarje je bilo v zlatu, drugo je bilo ■rebro. Na nj^m je bila letnica ISA4 Tukaj ae je nekoč rez-proatlrala glavna trgovaka ulica in ob nji ao atall tudi lepi domovi premožnih ljudi.


Ram iz iMzoMtva.
Dr. Seydkr «t>veri o "smagi" • večni eksistenci Avstro Ogrske. .
in
Amsterdsm, 18. jul. — Avstrijci ministrski predsednik dr. Seydler je vfcersj govoril v nižji zbornici svstrijskegs psrla-menta, ki gs je morsls vlsds ot-voriti vsled velike zahteve pro-tivladnifc strank.
Sejrdlerju so ploskali edino Nemci, ko je končal; Čehi in Jugoslovani so pa s burno demonstracijo dali duška svojemu protesta proti njegovemu izvajanju. Sejrdler ae js nsj več pečsl z notranjimi zadevami monarhije in na široka je razpravljal o propagandi etttente in Amerike med ljudstvom v Avstro-Ogrski. Dejal je, ds je "sovražnikova no-tranjs propaganda absurdna in dokazuje, aa ententa še danes ne pozna narodov v Avstro-Ogrski, ki so in ostanejo zvesti dinasti-jl(!) in monarhiji".
Dalje je dejal, da je mir vaak ' ch8 ntogoč čim ententa opusti notranje zadeve Avstrije in Nemčije ; dokler pa je cilj eovrsžnika, da se Avstrija raikoss, toliko časa mora trajati vojna in dvoma ni — je rekel Sejrdler — "da bomo združeni z našimi lojalnimi zavezniki izsilili konec svetovne voj. ne.
Seydler je napadel Čehe, da so trmoglavi, ker so odklonili vsako sodelovanje pri reviziji ustave, vslei česar je morala vlada pričeti z uvedbo narodne avtonomije za Češko. Rekel je tudi: "Če hoče biti kje v Avstriji oolitič-na sila, mora ta sila spoštovati interese nemškega naroda, kajti Nemci so glavna opora enotne države in tudi ostanejo, zato se bo vlada vedno ozirala na njihove koristi."
Sejrdler je s tem odprto povedal, da drugi narodi v Avstriji morajo biti le tlačani Nemcev. -
Ameriški podanik v Rusiji je rsadraHl Nemce.
Ameterdsm, 18. jul. — Berlinski listi napsdajo ameriškega poslanika Franciaa v Rusiji, ki je ' v svoji poslanici ua rusko ljudstvo dne 4. julija dejal, ds bo vojna zopet oživela na vzhodu in da bodo imeli nemški državniki velike težave z uveljavljenjem brest-litovske mirovne nogodbe.
Nemški listi vidijo v teh bese dah "hujskanje Rusov na novo vojno'' in izrekajo upanje, da bo sovjetska vlada zahtevala odpo klic smeriškega poslanika.
Dalje poročajo iz Berlina, da hoče bolševiška vlada pretrgati' diplomatične stike z Anirlijo in o-stalimi zavtzniki, ki so noslsli če-te v Murmsn.
London, 18. jul. — Iz Pekinga je prišle vest. ds so Čehoslovs i v Sibiriji okupirali Klučevsk. Bolše viške čete se koncentrira jc j v Verhenudinsku
PBOSVBTA
Hemški revolucionarji na dela.
Amsterdam, 18. jul. — Poroča se, da so revolucionarji v nenmki armad) zažgali novo postajo za e-ropiaue v Nivellesu 17 milj južno od Brusla v Beligiji. Ogenj je uničil postajo iu 25 eroplanov.
Nemci so se enkrat grdo zmotili
Psriz, 18. jul. — Nemški avl-jaiiki ao v noči 15. in 16. julija metali bombe na taborišče nemških v jetnikov v Troyesu, misleči, da imajo pod seboj bolnišnico. Ubili so »4 Nemcev in 74 so j^h rsnili. Troyes je 30 milj za francosko frouto.
Ameriške
DRUŽBA FOVlftALA MEZDO.
Salt Lake 0ity, Utah — Utah Copper kompanlja je povišala mezdo svojim uslužbencem po 50 centov na dan. Prizadetih je pet tisoč delavcev, ki so plačani na dan. Družba ima svoje • rudnike pri Binghamu.
NOVA JBKLARNA PRIČELA Z DELOM. Johnstowno, Pa. — Csnbria Steel kompanija je pričela z obratom v novi jeklarnl, ki je stala $1,500,000. Nove delavnice so največje ln najbolj moderno o-premljene v johnstownski tovarni. .
NA PORTO RIOU POKLICANIH 15,000 NOVINCEV V ARMADO San Juan, Porto Rioo. — General Crowder je izdal poziv na naborne komisije, da izvrše vae priprave za odhod 15,000 novincev v narodno armado. 13,00 novincev jc bilo že pozvanih v Las Caaas. Prvi novinci po novem pozivu odidejo armado v septembru, določeno število pa mesec dni kasneje.
ŽELEZNIŠKI DETEKTIV OB-8TRELJEN. JohnstownraP. — W. G. B. Gal
breck, železniški detektiv na Bal-timore & Ohio železnici, je hotel aretirati tatova, ki sta vlomila v železniški voz in pri tem je dobil kroglo v levo stran prsi. Kasneje so ga našli pasantje nezavestnega. O storilcih nimajo sledi.
kuonila v jarek. Mrtev je sprevodnik Cook in dvs zamorca, več pa-sažirjev je dobilo poškodbe. Ne. zgods se je dogodile štiri milje od tuksj .,
ŽIVLJENJE ZA ŽIVLJENJE.
Charleston, W. Va. — R. I). Ke-
ny, zetnljiščni trgovec iz St. Al* banaa, je žrtvoval avoje življenje, da je rešil drugo življenje. Keny se je peljal v svojem avtomobilu, ko je pritekel iz goščave ob cesti majhen deček prpd njegov avtor mobil. Keuy ae je hotel umakniti in pri tem je zavil prek c»te v jarek. Avtomobil se je prekucnil in pokopal Kenyja pod aabo, ki je obležal na mestu mrtev. Tudi deček je dobil težke poškodbe.
AMBRI&KI POLJEDELSKI ; STROJI V AVSTRALIJI Pittsburgh, Pa. — Po Kanadi zavzemajo Združene države drugo mesto v izvozu poljedelskih strojev v Avstralijo. Avstralski far. marji potrebujejo na leto za $11,-000,000 poljedelakih strojev. Za $7,000,000 jib izdelšjo doma, za $4,000,000 jih pa uvozijo iz drugih držav.
Vladno poročilo povdarja, da oataue Avatralija stalen odjema lec takih strojev.
Ruska carska iUfata berači sa kajserjevs pomoč.
Amsterdsm, 18. jul. — Neki du najski list je priobčil intervju, ki Ku je imel neki avstrijski kores-pondent z velikim knezom Mihse-lom, bratom bivšega carja, ko jc šc bil v jetništvu na Kritnu.
"Veliki knez — piše omenjeni korespondent — izgleda elegaut no iu je zelo podoben prejšnjemu rar ju.' Zdel se ml je nervosen, to-da zelo uljnden. Takoj je vpra Kal: "Povejte mi, kaj je novega k mesec dni že nieem d<*il nosnih vesti. AU so Nemci še v Ps-rizut Kaj si godi na italijanski hontit Pradvsem pa, kaj veste o
u juT Slišal stm, da se mu zelo Nlsfe godi v rokah bolševikov. Zaksj Nemei ne oevobode csrjst v Moskvo jttn Jt trebs iti, kjer je glavno bolševMko gnezdo, in ko jih prepode odtsm, jih l»o kmalu konec. Naa tudi mučijo bolševiki in le smo mislili, ds je prišla naša zadnja urs. Mene in mojih šest sinov so hoteli umoriti i ii le nsSemu prekanjenemu slugi se moramo zahvaliti, da smo le živi. Raj1 pa js t mirom t A1« ne bo nikdsr konec ts nesrečne vojne? Ne verjamem več, da bi bil moj brgtle kdaj ruski ear."
Mih sel je nato prsvil, ksko je njegftV sloga igtsl vlogo bollevl-ks ln zsvlsfevsl dsn ekeekttrlje carjev* llshte toliko čaea, niso prišli Nemei na Krim. "Nem cl so nss rešili — je dejal Mlheel - in rajši jih imsmo kakor Ruse. ki so nas ompeli vsega imetja."
JBKLARNA DOBILA $20,000,000 POSOJILA. Washington, D. C. —i Vojna finančna uprava je naznanila, da je posodila Bethlehem Steel korpora ciji okoli $20,000,000. Družba potrebuje denar za razširjenje podjetje : grsdnjo novih koksovih peči, plsvžev itd .
ZDRUŽENE DRŽAVE ODPRO ftOLO ZA OPTIONE DELAVCE.
Washington, D. 0. — Opremiti department v New Yorku je odprl v Hochetoru, N. Y., šolo za op-tlčfte delaveb, ker primanjkuje delavcev, kl znajo izdelotati daljnoglede in druge optične instrumente, ki so potrebni na morju. Odbor za vojne industrije je apeliral na dekleta, da se uče Šest tednov optike. V tem Času prejemajo mezdo, da se lahko preži ve
Odbor za vojn« industrije pravi, da je problem optike rešen, le delsvcev primanjkuje.
LADJE ZGRAJEN* BREZ ŽE
BLJI0.
Waahington, D. C. — lz Londona je došla \est, da so na Angleškem spustili prvo ladjo v vodo, ki je bila zvarjena s električnimi varilnimi aparati. V nji ni žebljic, ampak plošče ao zvarjene druga z drugo. Prvo ladjo te vrste prično graditi v ladjedelnici v Nevvarku, N. J.
Aparati, ki so potrebni su varjenje ladjiskih plošč, bodo kmalu dovršeni. Če ladijske plošče zvare drugo z drugo, mesto da rabijo vanje žebljiee, prihranijo trideset odstotkov ua delu. Vrtati nI treba lukenj in zabijati Žebljic, ampak plošče zvare skupaj z e-lektričnimi aparati.
Najprvo zvare plošče skupaj 1« na določenih mestih, toliko da sc drže skupaj. Potem začno z varilnim strojem vrtati, dokler niso plošče trdno zvarjene skupaj, tka-kor da so izdelan^ iz enega kosa.
MESTNA JEČA ODDANA V NAJEM.
Seaford, Del. Mestni svet jc oddfcl mestno ječo v najem H. A. Johnson kompuutji, da jo porabi za skladišče konzerviranega sadja iu drugega sadeža v koaitrastih skatljah. Policijski nsčelnlk 01-lie VVright je dobil počitnice, da se lahko udeleži ribjega lova v Delavvarskem zalivu z mrežami.
V Seafordu so bili v prejšnjih letih pretepi na dnevnem redu, toda aedaj so razmere Spremenile, odkar jc izbruhnila vojna. Ljudje delajo in se ne pretepajo, mestna ječa stoji prazna iu mestni svet jo je oddal v najem, ker nluia zanjo druge potrebe.
oko same
Potne noge
■ seprtklno taaolaranie.
>di zJo Ikodbive adiav-> dela nemred noge bo-lete. da šlovek tetko ho«; pol«« tega pa dela potenje nog todi hud in sopern snu »d Comu bi »i torej ne pomagali V tej *«oe vi, ke imata sate lopo priliko ia hitro odpomod? Ku-
Severa'8 Foot Powder
(Severov Prstek SS no««). Umgte si noge vsako noč s gorko »odo. Zjutraj si pa nadrenite s tem prak-kom po nogah, podplatih, p«iah ia med prsti. Donite nek*j tega praA-ka tudi v tevelj in v nogavico. Ta pratek je naJboUte ar.d.tvo aa . nog«, te o« vam potijo, te vas bolijo. srbUe, še eo otekle in utrjene. Ta piatek dola. da »o noge, tevlji In nogavioe suhe. Prodaja se v veh. Cona tO centov.
Slovanska Narsdna
Ustanovljene S aprile
Pidporm didilti
veeh lekarnah.
c i n a h hapius. iovva
Prof. Dr. Mullin
ZDRAVNIK - SPECIALIST SA SLOVBNCB
411—4th Avenue
(VA SPROTI POSTE)
Pittsburgh, Pa.
lakorp. 17. j« a tja 1MT f Ari DNaeU.
GLAVNI BTAN« 8887—88 BO. LAWNDAL1 A VB., OBIOAOO, ILUNOOl
UPBAVNI ODBOB i 1'rodeedalki Joka Vogril, boz 190, La Balle, 111. ' L Potpredeedaiki J. Brotkovl«, B P. D. S, boa M, Oirard. Kans. a Petpredoedelk i Joiot Kukal j, M8t Ewtag Ave,, Bo. Ghles«e, IU Tajalkl Joka Verderbar, I70S Bo. Lavndale A to, Chieago, UL Blagajalki Aatoa J. Terbovee, P. O. Boa 1, Oteete, I1L Zapisnikar i Joka Molek, 400« W. list Bl^ Ghleafo, IU,
NADioBNi oDaaa, Jote Ambroli«, bos »81, Oaaoasbsrg, Ps,
Paal Berger, 741—lat Bt., U Balle, I1L	v
P. B Taasker, ITI Akaajr Ave., Bookaprtmgs, Wyo.
POBOTN1 ODBBKt Aatoa Hraat, Bos 140, Gaaoasberg, Pa. loke Badllok, boz 4*1, Battktoa, Pa. Badolt pleterlek, bos 4S8, BHdgaviUe, Ps. Jakob Mtklavtl«, L. Bes I, WlUoek, Pa. M. Petrovlek, 14S1B Bale Ava, OoUtavee«, a
OBBDNIK PBOBVBTBi •
Jote gsvertntk.
VBHOVNI IDBATUTKl P. J. Bero, M. D., 0801 Bt Clair Ave., Gtevelaad, Okle.
VBB DKNABNB IADCVB IN BTVABI, U se titejo gl. Sfr«vaags Mbom ia B. N. P. J. saj ae poilljajo aa aaslevi
JOHN VKBDEBBAB, M8MI Bo. Levrašalo Ava, OMssgo, IU. parrof BB OLRDR OENBBALNBOA POSLOVANJA as penija Jo as a aelo* JOŽE AMBBOtlO, bos Ml, Osaeasberg, Pa.
Prltolbe prepirljivo vsebino, ki ite jik relUi prvs la Srsgs laltasoa, te poilljajo ss saslovi
ANTON HBABT, kes 140, Oaaoaabafg, Ps. ▼BI DOPIBI, raaprave, ttaaki, asaaaella IM. aa "I ea naslovi
URF.ninlTVO " PBOHVBTB", M0T—H Be. Lawa4ale Ave, Okleage, DL VBB ITl BAVNllKB BTVABI, aarotetea, oglasi, ss ps»ljs|s ss aeetevi
UPBAVNltrVO "1'BOBVETE", I88T—6T Ite. UwaAate Ave, Chieago, tU. V korospoadoael s tejailtvom B. N. P. J^ eredaillvess la spravalMvoei 'Proavete" ao rsblto imea aradalkov, aarve« aaplllte aaalev, ki je ts savešsa.
ako telite, da be vseka stvar hitre reloss.
cc -ry:TTT-r.v ... 11 arai mraa——n
B Z iAJUEL
Stari ia IskeM šivavaU, s M leteo prakso. Zdravi aapešeo ia hitro vse ha ieaai, plate, lelodee, oblati, trgaaja, aervosaost, krvae boloaai, kakor tudi drago bolesni »olkik. Osdravi vsako boiesen katero prevsamo v svojo oskr bo. Uporablj« aajbolja evropska, amori Ika ia ootellh delov svete adravUa. Nta ke oeae. Nasvet bresplalno. Teles pre glad popolnoma jamtea. Prt saaal et adravi veUke število Bloveaeov. Urada* aro od a ajotraj te t svsisf, ob aedo ijah aamo od It. ts B popoldan.
TRIDESET LADIJ BO ZOBAJB NIH NA JAPONSKEM.
Washiafton, D. O. — Združene drŽsve so oddsle trideset ladij js-ponakim podjetnikom. Ladje bo do odrinile po"6,H00 in več ton vo de, vss tonsžs ps znaša 253,0J)0
ton.	^
Na Jap<uiskem zgradc že do pr-vegs scptcnulira toliko Isdij, da bodo nosile 130,000 ton.
TRUB MRTVI PBI ŽELEZNI ftKI NEZGODI.
Adrian, Mich. — Pri osebnem vlaku št. 28 na Wabssh železnic as je odtrgal tram pri zavori ln vr gel dva voza raz tir, da sta se pre
KONORESNICA ODO. RANKIN HOČE KANDIDIRATI ZA
SRNATORICO. Washington, D. 0. — <ld«'. .lesnnette Ilankln, kongresnima lz Montane, naznanja, da hoče kan-(Udirati pri jesenskih volitvsb za zvezno aenatorifo. Dne 27. avgusta sc vrše primarne volitve.
NAPRBDBK
"froereU" pile za blsgoetsnje ljudstva. Ako ss strinjsl s njeni ml idejsml, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. — V sslogi imam vse ss vsakdanja potrebščine po zmerni oenl. _
ANTON ZOBNIK,
Bermlnie, Pa
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
nt Pcaa Ave., nsikarafe. Pa.
fietraplteile krvi adaovt a
les* 'Je
Vm kelaaNt. kl o4ieim apfcaitei y Kakor kltre apoaH«. m »tka ■Molneel, ae l <JIW Im jaa »•» teoi
ZoMnj« aevt, vlei v kratke« kile oaSrovUa
•• SS
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovenski sdrsvnik in ranooclnik v PennylvsnijL Zdravi vss otrošjs, žensks in molks bolezni.
Uradno urs so 110 ure aju-trsj do 2 urs popoldan. Bell Telephone Cedsr 2888. 848 B. Ohlo Strsst, N. S. PITTSBUBOH. PA.
MMIteMIMMMMMtlMI
POtEBNO BLAOO, TUDI TA. KO KI tB MNOGOKRAT PBIKBIVA.
To Jo rsano tsko blsgo, ki so as mora dobiti povsod la g« potrebuje vsak eiovah. bodisi star ali mlad, adrav sil bolso, reven aH ; ttremolen. Zelo saalialv, podu* > I jl v la obaotdn aeanamek ln eanlk » po*i|«m breaplstno. Kajlga HMaU ; domači sdrsvnik", cena 80 oea-tov I v sslogi imam tudi vsa v lati opisana adravila.
MATH. ' BOK 778, CMtf
; Potrebuj m« hs^cbc radar|e Is iclsvce pri k#ht p^th.
Slae v krilu seelSoate
.rt-ajvsntV?!
veda, eadravtei e WS*IWI.
i «a
PmpmUk oedalM
Premog 1e S do T ts po! tevtjev-vleok, dobr« strabs ls tlak, pmetor
Kuk, ui plina, rabijo ae odprte svetilka. Delo le s strojem ln pikom, u.iulki so val « uhoitnm ln t etektH^no rsssvetljsvo, delo, ampak prilika aa iiadJaanuuiinIo.
t)se.n urno delo, ampak prilika aa uadteani^drlo. Ml Imamo vedno
dovolj vorov iu luski s.Ti i.! kep rudsrjl asslllijo od #6.00 do 110.00
da#VlII!i.ra 4--8—#» aobns atanevsnjs s vodo In olektrlteo rsMvetljsvo

ae dob" v najem po 81.80 o.l eobe mesuteo Tu ao-prmiajsltte e prlmerslml eeuaiiii iu seM telsvel kupujejo, kler Jim je
Tu tele II. prtjesne ^.Mlnebje ter t.Mii krsj ss »seeljenre Ml potrebujemo delaven aa delo V lloaror, W. Vs
pri presiogu
V\>stitru Marybnd, H, K
______is Vs Doalton, W. Vs. |
in kok^u sa Mesnini In tudi v Harding, W. Vo. |>eleg
_____ ul, R. K. lelesulre.	(
Pr Ulito takoj sil ps pilite es poj""11* VVCST VIBOINIA OOAL AND OOBB OOMPANY. BLKDTS, W. TA
W (Juse ti, - ts. July n. lt.-18.-88. Asg. t-t.) ................................................
POTREBUJEMO 60 IZUCENIH RUDARJEV. Tow«r Hill Connslsvllls Coke Co., R«public, Pa.
Premog le N tevljev visok, dobre atrejia , alektl
NI pline, eleitrUne ev"etllke eo rabijo. Dola^ p rtrmfrm la pikom. Ml Imamo Stalno delo ia osli boljll delsvel taelulljo p« 8««
Hov a uhod«*m.
■MPI
de 818.00
ObnovHs naročnino aa Prosvs-to, Is vam js potekla.
llobrs, I do toobns ata«ovsnjs ee dobe ir nsjem po 88 00 do 81.00. tole, arkve, aabevallMa la prodajalne ao toke}.	•
Hepubll«, Pa., Jo lepo, mab» meata polog Monogliela B. B., rsvna mod t/fcatoirams in Bm^S-vilio«, l'n. Poullte. k-r.vo.lv.sk. H, ure. Pridite tskoj ali ps ae aglaall« »M nadoljaa eojasalls prli MB. P. A. COPPROTH, taperlatendeala, BEPUBLIC, PA.
JUUVUWiATu*uVii"i*i*i^i.....................***************
Telefon srede Cosrt 8488. . Tslefos aa trna Neville lt7t B.
FRANCIS A. EOCADEIC,
,	slovsnslto-hrvsškl advokat,
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE,
soba 103 Bak«wsll Buildlng, vogal Diamond in Crant Sta.,
(nasproti Court Houaa) PITTSBURGH, PA.
hi-M-S
VABILO NA VESELICO
i	katero priredi
"Slovenska Alekeander Godba " v wboto dne 27 julija, L L «is Mesander Plače, Canonsburg, PB., v dvorsni drultva I o-stojnska Jsms.
Začetek točno cb f^iH zvečer. Vstopnina je #150. ženske so proste vstopnine.
Člani godbe eo sklenili ds sl nabavijo godbenn obleko (uniformo) in ae namerava s to veselico dobiti nekaj pri-potnoJks zs to Torej vsled tegs nsjuljudnejle vsbimo /is društva ln vee elovensko občinstvo domače, iz bližnje okolb e, dS nss |»oari i v polnem številu pri tej ve*>M in s tem p>*p* more k boljšemu aapektt. 'Lx dobro poatrellm Im izvretno preskrbljeno. Pridite vai!	^^^
tununiiiii......................................
Stalno delo za stalne delavce
Neunij.ki rudnik a unlj.kimi ugodnostmi. — Nove bile, cerkve in iole—Dobra pitna voda in sdravo podnebje.
Mi imamo vedno dovolj vozov na razpolago in v nH*ih rudnikih m> de i v zimi in v letu po fte»t dni v t<;dnu. --MI P^bujemo Ae.50 dobrih rudarjev in v«a1 enega boardins gospodar^ap-Vi laihko nrlAete «cm naravnost s B. & O. železnico ali pa se iitflaeltev na-BS^aToTkodTpo« emo delavce vsak po^elek jutro, pri Mr. A. M. Sprihgcrju. 701 ftou • Bldr.. Ptttaburgb, Ps.
The Maple Ridge Coal Company.
mmmammmtmmmmmm
l
Usoda ljubezni.
Icvirae povest, apiaal J. Koder.
(Mli)	»
$
" Jaz bi pa menila, da U ja bilo ba* včeraj dopoldne dobro in da ai bila erečna," odvrne precej z bodi jI vo teta in pogleda ie oetreje deklici v ara meiljivo povešene oči. %
"Ne razumem ve«, ljuba teta, kaj menite; lahko, da ae motite, če ernem kaj Ukega trditi," pravi nekoliko pogumnejie Joeipina, hoteč morebiti a tem ogniti ee neprijetnemu daljnemu iz-p reševanju.
"Tako; ti ne zlepi* aamo aebe, temveč hoče* prekaniti napoeled ie mene, tvojo ikrbnieo, tvojo varuhinjo, edino oeebo na evetu, ki ti šali dobre in ni* druzege," povzame graščakinja čedalje bolj razjarjeno in ai popravi z deanico naočnike nekoliko višje, kajti v elednjem čaau hoteli od na vaak na*in zapustiti avoj vzvišeni, ne baš nejličnejši *ede£ na koncu noea. "A zapomni ai, kar ti pravim zdaj in kar aem govorila vedno," nadaljuje potem, "ako meue ubogaš, dobro se ti bo godilo in hvaležna mi boš še nekoč. Glej, komej aem veaj toliko doeegla, — zagotavljam te, težko me je atalo, — da viaj več ne zahaja v grad, že veš kdo, ker aem prepričana, da ga tako najprej pozabi* in ai ga izbrišeš iz apomina. Že eem bila vesela avojega uspeha; a zdaj zopet vozi ješ atare epletke in zaničuješ moje dobre nauke in najboljše opomine. O dobro aem te videla včeraj, kako ai etopela poleg ujega Hi menda aanjala o zreči, ki ae le tebi vidi sreča, vaak emu drugemu pa, iti ima oči na pravem meatu, smešna, brezumna aamoprevara. Povem ti < on ne bo nikdar tvoj; on ni tvoje vrste, on je bres plemenitih sorodnikov, on ni vreden naše rodbine."
V prostorni prvi dvorani elegantne gostilne v glavnem mestu je sedela okoli velike okrogle mize zbrana družba mladih častnikov in nekaj njihovih prijateljev meščanov. Miza je bila dobro uel^žene z okusnimi pijačami, Časopisi itd. in gostje eo bili dobre volje. Govorilo ee je o raznih stvareh, manj ali več mikavnih, o dvobojih, o <ko-Ujih, o igrah, aeveda tudi pleeih, dekletih in drugih etvareh, kakor se to dogaja v družbah mladih častnikov.
Tam v kotu pa je aedel pri avoji čašl tih in miren mlad zdravnik. Kakor ae mu je videlo, mu daues pijača ni posebn odišala. Tudi ni prav vedel, kern bl obračal avoje oči; večjidel je zrl v nek česopis, ki ga je držal pred seboj, da bi ee skril pogledom drugih in zakril svojo tiho Žalost, ki mu je kot m rek senčila čelo. Tako je senjaril sam pri sebi naš Miroslav.
Da bi utopil v vinu in drušbi jvojo otožnoet, ki ga je zadnji čaa čimdalje bolj težila, jel je zopet obiskovati avoje tovariše, kar aicer že dolgo ni bil etoril, daairavno mu ni bilo doati za preglasne veselice in hrup, ki so ga navadno delali. A kadar je erce prepolno čuetev, kadar ae po naši glavi pojejo zdaj mračne, zdaj veeele mlali, tedaj amo slabi tovariši, napol gluhi iu elepi za to, kar ae godi okolu naa, in veeeli pogovori drugih, namesto da bi nas umirili, navadno še bolj širijo zasekane nam srčne rane.
Tudi Miroelav se je nahajal v takem položaju.
"Kaj si pa ti danes zopet tako poparjen in otožen, Miroalavf Bodi ve*el, kakor emo mi!" reče glasno eden njegovih tovarišev na Miroelavovi strani.
"8aj res," pristavi drugi, "kaj boš neki tak 1 Ce se ti je izneverila tvoja golobica, bodi mož in pij vino, Šeneke pa puati pri mieu, ali pa ai poišči drugo!"
"Da, da," oglaai se tretji, vzdigne ves Meč Čašo dobre kapljice in napije: "Pereat vsem ne-zvestim ljubicam!"
Glasno žvenketanje kuplo nastane v dvorani, vmes pa ae elišijo" Pereat" klici in smeh.
A ena kupica ostane mirna na mizi in to jo Miroslavova; aamo eden glaa ne pritrjuje napitni-ci, in ta glaa je Miroslavov.
"Ali ne boš pil s tovariši, in ni li rea, da so vse nezveste f" vpraša nasproti aedeči goat zdravnika in še enkrat vzdigne čašo kot za napitnico.
"Ne, to je laž, to je krivična aodba, kolikor se tiče moje osebe, ln jaz je ne pripuščam glede sobe!" odvrne Miroslav z oetrim glasom, za rud i nekoliko, vzame čaeopie v roko in ae zopet zagleda
"Ne huduj ae, ne bodi jeaen; nihče te ni mb alii Žaliti z napitnico; da, še prikupiti amo se ti hoteli z njo, kajti, da te ne mara grajska rumeno-laska ln da ti je prepovedan oblak, o tem ališlš lahko po vaem meetu govoriti. Tako amo ae drznili tudi mi, tvoji tovariši, obaoditi jot" pravi nasproti sedeči tovariš, ko vidi, da se je Miroslav čutit razžaljenega iu še bolj zamišljenega.
"Vai lažejo!" zakričl na to Miroelav, atopi ponoano kvišku in meri s ogrečim pogledom svoje tovariše, ki ga začudeni pogledajo. "Povem ram, in priaelero, kdor mi še zine beeedico o nezvesti ljubici, zapomnil ai bo, kdaj je to rekel!" reče in Vrše evojo vizitko na ml«o ln bolj omahne, kakor sede na atol jeze, žeioetl, obupa, sramote ali vsega skupaj.
Omizje utihne. Oči se spogledajo lu neugo • den položaj nastane.
Nato vstane Miroelav, kakor bi mu bilo pre-teano v zaduhli dvorani, položi nekaj denarja na mizo, ter odhiti iz eobe na ulleo.
Njegov sosed, ki ga je hotel zadržati, dobi strupen pogled v plačilo.
"Pusti gs ,naj gre, aaj ni za družbo, odkar al je rumenolasko v glavo zaaadil!" pravi potem starejši čeatnik, z mehitn glasom, kakor da bi ob. žaloval svojega nesrečnega tovariša.
"Skoda zanj, ievreten veseljak ln družabnik je bili" pravi drugi, "a zdaj je ves spremenjen; kriva je prevzetna aristokracija, ki ae je šalila a njim, adaj pa gleda le na plematvo ln zunanji leek ln Miroelava več ue mara!" — Neki goat pa hitro pristavi j
"Ne verjemite tega. Deklica mu ni nezvesta. Ona ga ljubi sveeto ln goreče, le njena teta je drugih mlali; njej ne ugaja čeatnik in sploh nikdo, ki ne šteje po več gradov lastuine.
V tetini miloati je baron W..., tisti oholi ho-gataš, ki pa je evojo mladoet davno Že zapravil; ta anubi pri teti Josipinlno roko."
Medtem ko se je sabevala vesela družha, dir-jel je Mlrttalav kot brezumen po meetnih ulicah, nevedoč sem, kam. V glavi ne mu je vrtelo, in strašen, zanlčljiv glas mu je donel v prsih: "Brezumne*, slaba ženska etvar tl omamlja dušo in prejšnji tvoj pogum!"
In kea ae polaati njegovega arca. O kako bi se rad otreeel svoje neerečne ljubezni; kakor rad bl utopil vaa čuatva avoja v temno poeabnoat; rad bi dal nekoliko let evojege življenja, aamo da bi ne bil apoanal nikoli Joaipine, ne bil nlkder prestopil praga neerečnege gradu.
Ali vendar, ona je nedolžna, blsga, nepopače-ne deklica! U njeno oblllje, njeno varatvo je kri-vo vsega gor ji! Tudi če bi jo mogel pozabiti, lz-trgati i sadnjimi svojimi močmi njen spomin is srce, vendar ne hi bil več miren in veael, kajti is-guMl je tudi to, ker najbolj vojaka kresi; svoje čsetno, neomedelevsno ime. keteremu ne evet ee-daj roga, posmehuje. Vse meato govori o njegovi sramoti, ds je odpravljen, da se je greščekinjem »sedel na limanice? Celo tovariši ga pikajo ali pe ge obžalujejo, kekor de sA sa sodnike postevljeni njegovi Iju besni.
Take mieli obhajajo nearečnege Miroelava ko hiti U ulice v ulico In dalje pod prneto, nočno'neha, in ie to je nocoj tako ohlečno, vse tako podob, no njegovi mračni domišljiji. ,
(Nadaljevanja)

a***«*
tlVBS SI PODRAŽIL SA
odstotkov,
D. 0. — Cene sa Hivila ? prodeji na drobno so šle
kvlško sa tri odstotke od 15 a-prila do Ifi. maja.
V teku leta se je podražila govedina za juho za 32%, koruzna moka za 30%, mleko sa 26% in
prašičja pečenka sa 20 odetetkov, V petih letih, ki ao končala • petnajstim majem, so se po po rotllu statističnega urada podražila živila aa «3 odstotkov.
"Gorje teta, kaj je tof To je preveč, tega ni-aem zaslužila niti on! Če ga spoštovati ne morete, vaaj ne zaničujte ga; zaeramovati ga nimate pravice, teta!" vzklikne Joeipina a takim glaaom, kakor bi jo bila plknila strupens kača, ter vije bele roke, kakor bi prosila višje pomoči proti teti, ki obrekuje njega, aramoti njegovo neoakrunjeno, čast no ime. A videč, da vae to nič ne pomaga, da je slabotna, nezmožne alrota, zakrije al obraz ln aloni, kakor bi bilo ftivljenje v njej utrnilo.
Zadnje beaede in neizmerno gorjč dekličino rasjesi še bolj graščakinjo.
"MoMl, molči, nepokorna svojeglavka! Ali tako Izpolnuješ besede tvoje blage ranjce matere, ki te je priporočila na mrliški postelji e zadnjimi besedami meni in te Izročila mojemu varatvuf Da, ko bi bila jaz vedela, da bode* taka, da ne boš ubogala in epoštovale avoje tete, ne bl ae bila jaz toliko trudila in ubijala, da te vzgojim v tako deklico. A povem tl, dokler živim jez, ne bode on, ta zdravnik, tvoj mo*! Ako ga pa hoče* po vsej sili ln ne pomiellš, kaj sem ti jaz in kaj imaš pričakovati od mene, j>otcm ee mu pa le avobodno obeai na vrat in pojdi z njim, kamor te veaeli. Jaz uočem in ne dovoHm, da bi se šopiril bogzna kak. nepridiprav a mojim premošenjem In akrunll mojo plemenito rodbino in spomin naših alavnlh prednikov. Ako hoče* moža, dolriš lahko imenitnega, Itogatega, plemenitega. Baš pred nekaj dnevi a« ml je predatavll baron W ... In vprašal za tebe.. Jaz aem mu takorekoč napol obljubila in mu dale beeedo, da hočem reano e teboj o tej atvari govoriti. Glej, ako ae želi* možlti, z njim boš lahko ponoana in tudi preskrbljene; saj veš, da po svojih roditeljih nimaš dedščlne."
"Oh, molčite, molčite, ljuba teta, ne zeeme-hujte me! Dovolj je, da eto mi umorili zadnje va« aelje in zednji up na arečo. O, čemu ml ueiljujete tegs barona, ker je boget, "ker bl me preakrbel", ker je plemenitaš! Toliko podlih in neplelnenltih mlali al nieem nadejala od vas. Tedaj v hogMtvu Iščete pogoj moji eeečl? Plematvo, čaat, zunanji blesk, to naj bl me edino osrečilo! — Zagotavljam vam, teta, raje se poslovim danes za veelej od vaa, kakj>r da bi jemala v zakon vsiljenega Ženina, ali poslušala vaše vedno očitanje, da živim, ob vaši milosti, da, da nimam nič premošanja, da vlalm edino ita niti vaše obljubljene pomoči! O to Je lal, nesramna laž, draga teta! Bogata aem, neizmerno bogete, dokler imam dve zdravi, daal tudi slabi roki j s njima si moreni prislužiti skorjlco kruha, In dokler pnaedam tole ubogo srce, ki ne eodi, kekor večina ljudi vse le pn bogaetvu, po naalovlh, nego ki Človeka ceni po tem, kar je, po njegovi poštenosti, msrtjivoeti, po njegovem srcu in umu, ne po darovih trmaste sreče in rodnega naključja ..."
"Ne besedice več, prevzetnice, kt ne veš, kej ln e kom govoriš!" rekrlčl zde j kot ged razjarjena teta, trmoča sc jese in ne vedoča, kako bi žalila In kaznovale avojo nepokorno rejenko. "I<e pojdi zdaj brž in ne prkli mi več pred oči, pmlno ei ne premlališ tu ae ne apemetuješ, ker naj ee kmalu sgodi. Ako ne, prehiti le moj aklep, predno se tege nadeja* In ko hode preposno." IM teh be-aedeh vrže grošČskinje jezno nemVnike po rnisi, ' kakor bi so hotele ned njimi masčevetl.
Joelplue Ji ne more več odgovoriti Nepopia • no ae Ji uleli srce. Kot otrok nek rije ohres, glasno aaihti ter ai otire \ potokih tekoče eolse Tu vi-hra na pragu večnoati stoječa atarka, polna se-btfiilh misli, prevzetnih predaodkov, viseče ne se ničljlvi, cunjenti tvarinl, kateri pravimo denar, njej naaproti pa aedi blaga, nežno čuteče, modra, plemenito misleče deklice, laročcna prezgodaj vi-ha r jem reanega, »krblpoliu Ka ŽMjenJa. Kakšne razlike! Zekej ae porejejo teka naaprotja v nežnem, opevenem "lenakem arcu"t Menda more biti teko, de ae uresniči pcaniftka l*sede:
"Svete, čiata, darujoče se ljul>eien, vedno križana je."