Amerikanski Slovenec.
	Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
3. številka.	Joliet, Illinois, 30. decembra leta 190L	Letnik XIT
Boj med brati.
VOJNA SE ODLOČI MORDA SPOMLADI.
Krog Port Arturja Japonci pač napredujejo, a drago in počasi.
Pod Mukdenom večkrat praske.
Šanghaj, 22. dec. — Nasproti Baltiškemu brodovju je odplulo mogočno japonsko brodovje pod admiralom Kamimura.
Petrograd 22. dec. — -Admiral-stvo izjavlja, da mu ni nič znano o tem, da je osem ruskih torpedovk v snežnem viharju uteklo iz luke por-tarturske.
Petrograd, 28. dec. — General Kuropatkin poroča carju o nekem neznatnem boju in pravi, da je osebno videl več ujetih japoncev. Bili so nezadostno oblečeni in so imeli zlasti slaba obuvala.
Tokio, 24. dcc. — Ruski vojaki, ujeti po Japoncih, poročajo, da sta general Kondratenko in še neki podgeneral padla, in da je bil gen. Fok ranjen.
Hude praske.
Petrograd, 24. dec. — General Kuropatkin poroča, da je dne 23. dec. z večjim oddelkom šel ogledovat japonske lege pri Bencjapuce. Rusi bo si prisvojili vbod v Bencjapuce, so zasedli nekaj okopov in odbili dva nasprotna napada japonska z veliko izgubo za Japonce, ki so tudi pustili 9 ujetnikov v rokah ruskih. Rusi so izgubili 3 častnike in 6 mož mrtvih ter 3 častnike in 60 mož ranjenih. Noč 23. dec. je bila mirna.
Japonske priprave.
Tokio, 25. dec. — Tokio je zopet veliko taborišče in ponavljajo se prizori lanske spomladi, ko so se mobilizirale in odpošiljale prve ar made. Na tisoče rekrutov in re-zervnikov se zbira, vežba in pripravlja za odhod na bojišče. Pešci, konjiki in topničarji se vadijo po vseh vežbališčih. Splošne vojaške priprave so velikanske.
Pol milijona vojakov.
Namerava se dati maršalu Ojami pol milijona vojakov z jako pomnoženim topništvom. Razun tega mislijo Japonci na hranitev Formo-ze, ker se pričakuje, da si Baltiško brodovje poskusi izbrati ta otok v svoj glavni cilj. Več pristanišč na Formozi je proglašenih v zasedno stanje. Zima ne zavira japonskega prevoza. Vožnja iz Tokia v Liao-jang traja šest dnij.
Rusi se ne dajo.
Petrograd, 25. dec. — General Kuropatkin poroča o hudih bojih dne 24. dec. pri Tapinlanu. Ruske predstraže so bile pregnana po Japoncih, a pozneje so spet spodile Japonce in jim odvzele svoje prejšnje lege. Ruske izgube so bile neznatne, dočim so bile japonske jako velike.
Radovoljci.
Mukden, 26. dec. — Radovoljci, ki so šli v petek čez reko Sakbe, so presenetili japonsk oddelek, usmrtili kacih 100 mož in ujeli 15 Japoncev. Ruske izgube so bile neznatne.
Razne vesti.
Harbin, 26. dec. — Kitajci iz juga poročajo, da so Japonci spravili 50,000 Kitajcev v južno Mandžurijo, a jim je težavno preživljati jih. Pravijo tudi, da imajo Japonci 1000 štirikolesnih vozov z železnimi ploščami na bojišču spredaj in ob straneh, a na njih brzostrelne topove in vse to vozijo vojaki. Nekoliko zmrznjenih Japoncev se je našlo v okopih. V Harbinu se razvija največja delavnost in Rusi grade velike kopeli, cerkve in veliko bolnišnico.
Zaplenjene patrone.
Peking, 27. dec. — Tukajšnji ruski uradniki zahtevajo vrnitev
3,000,000 patron, ki so bile navidezno določene za trdnjavo Port Artur a bile pri Fengtaiu—tu blizu — pred štirimi dnevi zaplenjene. Rusi trde, da je bila poslatev namenjena za tukajšnjo poslaniško stražo.
Nemška sodba.
Berolin 27. dec. — Neki pomorski veščak pravi o nalogah Roždje-stvenskega:	‘-ČePort Artur pade,
ga bo sila težavno spet prisvojiti. Cilj ruskega Baltiškega brodovja mora biti pomorska bitka. Pomorska zmaga bi donesla Rusom nedo-glednih koristij, a poraz bi pa povzročil popolno izgubo njih upliva na vzhodnoazijsko trgovino. Japonsko in rusko brodovje sta pri-bliŽDo enako močni, a up na uspeh je za Japonce boljši nego za Ruse. Baltiško brodovje bi bilo oktobra meseca lahko osvobodilo Port Artur in takrat s tamošnjim brodov-jem premagalo sovražnika.”
Steselj ranjen.
Tokio, 28. dec. — Od verodostojne strani se iz Port Arturja potrtujejo poročila, po katerih je gen. Kondratenko usmrčen in gen. Steselj padel s konja in se hudo ranil. Tudi general Smilnov je baje med ranjenci. Pričakuje se, da šibo oblegalna armada kmalu prisvojila višine Golobjega zaliva in potem mogla še bolj otežkočiti dovoz v Port Artur.
Vojna se seie začne.
HaunšaD, 28. dec.—Vse je mirno v ospredju sovražnih armad. Malo upa je na odločilno bitko pred prihodnjo spomladjo, a tedaj bosta obe armadi jako pomnoženi in vojna se resno začne. Medtem se pa Japonci zlasti trudijo, da vzdrže svoje zveze vzhodno. Ob reki Yalu so zgradili vsepolno skladišč. Ta so bila nedavno v veliki nevarnosti, ker je do njih prodrl general Ren-nenkampf s svojimi kozaki. Japonci se boje, da j im Rusi presedejo zvezo s Korejo.
Car za mir?
Berolin, 28. dec. — Tu mislijo, da so zadnje govorice o tem, da je car Nikolaj 'haklonjen, poslušati predloge o posredovanju, nastale vsled novega francoskega vprašanja v Petrogradu, da li bi se tam ugodno sprejeli mirovni predlogi. V berolinskih uradnih krogih so že nekaj časa mislili, da se v Petrogradu napravijo poskusi končati vojno, zlasti ker je znano, da Francija in Velika Britanija resno želita miru.
Japonska Indija pogreznjena?
Tokio, 28. dec. — Pomorsko mi-nisteretvo objavlja imenik 9 častnikov in 65 mož, ki so bili usmrčeni pri izvrševanju posebnega naročila. Čaš, kraj in stranske okoliščine se ne naznanjajo, zato tu mislijo, da je zopet kaka japonska križarka zadela ob mino in se pogreznila ali hudo poškodovala. Pričakuje se pojasnila.
Trdnjavica “Rihlung”.
Čifu, 29. dec. — Trdnjavico Rihlung so Japonci vzeli z izgubo 1,000 mož. Sinoči ob 10. uri so' glavni zid na sedmih krajih razstrelili in potem prodrli skozi predore pod zaščito topništva. Krvav boj je sledil, ki se je končal s prisvojitvijo cele trdnjavice. Posadka, 500 mož močna, se je umaknila. Z vzetjem|Rihlunga so Japonci dosegli najvažnejšo točko za vzetje Port Arturja.
Kaj pravijo Rusi.
Petrograd, 29. dec. — Vojno ministerstvo izjavlja,da vzetje griča Rihlung napravlja Japonce v najugodnejšem slučaju samo gospodarje na celi terasi pod glavnimi trdnjavicami na Kekvanu. Glavni obram-beni pas je še nepoškodovan.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
GAR NIKOLAJ DAL NARODU PRAVIC.
Svobodnjaki rnski pa nikakor niso zadovoljni samo z drobtinami.
Y Moskvi se bati hudega opora.
Petrograd, 26. dec- — Nocoj objavljen carski ukaz obljublja pod več nadpisi odločno svobodomiselnih naprav. Car obljublja popolno in eoako izvrševanje obstoječih postav, obljublja zemstvom najpopolnejše možne naredbe glede samovlade in izvršitev postav,obstoječih sedaj v njih korist; nadalje odobrava načrt za delavsko zavarovanje, daje časopisju svobodo in obljublja popolnoma postavno pravdo za vse obtožene osebe. Carski ukaz, ki je naslovljen “Načrt za zboljšavo državne uprave”, je namerjen na senat.
O carskem razglasu.
Petrograd, 27. dec. — Razglas carja Nikolaja ne pripušča dvoma o tem, da je carjeva namera, vzdržati samovladno načelo in ne izpolniti zahteve zemstev za narodno po-stavodajstvo. Da so se “mužiki” (kmetje) postavili v isto vrsto z drugimi državljani, je primerjati z osvobojenjem nevoljnikov (sužni-kov), a istotako važna so poroštva, ki jih daje razglas osebni svobodi ljudstva proti upravni samovolji. Tudi ostale obljube so posledica zahteve zemstev. Skrajneži seveda ne bodo zadovoljni in mnogi liberalci so razočani. Vladne grožnje, postopati zoper nadaljne hude agitacije, liberalci (svobodnjaki) zelo obžalujejo in bati se je, da bodo iste sedanjo agitacijo bolj podkurile nego ublažile. Z druge strani upajo, da ne bo treba strogega postopanja, in vlada pričakuje, da bodo predlagane reforme ali poprave polagoma pomirile prebivalstvo.
Svobodnjaki nezadovoljni.
Petrogad, 28. dec. — Po veetih, dospelih iz osrednje dežele, je razvidno, da je carski razglas napravil sicer vobče dober vtis, a v mnogih krajih so vladne grožnje zoper agitacije (probujanje ljudstva) slabo uplivale na zemstva. Zasebne vesti iz Moskve posebno dokazujejo, da vlada tamkaj velika razburjenost in najhujša skrb se izraža o tem, da utegne staro glavno mesto rusko, “matjuška” Moskva, postati pozo-rišče krvavih nastopov. Tu sinoči v proslavo obletnice revolucije Tru-beckega prirejeni banket je bil na policijsko povelje zabranjen in moskovsko zemstvo se je preložilo kot ugovor zoper vladno grožnjo in vrnitev generalnega guvernerja moskovskega, velikega kneza Sergija, za nedoločeno dobo.
Na jugu žgo bombaž.
Fort Gaines, Ga., 28 dec. — Farmarji in trgovci v okraju Clay so imeli danes tu shod in so sklenili, sežgati svoj delež od bombaža, kolikor ga je preveč,da rešijo kupčijo z bombažem. Nažigati so ga takoj začeli po cestah, koder je bilo vse polno gledalcev. Žrtvovati hočejo takisto vsepovsod na jugu do 2,000,000 bal ali butar finega bombaža.
Božično darilo rakev.
Duluth, Minn., 25. dec. — E. L. Naylor iz Bemidji, Minn., je dobil grozno božično darilo danes, namreč rakev ali krsto. Došlo je iz Fergus Fallsa,kjer jeprejebival. Mr. Naylor ne ve, da li je krsta šala ali tajna grožnja. Na krsti je bil list z napisom:	“Pokvarno.
Rabi naj se takoj.” Drug list je bil v rakvi, izražajoč upanje, da bo to prejemnikov zadnji dan.
Ogrski rokovnjači.
Dunaj, 24. dec. — Sodnik, zagovornik in mnogi porotniki so bili
včeraj v Aradu med neko obrav navo žrtve nesramnega roparstva. Proti zaključku obravnave so električne luči ugasnile in nastala je znatna zmešnjava, predno so bile prinešene druge luči v sodilnico. Ko so hoteli obravnavo nadaljevati, je neki porotnik izjavil, da je izgubil svojo uro in listnico. Njegov sosed je tudi zapazil, da mu je nekdo izpraznil žepe, in vsi ostali tudi, vštevši sodnika in odvetnika. Vrata v sodilnico so hitro zaprli, a tatovi so že ušli skozi čakalnico, kjer so vzeli več sukenj seboj. Dognalo se je, da so tatovi prerezali električno napeljavo.
Ubiti rojaki?
Tamaqua, Pa., 25. dec. — Štefan Pušart, John Brinkuš in Martin Pobliš so bili napadeni in nabiti po štirih možeh v predmestju Lams-ford. Pušart je bil usmrčen in Brinkuš bržkone smrtno nevarno ranjen.
Obedi za ubožce.
Milwaukee, 24. dec. — Nadškof Messmer je dal $20 Rešnji armadi (Salvation Army) za božične obede in poslal ček za $100 družbi“Aeso-ciated Charities” v svrho prireditve božičnih obedov ubožcem. Agent Frellson je danes rekel, da je ček zagotovilo, da bo vseh 625 družin na zapisku dobilo dober božičen obed.
Eksplozija v žagi.
Chehalis, Wash., 28. dec. — Šest delavoev je bilo usmrčenih tega po-poludne vsled eksplozije štirih kotlov v neki žagi v Walville, trideset zapadno od tukaj. Tri trupla so se našla.
Prejel ček od “Adama”.
Minneapolis, Minn., 28. dec. — Farmar Julius Redmond je bil oci-ganjen za 11,500 bulijev pšenice, za katero je dobil čeke s podpisi “John the Baptist”(Janez Krstnik), “Adam” in “Pope Pius” (papež Pij). Vložil je tožbo.
Grof Cassini.
Washington, D. C., 28. dec. — Grof Cassini, ruski poslanik, je ves dan dobival brzojavne čestitke ob petdesetletnici, odkar služi kot diplomat svoji domovini. Predsednik Roosevelt mu je poslal svojo podobo. Cassini je najznanejši di plomat v Ameriki. Preje je služil v Hamburgu,na Dunaju,v Pekingu in Tokiu.
Plinova eksplozija.
Hartford City, ind. 29. dec.—V plinarni Crescent Gae kompanije, zapadno od tu, se je danes pripetila eksplozija, vsled katere je bil 24 letni John Sutton usmrčen in pet druzih delavcev je bilo ranjenih, eden smrtno.
Olje cenejše.
Pittsburg, Pa., 29. dec. — “The Standard Oil Co.’’naznanja znižanje cene olju za 5c pri sodu. To je že drugo znižanje cene za 5c v dveh tednih.
Nič šibe.
New York, 29. dec.— V početnih šolah newyorskih se kazen s šibo ne uvede, dasi se je mnogo nadučiteljev odločno poganjalo zanjo. Z 22 proti 15 glasom je vzgojevalni sovet zavrgel dotični predlog.
Italija gmotno napreduje.
Rim, 28. dec. — Ubanje za gospodarsko preobnovo Italije raste. Finančno ministerstvo namerava davke znižati. Železniško vprašanje se bo predvsem rešilo. Italija bogati doma in še bolj od denarja, ki ga pošiljajo izseljenci.
SNEŽNI VIHARJI PO VEG DRŽAVAH.
Ponekod so nstavili ves promet in napravili škodo precejšno.
Zahtevali tudi človeških žrtev.
Bloomington, 111., 27. dec. - V osredju države Illinois divja hud snežni vihar. Toplomer pada hitro.
Milwaukee, Wis., 27. dec.—Hud snežni vibar severno od Fond du Lac je potrgal vse žične zveze v Oshkosh in na sever.
La Crosse, Wie., 27. dec. — La Crosse in okolica sta danes morala pretrpeti najhujši “blizzard” izza mnogo let. Vihar je strašno besnel celi dan. Pocestne kare in tovorni vlaki so ustavljeni. Brzojavne zveze so pretrgane.
Superior, Wie., 27. dec. — Tu razsaja grozen snežen vihar.
St. Louis, Mo., 27. dec. — Naše mesto je danes prestalo hud snežni vihar.
Kansas City, Mo., 27. dec. — “Blizzard”, prvi to zimo, vlada tu j in razsaja po državah Miseouri, Nebraska in Iowa.
Omaha, Nebr., 27. dec. — Tu frči sneg s hitrostjo 40 milj na uro in mraz je strašan. Promet je pre trgan.
Sioux City, la., 27. dec.—“Blizzard” divja tu in v okolici.
Indianapolis, Ind., 27. dec. — “Blizzard”,k: je danes z vetrovi do segel Indiano, je povzročil en smrtni slučaj in lastninsko škodo na sto-tisoče dolarjev. Škoda je zlasti ve lika na oljiščih. Ves promet je ustavljen. Na oljišču pri Muncie znaša škoda $200,000, pri Portlandu $500,000.
Chicago, 111., 27. dec. — Vsled groznega viharja se je pripetilo tu vsepolno nezgod. Štiri osebe so se smrtno ponesrečile, a nad deset je ranjenih.
Koerber odstopi.
Dunaj, 29. dec. — Daši še ni uradno razglašeno, da se je prošnja za odstop prvega ministra pl. Koer-berja sprejela, je vendar gotovo, da odstopi. Edino vprašanje je, da li bo vse ministerstvo sledilo njegovemu vzgledu. Vzrok odstopu je baje ta, da pl. Koerber ni mogel do-biti parlamentarične dovolitve za ! avstrijski delež na izvenrednem vojaškem kveditu'v delegaciji.Uradno se pa izjavlja, da pl. Koerber odstopi, ker je prenervozen vsled ve-licega napora radi narodnostnih zmešnjav.
Ogrske, zmešnjave.
Budimpešta, 29. dec. — V zbornici je bila danes izvenredno nemirna seja in prvi minister grof Tisza je bil vsled viharnih ugovorov opozicije prisiljen, opustiti poskus, naprositi zbornico, da glasuje o in-demnitetni predlogi radi stroškov vladnih brez odobritve parlamentarične. Tisza je nato razglasil med strašnim ropotom preložitev zasedanja do dne 3. jan., rekoč, da bodo tedaj slišali govor cesarjev radi razpustitve parlamenta. Klici so se razlegali kot “Kralj lomi svojo prisego”, “Sramotna dinastija” itd. Grof Andrassy pravi, da bodo vo litve krvave.
Pametno povelje.
Berolin, 29. dec. — Cesar Viljem II. je razglasil armadno povelje, ki nalaga polkovnikom, ne povišati v podčastnika nikogar, kdor kaže razdražljivost. S tem se imajo preprečiti vojaška trpinčenja. Modra previdnost cesarjeva seza celo tako daleč, da označa tiste prostake in poddesetnike za povišanje v pod častnike za nesposobne, katerih bližnji sorodniki so jeznoriti.
St. Louis, Mo., 29. dec.—Strašen boj se je vršil med tremi Italijani, izmed katerih se je enemu nenadoma zmešala pamet, da je z nožem napadel ostala dva. Po sosedih sklicani policaji so ulomili v sobo v trenotku, ko je blaznik zavihtel nož fn ž njim na tleh ležečemu bratu prerezal grlo. Za-gledavši jih, je blaznik skočil nad policaje, a ti so ga ustrelili.
Za zbaljšanje tovarn.
Pueblo, Colo., 27. dec. — “The Colorado Fuel & Iron Company” namerava potrošiti $1,000,000 za zboljšavo svojili tovarn in naprav, kot se sedaj zatrjuje iz zanesljivega vita.
Peter Benčina morilec.
Zwolle, La., 29. dec. — J. C. Bethany, lastnik necega tukajšnjega restavranta, je bil danes popoludne od Avstrijca Petra Benčina smrtno ustreljen. Zadnji je nato obrnil revolver'proti sebi in izvršil samomor.
Preveliko zaupanje.
Chicago, 111., 27. dec. — S svojim življenjem je moral včeraj plačati J 9 letni Elmer Hunt zato, ker je preveč zaupal v svojega prijatelja Williama Dougherty,kateri je trdil, da je tak strelec, kot Švicar Tell. V nekem salunu si je Hunt dal na glavo postaviti pljuvalnik in Dougherty je streljal—in zadel Hunta v glavo, da se je na mestu zgrudil.
Nemiri na Filipinih.
Washington, D. C., 26. dec. — Vojni tajnik Taft je prejel od guvernerja Wrighta iz Manile odgovor Da svoje vprašanje glede nedavnega upora plemen Pulajamas, Dolores in Samar. Guverner Wright poroča, da so nemiri jako resni. Domačini so vsepovsod na vojni stezi.
Zoper trust za papir.
St. Paul, Minn., 27. dec. — Generalni pravdnik Moody je za Združ. države nccoj v zvezinem sodišču vložil tožbo zoj.er “General Paper Company” in njene podružnice, da jim zabrani združitev in prepreči namero,pod imenom prve družbe delati kupčijo. Pravda bo velikanska.
Eksplozija v jeklarni.
Pittsburg. 27. dec. — V jeklarni Carnegie Steel kompanije v Brad-locku je plin eksplodiral in opekar John Hay je bil na mestu usmrčea a pet drugih delavcev je bilo bolj ali manj ranjenih.
Božič v Beli hiši.
Washington, D.*C., 25. dec. — Predsednik Roosevelt in družina so obhajali Božič v najožjem krogu. Predsednik je ostal skoro celi dan doma. Na sv. večer so bili njegovi otroci pri sestri Rooseveltovi, gospej W. S. Cowles, kjer so prižgali božično drevesce.
Milijon škode po ognju.
Sioux City, la., 23. dec.—Sinoči ob 9. uri jo nastal ogenj, kije razdejal dva cela bloka v sredini “retail diBtrikta” in povzročil izgubo milijon dolarjev. Med pogorelimi poslopji so tri banke, urad Western Union Telegraph-kompanije in še tucat druzib velikih poslovnih poslopij.
Peabody ostane?
Denver, Colo., 29. dec. — Ko je državna oblast izročila republikancema Casimero Darela in Henry B, Milland spričevali njiju izvolitve za državni senat, imajo republikanci popolno nadzorstvo v postavodajstvu in v demokratskih krogih so sedaj prepričani, da guverner Peabody obdrži svoj urad.
milj
Joliet, 111., 28. dec. — Pred I prazniki smo imeli dež,po praznikih pa malce snega a vmes pa vihar tak, kot ga ljudje že dolgo niso doživeli v našem mestu. To je bučalo in tulilo, kakor bi se bili sestali na divji ples vsi vetrovi in zli duhovi. Po cestah in stranskih tlakih golo-ledica je ljudi strašila, da se niso upali iz hiš če jih ni klicala dolžnos1. Sedaj pa se spet smeje solnce in upajmo, da nam Bog da srečno Novo leto!
—	Jakob Simonič, ki je stanoval pod h. št. 606 na N. Bluff cesti, se je ponesrečil ob viharju v torek zvečer pred 6. uro, ko se je vračal z dela v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije, in sicer ga je urejajoča lokomotiva (switch engine) zalotila in hipoma usmrtila na raz-križju Chicago, Lake Shore & Eastern železnice ter Herkimer ceste. Ko se je nekaj nad 50 let stari ponesrečenec na poti ob železnici bas boril z viharjem, je bržkone v temoti prezrl lokomotivo,ki ga je nenadno zgrabila in mu strla glavo, da so se možgani kar razkropili naokrog; mogoče, da ga je vihar sam butil ob železnioo baš v usodepolnemtre-notku. Lokomotivo so brž ustavili in pogledali za ponesrečencem, pri katerem so našli zavitek z naslovom; “Jack Simonič, 606 Bluff street” in ga po tem spoznali. Truplo so prepeljali v pogrebni zavod g. A. Nemaniča. Pogreb bo ta petek dopoludne iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Pokojnik je bil doma iz Vinodola, fare Semič,na Dolenjskem. V Ameriki je bival že nad 16 let. Tu v Jolietu zapušča ženo in tri sinove, izmed katerih je naj-starejši oženjen in živi v svoji hiši, a ostala dva sta stara 21, ozir. 17 let. Rajnik je bil član društva sv. Alojzija od “Western Catholic Union”. N. v m. p !
—	Rojak Frank Papež, stanujoč s svojo ženo in sedmerimi otroki na Benton cesti poleg naše tiskarne v lastni hiši, se je v torek tudi ponesrečil in sicer v “match factory”, kjer je bil uposlen. Ko je tam šel čez dvorišče na stran, je velik kamen p-iletel od bližnjega kanala, ki ga razširjajo in razstreljavajo z dinamitom, in treščil vanj tako nesrečno,da mu je zlomil desno pleče in eno rebro. Ponesrečenca so prepeljali v Silver Cross bolnišnico, kjer je bolnišnica sv. Jožefa prenapolnjena. Zdravniki ga še niso operirali do danes, a upamo in želimo, da operacijo srečno prestane te dni; tega gotovo žele tudi njegovi mnogobrojni prijatelji in znanci.
—	Ga. Marija Kukar je prodala Bvojo hišo št. 920 na North Chicago cesti tvrdki Fred Sehring Brewery.
—- Gg. Čadež & Lučič prevzameta z novim letom salun pod hišno št. 920 na N. Chicago cesti, ki je bil doslej v rokah g. Štefana Kukar.
—	G. John Stukel je prodal svoj delež od znane mesnice na Indiana cesti in se bo odslej zvala tvrdka Grahek & Ferko. Več pove oglas v današnji št. “A. S.”
—	‘‘Joliet Sunday Herald” z dne 25. t. m. piše: “Sklepčno se razglaša, da se z delom za povzdig tirov (track elevation) za gotovo začne drugi teden novega leta. Sedaj je blizu uresničenje upanja, ki je živelo več let v prsih Jolietčanov. V razgovoru z županom Croliusom je izjavil g. C. M. Hotchkiss,ki je inženir za vse prizadete železnice, da je pogodba med Michigan Centr.il-in Rock Island železnico sprejeta po postavnih departmentih rečenih železnic. Vse kar, sedaj preostaja, je normalni (pravilni) sprejem popravljene naredbe po železniških uradnikih in v četrtek se sprejem podpiše. Istega dne se sestanejo Mr. Hotchkiss in odbor nadzornih kov ob 11. uri dopoludne, da zaključijo zadnje priprave glede zneska, ki se ima plačati železnicam za premestitev tirov od sodnijskega j četverokotnika. Končni načrti za -delo, novi kolodvor in druge po- {
drobnosti so dogotovljeni, in prve dni druzega tedna januarja meseca bodo nameščeni prvi delavci in stori se prvi l»orak v napravo povzdig njenih železniških tirov v Jolietu.” Res, lepo božično darilce ta novica!
___Z letošnjim Božičem so naši
trgovci zadovoljni. Da je to bilo najboljše leto za božično kupčijo, kar jih pomnijo jolietski “businessmen”, je razvidno iz tega, da so zaloge že rano pred prazniki pošle in so prodajalci — seveda menda ne vsi — morali večkrat preskrbeti za novo blago. Jolietcani in njih boljše polovice so letos žrtvovali vec denarja za božična darila nego že več let. Ponajveč se je povpraševalo po boljšem blagu in “cenene imenitnosti” so se prezirale. Dejstvo, da so ljudje darovali toliko denarja, je tudi znak dobrih časov, ki splošno prevladujejo v mestu in deželi, in znamenje, da imajo ljudje delo in dober zaslužek. “Te stvari skupaj,” je rekel neki trgovec, “so najboljši barometer (ali tlakomer) finančnega položaja ljudskega.”
_____ “The Rankin Chemical Reduction Company” je kupila iz Speerove zapuščine posest store Scott-žičarne (Scott Wire Mill) v svrho, da zgradi tamkaj edino tovarno solitarne kiseline svoje vrste na zemlji, takozvano “nitric acid factory”. Rečena kompanija namerava zgraditi dva najpopolnejša laboratorija ali kemijski delavnici, kar jih lastuje katera zasebna družba v tej deželi. To bo tovarna, da ji ne bo para. Kot statistiki pravijo, potrebuje na leto ta dežela kacih 100,000,000 funtov solitarne kiseline. In nova kompanija bo izdelovala večino te množine.
—	Na Božič v jutro je bil oropan kamenosek Henry Gross, živeč na 1806 North Herkimer cesti. Ko je šel navsezgodaj po Collins cesti blizu E., J. & E. železnice ga je
! zdajci ustavil neznan lopov z revol-. verjem in mu olajšal žepe za 8180,
! nakar je izginil. Neznanec je bil j kacih 25 let star, svetlolas in zal mladenič na videz.
—	Tri glavne železnice, držeče skozi Joliet, so vesele dohodkvv čez božične praznike. Znamenito je tudi dejstvo, da se od pamtiveka letos vprvič ni pripetila nobena nesreča čez Božič na rečenih železnicah, Rock Island, Santa Fe ali Chicago & Alton.
—	Krajevna tovarna Illinois Steel kompanije se bo razširila in z delom se začne v nekaj tednih. Zgradila se bo takozvana “splice mill”. Stroški so proračunjenh na 8100,-000. Ko se zgradba dovrši, dobi stalno delo najmanj sto a bržkone več sto mož. Stala bo' ta tovarna baš vzhodno od sbdanje “splice” tovarne.
—	Dvanajst salunarjev jebilo ob sojenih začetkom tega tedna radi kršenja nedeljske postave in sicer deset po 857.85 vsak a dva po
856. 85.
—	V policijskih kletkah je pre spalo Božič osem grešnikov zoper treznost in spodobno tbnašanje.
—	Naredbo (ordinance),ki zabra njuje prenos krčmarskih dovolitev (saloon licences) iz enega poslopja v drugo,izvzemši če se hiša podere, je župan Crolius podpisal v torek, in bo v bodoče veljavna. To naredbo je mestni zbor sprejel na seji zadnji teden. Po iste j bo krčmar-Sko licenco možno prenesti iz enega poslopja v drugo samo v smrtnem slučaju, in potem mora mestni zbor podeliti dovoljenje, a prosilec mora plačati pristojbine 810. Prenos od ene stranke na drugo na istem mestu je dovoljen.
— Med polnočjo in jutranjim svitom v soboto so uzmoviči vlomili skozi zadnja vrata v rojaka Antona Košičeka salun pod h. št. 914 na North Chicago cesti in odnesli štiri steklenice whiskeyja. Ko se je zločin v soboto zjutraj naznanil policiji in je ta poslala izvedenca na lice mesta, se je kmalu dognalo, da so s tatvino v zvezi bržkone neki trije fantje, stanujoči blizu v sose-seščini.
—	Mrs Williams, roj. Ana Kem-pka, je uživala zakonsko srečo samo trinajst dnij. Tedaj je njen mož Henry Williams že spet zdivjal in šel krast. Ukradel je nekemu sosedu konja in bil obsojen v ječo. Zato se je Mrs. William dala ločiti od tacega moža.
—	G. župan se tudi trudi, da postane iz našega mesta “Greater Joliet”. V to svrho namerava imenovati neki odbor iz glavnih jolietskih zastopnikov trgovine in prometa, ki bo imel nalog, delovati po vseh močeh v blagor in razvitek Jolieta.
—	Valika nezgoda se je pripetila
v Lockportu v ponedeljek dopoludne okoli 10. ure, ko je neka množina dinamita eksplodirala, vsled česar je bilo bolj ali manj-ranjenih več delavcev, uposlenih pri razšir-javi vodovoda južno od 16. ceste. Naboj (patrona) dinamita, ki* ga električna žica ni mogla razstreliti, je zadela parna lopata in to je bil vzrok nezgodi. Da ni bilo več delavcev na mestu usmrčenih, je skoro čudež. Uposleni so bili delavci pri tvrdki Duffy & Co. Ponesrečenci so:	Ilija Domič, ranjen na glavi in
levem kolku, W. H. Hill, inženir, zlomljeni obe ro*ki m poškodovan v notranjem, prepeljan v neki lock-portski hotel; Miha Malorič, zlomljena leva noga in sicer še drugače ranjen, prepeljan v bajto, kjer je stanoval; Albert Oestry ali Austrian, zlomljen desni kolk, prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa. Razun teh ni bil na srečo nihče ranjen, da-si je delalo na kraju nesreče kacih petdeset mož.
—	Rojaka John Videtič in Martin Težak sta kupila gostilno na 1100 North Broadway od Antona Kompare in Joe Klemenčiča.
—	Pismo na pošti ima: Rakitjak
Peter. ________________
Chicago, 111., 24. dec. — V nedeljo 18. t. m. smo imeli chicaški Slovenci svoj veliki dan. Ogelni kamen nove slovenske cerkve sv. Štefana, ob Lincoln in 22. cesti, je bil slovesno položen in blagoslovljen po mil. škofu Muldoon, ob asistenci čč. gg. F. S. Šušteršič iz Jolieta in John Kranjec iz South Cliieage.
Po obredu polaganja kamena so se slovenska društva, broječa nad 500 članov, razvrstila v parado, s kadeti sv. Pavla in godbo na čelu, in spremila mil. škofa in č. pomožno duhovščino v benediktinsko cerkev sv. Pavla (St. Paul’s Benedictine Church), ob Hoyne avenue in 22. cesti. Tu je imel Rev. John Plevnik iz Waukegana, prvi župnik slovenske cerkve sv. Štefana v Chicigi, slavnostno pridigo; s prekrasnimi besedami v izborni slovenščini je do solz ganil srca navzočih vernikov. Nato je mil. škof Muldoon imel angleško pridigo, nakar je podelil blagoslov. Poleg že imenovanih sta bila prisotna v svetišču Rev. P. Conway od cerkve sv. Pija (St. Pius’ Church) in Rev. A. S. Nawrocki.
Rev. L. Krascjiowitz, sedanji župnik cerkve sv. Štefana, je še mlad gospod, her je bil posvečen v duhovnika šele 19. marca tega leta po prem. nadškofu Quigley. Župnikom sv. Štefana je bil imenovan dne 1. aprila, in je koj potem začel zbirati sklad za novo cerkev. Njegov trud je bil venčan z uspehom, in sedaj upa, da bo nova cerkev gotova in se prva sv. maša brala prvo nedeljo februarja meseca 1905.
Cerkev bo zgrajena v romanskem slogu, bo imela sedežev za 300 oseb in bo stala kacih 813,000. Æ W.
i Slovenci v La Salle in okolici!
Slovenska cerkvena občina sv. Roka v La Salle, 111. priredi veselico ali fair v korist svoje cerkve v novozgrajeni dvorani g. Mat. Kump a na 1. cesti, nasproti njegove sedanje gostilne. Pričetek veselice bo na starega leta večer t. j. 31. dec. ter se bo končala v torek večer t. j. 3. jan. 1905. Igralabo domača slovenska godba ter bo ob enem tudi več drugih iger.
K najobilnejši udeležbi vabi Slovence v La Salle in okolici.
Odbor.

m
§
t
t
t
«
4»
Nevralgija....
V slučaju nevralgije so prizadeti občutljivi živci obraza in glave, povzročujoč hudo bolest, ki pogosto traja po več ur ali celo več dnij. Ljudje podvrženi nev-ralgiji morajo trpeti hude muke. Z vsakim novim prehladom, če še tako neznatnim, da včasih še celo brez tega jih to trganje znova napade.
Malo je lekov, ki morejo v resnici premagati to bolest in zato mora bolnik samo ponižno trpeti in prestajati muke.
Severovo olje sv. Gotharda je pa hiter pripomoček in gotovo zdravilo zoper nevralgijo. Vzemite jednega od Severovih praškov zoper glavobol in drgnite se dobro Severovim oljeni sv. Gotharda. Tudi namočite kos flanele s tem oljem ter si ga položite na razboljeno mesto.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA.
Varujte se takozvanih lekov zoper nevralgijo,' ki so samo omamljivi in nevarni, in vsled katerih bolečina samo otrpne, nikakor pa ne ozdravi. Severovo olje SV. Gotharda je čisto. Uleže se naravnost v meso, v sedež bolečine ter jo ozdravi. Izleči vsako grizenje in bodenje, spuščaje, praske, spahnenje udov, rane i. dr. Cena 50 centov.
Najstarejši češko-slovenski lekarnar v Ameriki.
Najhujši kašelj se omehča in ozdravi z rabo
Severovega balzama za pljuča.
Cena 25 in 50 centov.
Splošna oslabelost.
Ta izraz označuje opešanost telesnih kot duševnih močij. Ista nastopi v starosti, a žal tudi pogosto v mladosti vsled nerednega življenja. Naj bo vzrok že ta ali on
Severov balzam življenja
je najboljši lek v vseh takih slučajih. Povrne vam življensko moč in jakost. Cena 75 centov,
Hude bolečine v križu.
Prav nobenega vzroka ni na svetu, zakaj bi imel zdravi mož ali žena bolečine v križu, razun ako ima tako delo, da se mora vedno pripogibati.
Ako imate trajne in hude bolečine v križu tedaj niso vaše ledvice v redu. Zato vzemite
Severov lek za jetra in ledvice
in vse take bolečine bodo hitro izginile, centov in $1.25.
fr
fr
It
t
S
fr
fr
fr
s
fr
fr
fr
Slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu in okolici se naznanja, da prevzame s 1. januarjem 1905
NOVA FIRMA
Grahek & Ferko
dobroznano slovensko mesnico
207 Indiana Street
znano dosedaj pod imenom Stukel & Grahek. Delež dosedanjega člana firme g. John B. Stukel je kupil dobropoznani mesar g. John Ferko, zadnji čas živeč v La Salle, 111.; prejšnji član g. Matija Grahek pa ostane še nadalje v ti firmi.
Priporočamo se torej še nadaljni naklonjenosti vseh dosedanjih odjemalcev ter jim jamčimo najsolidnejšo postrežbo.
Stranke, ki še kaj dolgujejo stari firmi so naprošene da kakor hitro mogoče poravnajo ali pri g. John B. Stukel ali pri g. Matiji Grahek.
Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem rojakom za njihovo blagohotno naklonjenost, ki so mi jo izkazovali dolgo vrsto let kot članu firme Stukel & Grahek ter jim najtopleje priporočam novo tvrdko Grahek & Ferko. Pečal se bom od sedaj naprej le s trgovino na debelo v svojem poslopju tik mesnice na 206* Indiana St.
John B. Stukel.
—	Krško, 1. dec. Nadučitelj Rozman v Podlogu je umrl.
—	Mestna realka v Idriji se razširi vsled sklepa občinskega sveta v višjo realko.
—Pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani so porušili zadnji — sprednji oddelek prejšnje pokopališke ograj e.
—	Porotne obravnave. Radi posilstva je bil obsojen Janez Sedlar, hlapec v Predoslju, na eno in pol leta ječe.
—	Ponesrečil se je 23. nov. v Zabistrici na Snežniku pri sekanju bukve Janez Žele iz Koritnice tako, da je še isti dan umrl.
—	Pa ga bodo le dobili — nov most v Ribnici. Dolgo je rastel iz vode, sedaj bo pa le zrastel, pa še celo železen.
—	Železniški svet. V odseku železniškega sveta je bil sprejet predlog, naj se na novi železnici skozi Karavanke upelje električni promet.
—	Umrl je v Šturjah pri Ajdovščini tamošnji posestnik in podžupan g. Edvard Cigoj v 37. letu svoje dobe, zapustivši vdovo in več nedoraslih otrok.
—	V deželno blaznico so oddali Nežo Švigelj, 22 let staro služkinjo iz Germa. Klatila se je vže delj časa po Ljubljani. Od doma je odšla, ne da bi vedeli kam.
—	Gozdni požar. Dne 20. nov. je gorel gozd Kozlovka med Besnico in Podgradom. Požar je trajal celo noč in opustošil kake 3 ha gozda. Šele 21. nov. so be3niški prebivalci pogasjli ogenj.
—	Najvišje priznanje. Cesar je izrekel predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu, dvornemu svetniku g. Jožefu Grdešiču, uaj-višje priznanje povodom od njega maprošenega umirovljenja.
—	Pivovarno dobijo v Loko. Nekdaj je že bila na spodnjem trgu in poslopje je do zdaj ohranilo ime “prajerca”. Sedanji lastnik gosp. Luka Šmid z Gasteja jo namerava zopet oživiti in je že začel s popravo.
—	“Izobraževalno društvo” v Ribnici je v ned. 20. nov. otvorilo svojo zimsko glediško sezono.Fantje so igrali igri “Urban Smukova ženitev” in “Vaški skopuh”. Dobro so jo pogodili! Obiloštevilno občinstvo je bilo prav zadovoljno.
—	Vojaške vesti. Polkovni praznik 17. pešpolka bo odslej vsako leto 2. decembra, obletnica nastopa vladanja cesarja Franca Jožefa I.— Kakor znano, praznuje domači pešpolk vsako leto tudi dan 7. avg. kot spomin bitke pri Jajcu v Bosni, kjer so se posebno odlikovali slovenski fantje.
—	Iz Novega mesta. Tukajšna posestnika Jakob Pavčič in Leop. Kopač sta bila aretirana. Sodišče ju je obsodilo radi goljfije vsakega na štiri mesece zapora. Ženo in hlapca Kopačeva pa radi sokrivde vsakega na dva meseca zapora. Re-kurirali so na nadsodišče, ki pa je prvo obsodbo popolnoma potrdilo.
—Bolezen. Posestnik iz kamniške okolice piše: V kamniški okolici prašiči precej hudo bolehajo. Nekaterim gospodarjem poginejo po 3 do 4 prašiči. Žival kar naenkrat postane vsa rdeča, potem črna in nobena noga je več ne drži. To je žalostnaprikazen zanasegospodarje, ki so že Itak preveč obremenjeni.
—Planina, 1. dec. Pogreb kneza Jlugona VVindischgraetza se je vršil danes ob £11. uri dopoldne. Sprevod je vodil knezoškof dr. Jeglič v spremstvu 15 duhovnikov. Navzoči vsi sorodniki in deputacija 27. pešpolka z generalom Chavannom, štajerski cesarski namestnik Clary, knezi Lobkovic, Pluecher, baron Hein in drugi. — Kneza so pokopali v rodbinsko rakev v Haasbergu. Navzoča velika množica ljudstva.
—	Obogateti sta hotela. Dne 30. nov. popoldne se je vršila porotna obravnava v Ljubljani proti Mariji Manfredonija, branjevki v Hrašah in Tomažu Košir, delavcu v Boh. Bistrici radi poizkušenega napeljevanja k hudodelstvu ponarejanja denarja. Ker so porotniki vprašanja jednoglasno potrdili, bila sta oba obdolženca, oziraje se na prevlada-joče olajšalne okolščine zaradi hudodelstva napeljevanja k ponareji kovanega denarja obsojena vsak le na eno leto ječe.
—	Veliko poneverjenje v Trstu. Na tržaškem deželnem sodišču se je vršila dne 1. dec. kazenska razprava proti 29letnemu bivšemu pisarskemu pomočniku zemljekiijižnega urada na tržaškem deželnem sodišču, Rudolfu Marmolja, doma iz Postojne, radi sokrivde v zločinu poneverje-nja. Marmolja je pomagal odvetniškemu uradniku Ginu Calligarisu, da je na škodo gospe Marije vdove Lorenzetti in njene hčere Lavinie Plajak, kojih premoženje je Calli-garis oskrboval, poneveril svoto 285,500 K.
—	Vinski semenj v Vipavi se je dobro obnesel. Udeležilo se ga je na stotine vinogradnikov iz Kranjske in Goriške, ki bi svoj letošnji vinski pridelek radičimprej v denar spravili. Žal, da vsled slabega vremena ni prišlo toliko kupcev, kakor bi bilo sedaj želeti, upamo pa, da se prihodnji vinski semenj, ki se utegne vršiti spomladi prihodnjega leta, čim večje število prejšnjih in novih kupcev poseti. Vina so jako dobra, zlasti ona, napravljena po novem načinu, in kar je najvažnejše, prav cena. Dobe se po 28 do 36 K hektoliter. — Predavanja, katero je imel deželni potovalni učitelj g. Fr. Gombač, se je udeležilo kakih 500 ukaželjnih vinogradnikov.
—	Povodenj na Gorenjskem. Podbrezje, dne 25. nov. Vsled hudega dvadnevnega naliva je Tržiška Bistrica silno narasla. V četrtek je poplavila vso dolino in gospodarila v njej po svoje. Razdrla je štiri jezove, vse mostove in brvi je odnesla. Le most državne ceste se je obdržal, pa tudi tega je deroča voda nekoliko premaknila. Strojarnica Frana Potočnika je bila popolnoma v vodi. Stanovalci niso mogli nikamor iz hiše. Tudi mlin Fr. Štu-larja je bil v nevarnosti. Travniki in njive so nasuti s peskom. Pone-kodi ima Bistrica novo strugo, ker je veliko zemlje odnesla. Mlinarji imajo veliko škodo. Potrebni so zdatne in hitre pomoči.
—	Nezvesta trgovska uslužbenca. Pri trgovcu Tomažu Mlekužu v Starem trgu služila sta kot trgovska pomočnika 19 let stari Leopold Špan in 25 let stari Frid. Kranjc i* sicer od 15. jan. do 15. nov. 1903. Dogovorila sta-se, da si bosta od gospodarjevega denarja toliko nabrala, da bodeta zamogla odpotovati v Ameriko, odkoder bi Mlekužu pisala in mu priznala, da sta pri njem vzela denar, da mu ga pa bodeta takoj vrnilk, kadar si ga toliko prislužita. Kakor obdolženca sama priznavata, vzela sta mu vsega skupaj 780 kron. Med državnim pravd-nikom in zagovornikom vnela se je polemika, ali se ima ta kaznjivi čin smatrati za tatvino ali poneverjenje; porotniki so se s svojimi glasovi odločili za poneverjenje, nakar je porotno sodišče, oziraje se na važne olajšalne okoliščine obdolženca obsodilo vsakega na šest mesecev težke ječe poostiene z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnij; zasebni udeleženec Mlekuž se je pa zavrnil s svojo terjatvijo 300 K na civilno pravno pot.
—	Smola novomeškega policaja. Ljubljani se je ognil dne 30. nov. na posebno srečen način neki 43letni postopač Franc Mauer iz Ljubljane, katerega je peljal novomeški policaj v ljubljansko prisilno delavnico. Do Laverce je bil mož zadovoljen v po-licajevi družbi, ko pa je dolenjski vlak pri Laverci zapuščal lepo dolenjsko stran in se bližal Ljubljani, postal je otožen in želel si je daleč proč od policaja. Tudi policaj je
moral biti globoko utopljen v misli na svojo domačijo, kajti nakrat sliši smeh občinstva. Pogleda in vidi, da prisiljenca ni več poleg njega. Zapustil je njegovo družbo ter skočil skozi,okno stranišča z vlaka. Vlak se je peljal s policajem naprej, pri-siljenec je pa ubiral hitro pete proti zelenemu Golovcu. — Po golovških goščah žvižga popevke na slavo po-licajevo, ki je ostal v Ljubljani, da skupno z ljubljansko policijo zasleduje Maurerja. Maurer je bil že 31krat radi tatvine kaznovan ter je bil že trikrat v prisilni delavnici. Ni čuda, da si ni več želel tja, odkoder je bil šele 14. marca t. 1. odpuščen.
— Odškodovanje nedolžno v preiskovalnem zaporu zaprtih aseb. Vlada je predložila gosposki zbornici zakonski načrt, s katerim se določajo slučaji, v katerih naj država odškoduje osebe, ki so bile po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Odškodnino bodo imeli pravico zahtevati vsi, ki. bodo oproščeni dejanja, zaradi katerega so bili v preiskovalnem zaporu, in pa oni, proti katerim se ustavi preiskava. Odškodovane bodo tudi osebe, ki so bile proti predpisom kazenskega pravnega reda v preiskovalnem zaporu. Odškodnino bodo odmerili po škodi, ki jo je imel dotičnik zaradi zapora na svojetn premoženju, in pa po stroških, ki jih je imel obtoženec takrat, če je obolel v preiskovalnem zaporu. Do odškodnine pa ne bodo imele pravico osebe, katere pomilosti vladar, ali pa če je bila oseba, ki je bila v preiskovalnem zaporu, oproščena zaradi nepolnoletnosti, pomote, sile ali pa, ker je dejanje zastarelo, kakor tudi, če so osebi odpustili radi kesanja. Odškodnine tudi ne bodo dobili oni, ki so bili že predkaznovani ali če so izkušali preprečiti dokazovanje.
—	Utopljenca Janeza Pečarja iz Maribora so dobili v Dravi. *
—	Okrajni zastop celjski je vlada razpustila in dosedanje volitve razveljavila, tako da se bode vršila čisto nova volitev.
—	Umrla je v Sv. Križu tik Slatine posestnica Rozalija Drofenik. — V Mariboru je umrl pismonoša v pokoju Jan. Podobnik. — V Spod. Dravogradu je umrl posestnik in lesni trgovec Anton Smaričnik, star 48 let.,
—	“Suedmark” in njeni judeži. V Ptuju je imela te dni“Suedmarka” shod, na kojim se je pela glorija spodnještajerskim judežem. Tem izrodom je posodila 40,000 kron, razen tega dala za brežiški “Nemški dom” 20,000 K.
—Slovenska ljudska šola v Celju. Zadeva stavbe slovenske šole v Celj u je storila vendar eftkrat po dolgotrajnem zavlečku precejšen korak naprej. Deželni šolski svet je končno odobril stavbišče v Karolininih ulicah v Celju, katero je okrajni šolski svet že kupil pred štirimi leti za blizu 23,000 gld., kateri denar je pa ležal toliko časa po nepotrebnem brezobresten in mrtev.
PRIMORSKO.
—	Cesar Viljem pride meseca februarja v Opatijo, kjer ostane do Velike noči.
—	Še nedodelani železniški most pri Solkanu je deloma odnesla na rastla Soča. Škoda je velikanska. Delo izvršuje tvrdka Redlich in Berger.
—	Kanal Porto Rosega. V na vzoč nosti namestnika Hohenlohe, predsednika pomorske oblastnijeEbnerja in številnih drugih dostojanstvenikov je bil položen temeljni kamen za plovni kanal Tržič-Monfalcone-Porto Rosega.
4
—	Pijančev.a smrt. Ant. Dragin pri sv. Roku na Goriškem, oče petih otrok, je vedno nadlegoval svojo ženo, da je dobil od nje njene zadnje solde in jih nesel v gostilno. Ko mu ni hotela več dajati, jo je pretepal. Enkrat se ga je ubranila s tem, da ma je kropa vlila na obraz, pri čemer je izgubil eno oko. Ko jo je zopet pretepal, jo je tako ranil, da so ga zaprli. V zaporih ga je zadela srčna kap.

Î
*
>
*



3	M ÿo(n iSj

USTANOVLJENO LETA 1893.
yÇjvNK SAKSSfi
filAVNA PISARNA:	" i
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
(?
TELEFON 3795 CORTLANDT.
T“
~C	:
'f?'	M •'-.'N: "•
. m -■ -t
- - "
SS*ñ»WÍb. So- «t>
Vsakdo naj pazi na hîàno àtevilko 109 !
Podružnica s
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. A» A»
Pošilja denarje v staro
----------- domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Proda-ia
virnih cenah,
■po iz-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
—	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovan jem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. G,J
*
*
¥
*
+
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
—Velika povodenj na Koroškem. Podrožčica, 25. nov. Bistrica, sicer mal poto.k, ki teče mimo predora skozi Karavanke, je vsled močnega deževja silno narastla. Širijo se vesti, da je voda odnesla, oziroma porušila ali deloma poškodovala pet mostov, odnesla dve delavski baraki in tri ljudi, enega Italijana, enega Hrvata in eno ženo. Tudi skozi Št. Jakob je tekla voda po cesti, da je obtičal enkrat poštni voz.
— Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu. Ljudstvo na Koroškem je navdušeno za Ciril-Metodovo šolo v Šent Jakobu v Rožu. Kakor se poroča iz zanesljivega vira, so ob-' ljubili koroški kmeti-narodnjaki že precejšnjo svoto za šolo. Tudi koroški rodoljubni duhovniki so obljubili znatne svote. Kaj pa pravi slovenska koroška inteligenca? — Šola ba v narodnem oziru velikega pomena za Rožno dolino in sploh za celo slovensko zgornjo Koroško.
GE0.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Ziigel & Petrič
' 209 Indiana Street, Joliet, Illinois i
N. W. Phone 703
¡Slovenska * gostilna.
Naznanjava rojakom, da svat prevzela pred kratkem že dobro- j poznano gostilno ter se priporo- ! I čava vsem v obilen obisk.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN D0N1ACIH SMODK.
Posebnost so naše
••The 0. S,” Me. in ‘leeManm" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Jolie\llls.
/
D/rnralr»	prodajalec ur, verižic, uhanoy,
iriaLljd rgUiCil	prstanov in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let iu velikosti kot
slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni...  .........$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$6.00 jMtiKjaaspipHK;
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki poj želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršnosili ' W "WjE/ "
kdo izbere Elgin ali Waltham. |v 1 w\im ji 4.„
i ;■ fmmf jff i
Pošteno blago po zmerni ceni ***” je moje geslo.
Velika Pratika ali Družinska Pratika Za 1905 po 10c. Božične in novoletne razglednice 3 za Ide, 12 za 35o.
Razprodajaleem knjig dajem rabat popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M.
field, Mich.	9^e of B- Sch,,ette’
52 State St., Chicago.
ANTON NEMAN1CH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zaArod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 N. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
Amerikanski Slovenec $1.00 na leto
AMERIKAM 8L0YENEG.
Ustanovlien 1. 1891,
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLO VENSKO-Al. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se po šiijajo na
AMER1KANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509. Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. O. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on applicat:on
CERKVENI KOLEDAR
1. jan.	nedelja	Novo le‘o. Obr."G
2.	pondeljek	Makarij. pušč.
3.	torek	Genovefa, mučen
4. “	sreda	Tit, škof in muč.
5. “	četrtek	Telesfor, mučen.
6 •“	petek	Sv. 3 kralji.
7. “	sobota	Lucijan.
Srečno Novo leto!
odklenkati. Tudi bodočnost nam bo nudila teh neprijetnih pridatkov, a bogaboječ možak se ne s„ra si hoja, nego se vrže vanj in zmaga.
Tako hočemo ravnati ob Novem letu:	Z Bogom pogumno v borbo
za prekrasne vzore krščanske v svojem zasebnem kot javnem življenju, potem se zjasni temota, ki odeva naš čas, in ublaži Stiska, ki tako silno pretresa naše dni, in dosegli bomo “ z Bogom po n a s”
■ Srečno Novo leto!’
Priseljevanje pojema.
po starejših rojakih, ki so ta “busi ness” vzeli v samotrštvo in ki svoje žrtve grozno ožimajo.
Po premogovnikih ponekod je dobiti pogodbenih delavcev, kar pri znavajo vsi tisti, ki so proučavali delavske nemire zadnja leta.
Po W. E. Gurtisu.
Kadar potnik prehodi znatno da ijo, se ustavi in ozre nazaj in na prej. Temu potniku, dragi čitatelj, smo podobni vsi, ki smo z letnim zaključkom zopet dospeli do milj-nika časovnega; nehote se zemski potniki ustavimo trenotek, pogled nam švigne v prošlost, meri na-daljno pot in skuša prodreti meglo, ki skrbno zakriva bodočnost.
Nazaj oko! Blagoslova ni nedostajalo, in dostikrat, ko nas je zbadalo največ trnov, so konečno vendarle razcvele najlepše rožice. Tako mračno ni bilo nobeno človeško življenje, da ga ne bi lupa tam prešinil jasni golnčni žarek iz nebes. Hvala zato Darovalcu luči, hvala Mojstru sence, ki nas je pustil bolje spoznavati življenja resnost in se ne omamljati po prevarljivem blesku, da moremo zrelejši razumevati in zasledovati konečni smoter človeškega življenja.
Potem pa bistro poglej naprej! Srečno Novo leto! Veselo in pogumno pozdravljaj bodočnost, kajti pogum je najboljši kum in milotožni zvoki se že sami vmešajo in še prekmalu in prevečkrat v soglasje človeškega življenja.
Stara lepa navada je v trgovcih, okrašati prvi list poslovnih knjig z besedo: “Z Bogom!”
Nova knjiga našega življenskega (f&la se začenja tudi sedaj z novim letom in vanjo bodi napisano na prvi strani:	“Z Bogom!”
To je najlepši začetek, najkoristnejši in obenem najpotrebnejši.
(Konec.)
Število priseljencev, zavrženih zadnje fiskalno leto, je bilo 1,994, a prejšnje leto 8,769. Večino za-vrženeev so tvorili ubožci (4,798), potem bolniki (1,560), potlej pogodbeni delavci. Priselitveni nadzor niki so odstranili tudi 16 idijotov ali topoglavcev, 33 blaznikov, 35 zločincev, 9 nečistnic in enega anarhista.
Postava o pogodbenem delu se jako strogo izvršuje, kajti nadzor ■liki pravijo,da bistroumje in vztrajnost tistih, katerih korist jih sili v inozemstvo po delavce, presega vsa meje verojetnosti in da vkljub pazljivosti uradnikov na tisoče delavcev dohaja v to deželo pod pogodbo vsako leto. Zato ne morejo biti prenatančni, in tudi tiste izključujejo, ki dohajajo v to deželo z zagotovili od svojih prijateljev, da lahko dobe zaslužek. Mnogoterniki pa mislijo, da se postopa malo prestrogo. Zadnjič je neki gentleman, ki je preiskaval to reč, pisal tajniku Metcalf, tožeč, da se velika krivica godi poštenim a nevednim ljudem v tem oziru. “Nekaterniki izmed njih s > se morda odločili delati za tega ali onega v tej deželi.” pravi dotič-nik, “ampak resnično verjamem,da večini njih ni napravila nikake pogodbe; a ne razumevajoč našega je zika in boječ se odgona, ko bi trdili, da nimajo gotovega mesta, kjer bi našli zaslužek, se izgovarjajo, da pričakujejo dela tu ali tam. Mr. VVilliams nas je opozoril zlasti na slučaj necega Italijana, krepkega možaka, ki se je imel odposlati na zaj, ker je pokazal pismo, v katerem ga njegov bratranec v St. Louisu obvešča, du mu, če hoče priti v to deželo, preskrbi zaslužek za $1.50 na dan. Zdi se mi, da je bilo to malo prečudna in prestroga razlaga postave.”
*
* *
Toda, priselitveni komisar zatrjuje, da je potrebno tako delati,ker toliko ljudij dohaja delat v to deželo za manj, nego bi slični delavci zah tevali za isto delo, in še več jih prihaja pod takozvanim “padrone si Sternom”, ki je dejanska sužnost. Pod tem sistemom hodijo “padroni” ali izselitveni agentje okoli po kmetih v Italiji in sklepajo ž njimi pogodbe za njih delo za gotovo dobo za mezde komaj znatno višje, nego se plačujejo v Italiji, a seveda jako mnogo manjše, nego se plačujejo v Združ. državah. “Padroni” jim pla čujejo vožnjo po suhem in po mo
Pastirski list avstrijskih škofov.
Jezikovni in narodnostni razpor v Avstriji žuga staro, preje tako mogočno državo ukončati. Škofje avstrijski so smatrali za svojo dolžnost, nasloviti nujno pastirsko besedo na avstrijske katoličane. Med drugim pravijo:
Treba je le potrpežljivosti, da se djscže mir med prebivavci širne Avstrije. Nacionalna različnost narodov je posebno lastna Avstriji, temu krasnemu mozaiku, čigar posamezni deli se harmonsko stikajo in izpopolnjujejo; žaljen in ranjen ne sme biti noben del tega mozaika sicer trpi celota. Ker je vsemogočna božja previdnost hotela, da v habsburški monarhiji prebiva več narodov, jih zadene stroga dolžnost dakot dobri sosedje žive v spora zumnosti in se medsebojno podpirajo; ne smejo se pa razdvajati in slabiti drug druzega. Katoliška Avstrija je podobna katoliški cerkvi. Kakor je ta ustanovljeua za vse narode sveta in jih vzprejema pod svoje materinsko okrilje, podobno dobe razni narodi v Avstriji očetovski dom in krepko zaslombo.
Katoliška cerkev vidi v posameznih narodih, ko nastopajo kot samostojni organizmi, delo božje previdnosti in poudarja, da imajo pravico do obstoja. Cerkev ne pre-žira nobenega naroda in nobenemu narodu ne daje prednosti;zameta pa pogansko odtujevanje in sovražnost med narodi. Cerkev eeni in časti ljubezen in naklonjenost do lastnega naroda; ceni in spoštuje jezik, pravice in svojstvene lastno st' vseh narodov.
Odločno pa mora nastopiti proti temu, da bi ljubezen do lastnega naroda postala krivična drugim na rodnostim, da bi bila nestrpna do drugih narodov. Tu veljajo Gospodove besede:	“Česar nočeš, da bi
drugi tebi storili, tega ti ne stori drugim!”
Če je kakemu narodu vsled večje kulture in po zgodovinskem razvoju dano v državi odličnejše stališče,še nikakor ni vzrokov, ki bi dopnščali, da se drugi narodi zatirajo in se jih ne pusti doseči odličnejšega stališča.
Delavsko vprašanje.
Potem sledi v poslovni knjigi .krem in odpošiljajo v Združ. države
Jolga vrsta številk: dolgovina in imovina, in nazadnje se mora pri dobrem trgovcu, ki ne dela na bankrot, ujemati zaključna svota.
Tako je, prijazni ¡čitatelj, tudi z nami, nazadnje se mora ujemati, in koncem se le more ujemati, če se ujema vsak dan, in sicer ujema “z Bogom”, kar ne spada samo na začetek knjige, marveč na vsako stran, sicer nam koncem Bog ne uptrdi sklepnega računa.
‘sSvečno Novo leto!”“Z Bogom” samim potem seveda ni zadosti,nego tudi “z nami!” Z novo pogumnostjo začnimo naloge, ki nam jih naznača dolžnost, katerih reševanje nam morda zgrbanči čelo in ožuli roko,katerih zvesta izpolnitev pa tudi duha iznova izbistri ter srce osreči in zadovolji.
Naprej torej v novo leto! Če stopamo vanje in je pozdravljamo pod geslom “Z Bogom” in z veselim pogumom do dela, mora biti snečno, pa naj se menjava solnce in dež, kakor bi bil samo en nestanoviten mesec april. Posamniku kot skupini ni v prošlem letu nedosla-
v trumah (gangs), ki so najete po kontraktorjih, gradečih železnice, vodovode in druga velika dela. “Padroni” dobivajo svoje plače in spravljajo v žep razloček.
Ta sistem prevladuje daleč naokrog, zlasti v Italiji. Pred kakim letom, mudeč se v Rimu, sem posetil Carpentino, vasico v gorovju, kjer je bil rojen pokojni papež Leon XIII., in grof Pecci, njegov bratranec, mi je pravil, da je od dvanajst do petnajst tisoč ljudij iz njegove soseščine šlo v Združ. države pod pogodbo delati na pennsylvanski železnici (Pennsylvania. Railroad). Dobivajo dobre plače, je rekel, in pošiljajo svoj denar domov v hranilnice ali zasebnikom v shrambo do n j ih povratka. Rekel je, da mu vsaka pošta donaša $‘200 ali $300 in neka teri teh delavcev, ki so šli takisto čez morje, so tako zadovoljni s svojo izkušnjo v Združ. državah, da so se vrnili po svoje družine.
Glavni priselitveni komisar pravi, da se je suženstvo“padrone sistema” razkrilo zlasti po čistilnicah za čevlje v velikih mestih, kjer navadno
jalo boja, stiske in trpljenja. Z poslujejo grški dečki v starosti od
veselim žvenkom vinskega kozarca se zle stvari,seveda ne dado iz sveta
10 do 18 let. Ti dečki so bili privedeni semkaj z dovoljenjem staršev
Brzojavka iz Bostona z dne 1. t. m. je sporočila:	G. Carroll D.
Wright, bivši komisar za delo (Commissioner of Labor), je imel nocoj v mestecu Brookline govor,v katerem je trdil, da je bolje, imeti zmedo in prekucijo (chaos and revolution) nego otrplost (stagnation) v našem industrijalnem ali obrtnim življenju.
“Razsodišče je velika stvar,” je rekel, “ampak ne rešitev delavske ga vprašanja, in isto pomenja na vsezadnje skrajni socializem. Upo raba zlatega pravila (golden rule) bi napravila večje zaupanje med de lodajalcem in delojemalcem,nego je je naredilo delavsko postavodajstvo izza enega stoletja v tej deželi in na Angleškem. In navsezadnje ni končne rešitve za delavsko vprašanje, kajti vprašanja, ki se razvijajo iz glavnega vprašanja, so progresivna ali postopna.”
G. Wright je rekel, da je bilo delavsko vprašanje jako zelo stvar zbližavanja, z različnega vidika, a vendar je isto ne samo v tesni zvezi z vsemi dragimi vprašanji, marveč je še važnejše in najnujnejše. Kaj je delavsko vprašanje? Borba človečnosti, a razpravljati je čujemov malenkostnem smislu. Ta borba se utegne ublažiti, a ne da se rešiti. Po 102 letih delavskega gibanja in postavodajnega delovanja v tej de želi in na Angleškem je vprašanje bolj napeto nego kdaj poprej. Go vornik je rekel, da je rešitev delavskega vprašanja v socialni demokraciji, ampak potem se zgodi isto, kar človeku, ki zaužije preveč
morfina-----smrt pokonča vse
stvari.
040404040*04040404040«H
| Iz slovenskih naselbin S	-	¥
Chicago, 111., 22. dec. — Kot je “Opazovalec” zadnjič poročal, bode dne 30. t. m. leto, odkar je bilo nad tisoč ljudij zbranih v Iroquois-gle-dališču. Ko so bili najbolj Židane volje in so ploskali z rokami pri neki smešni igri, nastal je ogenj in v nekaterih minutah preminolo je življenje do tisoč (oho!) ljudem v obupnem kričanju zadušenim z ogj njem. Kar na vozeh naložena vozili so opaljena trupla iz prostora, kamor so šli zdravi in veseli. Žalost vladala je splošno v Chicagi. Ob prestopu starega leta kot običajno so druga*let>a mnoge parne piščali pri tovarnah dajale svoj zategli glas. Lansko leto tega ni bilo. Chicažani so v žalosten spomin izgube toliko ljudij to prepovedali. Posebni pogrebniki pregledovali so o vzroku, kdo je kriv te nesreče. Ljudstvo zgražalo se je nad opaljenim krasnim gledališčem ter mnogi so ugibali, da se tu, kjer je toliko ljudi žalosten konec storilo, napravi kapela ali spominek na umrle 30. dec. 1903. In ni še leto, kar je bila ta nesreča, vse je že nekako pozabljeno. Iroquois-gledališče je danes popravljeno in najkrasneje urejeno pod imenom Hyde & Beliman’s-Theater, katerem se slednji večer igrajo razne igre. Ne iz veselja, ampak da vidim, ali vsejedno zahaja ljudstvo v ta nesrečni kraj, udeležil sem se neke večerne predstave in, o, videl sem vsepolno ljudi, da,na tisoče bilo jih je gotovo. Prijateljsko segali so si znanci v roke in ploskali so ob zaključkili raznih iger. Veselje med ljudstvom bilo je kar brati z obraza. Na misel mi je hodilo to in ono. Da, ali ni to ljudstvo, ki se je nedavno zgražalo nad tem prostorom? Ali niso dne 30. dec. 1903 ravno tako ploskali ponesrečenci? In danes je na kraju, kfer je bil pred letom jok in mrtvi obtip, veselje. Da, re», ljudstvo je podobno koko-sem ni dvorišču. Ko gospodinja pride, pograbi kokoš, odseka ji glavo, druge kokoši krik zaženejo in čez malo časa potem zopet kramljajo svoj pot kot Chicažani v gledališču.
P.
Calumet, Mich., 23. dec.—Slovenska dekleta prirede v pondeljek dne 2. januarja 1905 ob 2. uri popo-ludne zabavo in ples v italijanski dvorani, da pridobe kolikor toliko za novo slovensko cerkev.
— V soboto zvečer — bil j e plačilni dan za nekega izmed onih sit-nežev, kateri menijo,da s par dolarji v žepu hočejo ustrahovati ves svet. Dotični možiček — imena ne navajamo, — navlekel se je raznih tekočin tako, da ni vedel kje stoji. Uže pozneje se je rogal svojim rojakom v neki gostilni in ko se mu ti niso hoteli uklanjati, odšel je v drugo gostilno. Da išče prepir, je bilo znano. Halo — za njim! Našli so ga res nekje in napravili z njim zelo kratek proces. Iz sodčka, kamor se navadno devajo odpadki in pepel so izpraznili vsebino, našega junaka postavili navpik v sodček in vsaki izmed navzočih mu je naštel dvanajst gorkih, na neimenovani del telesa. Pravijo danes, da jih je bilo vsega vkup celih 144.. — To je bilo gotovo dobro zdravilo za tega petelinčka.	Gl.
Na pouličnih železni-cah v Milwaukee, Wis., znaša voznina z novim letom ne več pet, nego štiri cente.
Vsi mestni policaji v Princetonu, Ind., so zadnjič zaštraj-kali, ker jim mestni zbor ni hotel zvišati plače za $10 na mesec.
“The Chicago Tribune” dokazuje vsak dan v posebnih člankih potrebo, da se za vojake zopet uvede kantina (gostilna v vojašnici).
Rev. William Kroeger, znani duhovmk-zdravnik v Epiphany blizu Sioux Falls, S. D., je umrl dne 8. t. m. za vodenico po kratki bolezni.
Ker je zahteval od svojih “boarderjev”, da pokleknejo ob mizi, ko je opravljal molitev pred jedjo, je bil John Thompson dejan v zapor, kot je zadnjič sporočila brzojavka iz Pittsburga.
Truplo Pavla Kruegerja, bivšega predsednika republike Tran-svaai, je bilo zadnjič iz pokopališča v Haagu prepeljano v Južno Afriko, kjer je nesrečni prognanec želel počivati sredi duhov svojih pradedov.
Vse velike in manjše zgradbe, razun državnih in inozemskih,na svetovnem razstavišču v St. Louisu, Mo., so se začetkom tega meseca pogodbeno prodale dražbi “Chicago House Wrecking Co.” za $386,000, a stale so pa $15,000,000.
Kvartanje za dobitke in prodajo piva na piknikih v svrho, da se nabere denarja za župnije, je prepovedal v svoji škofiji prem. nadškof Farley iz New Yorka. Samo v posebnih slučajih daje nadškof sam tozadevno dovoljenje.
V pismn na predsednika od “United Exhibitors Association” majorja J. G. Fangburn, je predsednik od “National Worlds Fair Commission”, Thomas H. Carter izjavil, da so se pri rečeni komisiji vložile “jako hude in razne pritožbe o podkupljanju vzvezi podeljevanja gotovih nagrad”.
Črni ali beli kruh?
Kateri je boljša hrana za človeštvo? Večin« Evropcev misli, da ima črni kruh več hranil v sebi nego beli kruh; tamošnji ljudje ga imajo tudi rajši zato, ker se je rabil stoletja, je cenejši in se ne pokvari tako hitro. Zagovorniki belega kruha poudarjajo, da je ta narejen iz popolnoma čiste moke in ima v sebi samo tako hrano, ki si jo lahko prisvojimo, dočim ima črni kruh primeskov,ki jih ni lahko prebaviti, zlasti če želodec ni dovolj krepak. Seveda, krepak prebavni ustroj se malo meni, najsi bo hrana kakor-šnakoli. Trinerjevo ameriško zdra-vilno grenko vino je edini pripravek, ki utsjuje ta ustroj proti napadom boleznij. Potem ti ni treba vpraševati:	“Kaj morem jesti in
česa ne morem jesti?” Želodec bo z veseljem prejemal vsako hrano. Prebavljena hrana se spremeni v čisto, obilo kri. Trinerjevo grenko vino ti da zdravje, jako moč mišicam in živcem, jasno lice in pa obrambo zoper bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Primere številk, ki pojasnujejo obisk svetovnih razstav v Chicagi in v St. Louisu, kažejo, da je chicaško razstavo posetilo 27, 539,521 oseb, od katerih je plačalo vstopnino 21,480,521 oseb, razstavo v St. Louisu je pa obiskalo 19,694, 855 oseb, od katerih je plačalo 12, 804,616.
Svetovna razstava v Chicagi je stala kacih $28,000,000 in imela dohodkov do $14,000,000; svetovna razstava v St. Louisu je stala okoli $22,000,000 in imela dohodkov $10,000,000. Pri tem pa niso vračunjeni stroški, ki sta jih razstavi povzročili zvezinim, državnim in krajevnim oblastim.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
UEUMATIZEM, P0KÖSTNIC0, PODAGRO iti
in razne reumatične neprilike.
SAltO; 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
Kadar kupujete ure in zlatnino
gotovo želite kupiti dobro blago, po razmernih cenah.
IFLoTot. JP. KliejD
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cutiard Line
vstanovljena l. 181/0.
....Najstarejša prekomorska črta ...
“B e r1i n e r T a g e b 1 a H” je obeldfTanil daljši članek slavnega pisatelja Bjoernsona o “mirohlin-stvu in miroljubju”, kjer se bere tudi naslednje:	“Oger n. pr. ne
more biti noben miroljub, dokler ne da duška svoji jezi nad krivico, katero uživajo nemažarski narodi, in nad krivičnimi postavami, vsled katerih imajo nemažarski narodi, ki so številnejši kakor Mažari, manj zastopnikov v parlamenta nego oni. V Avstriji ne more hiti nihče miroljub, kdor ne priznava, da je krivično, kakor se s Slovani in Italijani postopa, katerim ne privoščijo ne nižjih ne višjih šol.”
Stekleniki ali steklene hiše so najnovejša pridobitev. Če arhitekt ali stavbar E. C. Eastman v Des Moines, Ja., prodre z neko svojo iznajdbo, bomo kmalu stanovali le še v steklenih hišah, ko je za take stavbe vložil v Washingtonu prošnjo za patent. Na javnih zgnad-bah, cerkvah, šolah, prodajalnah itd. bodo vnanje stene samo iz jekla in stekla, skrbeti bo treba samo za tla iz tvarine varne proti ognju in ventilacijo ali prevetrovanje, ker oken ne bo treba. Z jekleno žico pretkano steklo je že večkrat pre. stalo ognjeni poskus in kurjava ta-cih poslopij bo baje cenena. Iz jeklenih plošč napravljene preproge so že dandanes kras vsakemu poslopju. Stanovati v jeklenih hišah je pa najnovejša pridobitev.
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad
10,000	ton teže. odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
ULTONTA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 13. decembra.
SLAYONIA (nova z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 20 decembra.
PANNONIA (nova z dvojnim vijakom 10,500 ton teže) v torek 3. januarja ter zatemrodno vsakih 14 dnij.
CARPATHIA (nova, z dvojnim vijakom . 13,564 ton teže) v torek 17. januarja.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. O. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $3.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
IsÆ. PLOC3-13ST.A.
P. O. Box 64.	CROCKET, CAL.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker,
1199 St. Clair Street,
CLEVELAND
OHIO.
V par dneh izide Nlovensko-angleški
rečnik. Cina 60c. Denarne pošiljatvo po Money Orderju na V. ,T. Kubelka, P. O. Box 744, New York. N. Y. 52U2
K. S.
JEDNOTA
tnkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1398.
Predsednik: John K. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, III.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brod way St., Joliet, lil. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Susterüô, 812^N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115^ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Nadzor- j niki:	1
Finančni ) odbor:	j
Pravni J odbor:	J
Prizivni j odbor: 1
7553 Gašper Franc, roj 1877, Dr. š. 85 udov.
Odstopile soproge:
Od društva Matere Božje 33^ Pittsbifrg, Pa., 1236 Adlešič Katarina, 1243 Tomec Ana, 1251 Žunič Barbara, 19. dec. 1904..Dr. s. 20 sop.
Od društva sv; Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 1414 Tassotti Neža, 24. de cembra 1904.	'	Dr. š. 14 sop.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 312 Debevec Neža, 319 Kostelc Ana, 323 Okleščen Marija, 324 Skoflanc Franca, 331 Zorčič Helena, 353 Kobau Johana, 358 Hrovat Marija, 308 Berglec Marija, 31. decembra 1904.	Dr. š. 43 sop.
Suspeudovane soproge:
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 1816 Linčič Klara, 20. dec. 1904.	Dr. š. 51 sop.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 379 Hrovat Karolina, 1587
Žveglič Katy, 26. dec. 1904.
Dr. š. 51
sop.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7539 Ahačevič Alojz, roj 1883, 7540 Perko Jož., roj 1883, 7541 Hren Janez, roj 1883, 7542 Stebla; Jožef, roj 1880, 7543 Mann Anton, roj 1878, 7544 Pucelj Anton, roj 1875, 7545 Goršič John, roj 1862, 7546 Kovačič Franc, roj 1859, spr. 14. dec. 1904.	Dr. š. 288 udov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 7547 Mohar Jernej, roj 1885, 7548 Planinšek Jožef, roj 1882, 7549 Čampel Jakob, roj 1879, 7550 Levstik Janez, roj 1878, 7551 Škander Alojz, roj 1876, 7552 Roštan Janez, roj 1873, spr. 22. dec. 1904.	Dr. š. 429 udov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., spr. 20. dec. 1904.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 7554 Praprotnik Karol, roj 1886, 7555 Kraliž Anton, roj 1885, 7556 Černič Jožef, roj 1879, 7557 Miklič Jožef, roj 1879, spr. 12. dec. 1904. Dr. š. 117 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7558 Pešel Marko, roj 1885, 7559 Plos Jožef, roj 1881, 7560 Frel Jan., roj 1878, 7561 Pintar Jožef, roj 1876, 7562 Grebenc Franc, roj 1872, spr. 14. decembra 1904.	Dr. š. 172 udov.
K društvu V. sv. Mihaela 61, YouDgstown, O., 7563 Kramaiič Martin, roj 1885, 7564 Šavor Janez, roj 1885, 7565 Šicko Karl, roj 1883, 7566 Sever Andrej, roj 1880, spr. 18. dec. 1904. Dr. š. 44 udov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 7567 Samanič Janez, roj 1879, spr. 18. dec. 1904.	Dr. š. 23 udov.
K društvu V. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7568 Malli Franc, roj 1872, spr. 20. dec. 1904.	Dr. š. 24 udov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, Greater New York, 7569 Rovtar Rud., roj 1880, spr. 12. dec. 1904.	Dr. š. 36 udov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7570 Waiszer Andrej, roj 1867, spr. 19. dec. 1904.	Dr. š. 70 udov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 7571 Košek Franc, roj 1881, 7572 Meglen Janez, roj 1874, spr. 19. dec. 1904. Dr. š. 119 udov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 7573 Katelan Janez, roj 1886, 7574 Snelar Nikolaj, roj 1867, spr. 19. dec. 1904. Dr. š. 87 udov.
K društvu Marije Vnebovzetje 77, Forest City, Pa., 7575 Sodnik Franc, roj 1880, 7576 Matos Franc, roj 1876, spr. 19. dec. 1904.
Dr. š. 42 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5240 Mehle Jožef, 2. dec. 1904, 6238 Muhič Matija, 18. dec. 1904.	Dr. s. 24 udov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3903 Pugel Jožef, 20. dec 1904.	Dr. š. 118 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 492 Jurjevič Nikolaj, 23. dec. 1904.	Dr. š. 174 udov.
Prestopili:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. k društvu Marije Vnebovzetje 77, Forest City, Pa., 4990 Trelc Franc, 5208 Frančiški Daniel, 5521 Buceneli Viktor, 3019 Osolin Janez, 3311 Bokal Anton, 4973 Končar Jernej, 6457 Bedenik Jakob, 869 Žigon Janez, 886 Skubic Alojz, 5741 Bevc Ignac, 848 Mars John, 854 Ravnikar Florijan, 834 Cijar Anton, 3241 Končar Franc, 832 Buceneli Jožef, 866 Trelc Anton, 18. dec. 1904.	I. dr. š. 215 udov.
II. dr. š. 40 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5059 Mihelič Franc, 20. dec. 1904.
I. dr. š. 171 udov.
II. dr. š. 173 udov.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111. k društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 5274 Mesec Franc, 26. dec. 1904. I. dr. š. 126 udov
Izločena soproga:
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 1945 Ilič Rozalija, 20. dec. 1904.	Dr. š. 50 sop.
Imena umrlih:
1091 Jurij Judnič, star 40, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 1. okt. 1904; vzrok smrti: ustreljen. Zavarovan: $1000.
6862 Jožef Grom, star 19, sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 14. nov. 1904; vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan: $1000.
6009 Jožef Štrus, star 26, V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 16. nov. 1904; vzrok smrti: zastrupljenje. -Zavarovan: $1000.
6069 Martin Lukežič, star 28, sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., umrl 26. nov. 1904; vzrok smrti: sušica. Zavarovan: $500.
Imena poškodovanih:
569 Jakob Zupančič, star 47, sv. Družine 5, La Salle, 111., poškodovan 3. jul. 1904; poškodba: odrezana noga. Zavarovan: $500.
1929 Peter Jakovčič, star 31, sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., poškodovan 10. apr. 1904; poškodba: za oko. Zavarovan: $250.
2226 Frank Kerže, star 30, sv. Jožefa 53, Waukegan, lil., poškodovan 18. maja 1902; poškodba: za oko. Zavarovan: $250.
2358 Miha Podobnik, star 24, sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., poškodovan 26. jan. 1903; poškodba: za oko. Zavarovan: $250.
MIHAEL WARDJAN,
I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois.
040404C4040040404040404045
% Društvene vesti.
Lčič
Joliet, III., 97. dec. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, da priredi društvo veselico dne 31. dec. t. 1. v Golobičevi dvorani, kakor je že znano. Vsak ud je dolžan udeležiti se te veselice ter naznaniti svoje ime I. tajniku v dvorani. Ud, kateii se ne udeleži te veselice, najsi bo v Jolietu ali v kakem drugem mestu, plača $1 globe, in o tem ne bo nobenega izgovora, ker to je enain ista koristenega kot i drugega uda tega društva, zatorej naj vsaki kolikor toliko pomaga v to korist. Priporočamo se tudi udom in drugim prijateljem zaradi kontesta, da nam bodo kolikor možno v pomoči. Držite se svoji svojega prijatelja. Ker smo dobro znani vsem rojakom v Jolietu, upamo, da nam bojo tudi pomagali vsak po svoji moči.
Z bratskim pozdravom
Martin Težak, tajnik.
Suspendovani:
II. dr. š. 17 udov.
Od društva V. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 6679 Kompare Anton, 19. decembra 1904.	Dr. š. 70 udov
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2805 Linčič Nikolaj, 5950 Grahut Franc, 4061 Linčič Andrej, 4643 Mihelič Janez, 5311 Milakovič Tadija, 20. dec. 1904.	Dr. š. 135 udov.
Od društva sv. Jožefa 5£, Leadville, Colo., 2868 Kostelc Anton, 3903 Pugel Jožef, 12. dec. 1904.	Dr. š. 117 udov
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7304 Marinč Jakob, 730’ Šterk Jožef, 24. dec. 1904.	Dr. š. 64 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 7036 Dolšina Janez, 7037 Klun Janez, 19. dec. 1904.	Dr. š. 24 udov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2595 Hrovat Franc, 2814 Zveg-lič Janez, 26. dec. 1904.	Dr. š. 135 udov
*	Izločeni:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7354 Cimermančič Alojz, 12. dec. 1904.	Dr. š. 117 udov.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4222 Ilič Daniel, 20. dec. 1904.	Dr. š. 134 udov.
^Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4629 Špehar Peter, 19. dec. 1904.	Dr. š. 86 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2329 Steblaj Cecilija, roj 1985, 2330 Kozlevčar Marija, roj 1882, 2331 Novak Marija, roj 1882, spr. 14. dec. 1904.	Dr. š. 155 sop-
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2332 Kramar Johana, roj 1880, spr. 22. dec. 1904.	Dr. š. 128 sop
K društvu sv. Ciiila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2333 Skrinar Ana, roj 1879, spr. 12. dec. 1904.	Dr. š. 29 sop.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2334 Pačič Alojzija, roj 1885, 2335 Graša Marija, roj 1877, spr.^20. dec. 1904. Dr. š. 14 sop.
Prestopile soproge:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. k društvu Marije Vnebovzetja 77, Forest City, Pa., 580 Žigon Ana, 650 Skubic Johana, 1713 Ravnikar Marija, 570 Cijar Marija, 1855 Končar Marija, 571 Buceneli Jožefa, 1658 Trelc Marija, 18. dec. 1904. I. dr. š. 92 sop
II. dr. š. 7 sop
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 1852 Mihelič Terezija, 20. dec. 1904.
I. dr. s. 28 sop.
II. dr. š. 87 ^sop
La Salle, 111., 25. dec. — Društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. J. je imelo svoje glavno letno zborovanje in volitev novega odbora dne 12. t. m.
Novi uradniki so:
Mat. Skoflanc, predsednik,
Joe Lesjak, podpredsednik,
Joe Roštan, I. tajnik,
Joe Brglez ml., II. tajnik,
Joe Brglez st., blagajnik,
John Jurkas, zastopnik,
Joe Rogel in Aleks Sever, poslanca,
Anton Zupančič, Mat. Brglez in Joe Jurkas, nadzorniki,
Jakob Banko, reditelj,
John Kranjčič in Frank Alauf, zastavonoši.
S pozdravom
Joe Roštan, I. tajnik.
Jožef Petrič, podpredsednik, Jožef Simonič, I. tajnik,
Jožef Grahek, II. tajnik,
John Meden, blagajnik,
Anton Bukovic, zastopnik,
John Mihelčič, Matija Petrič in Marko Bubaš, nadzorniki,
John Petrič, bolniški odbornik, Ignac Zagorc, vratar.
Tisti društveniki, ki niso plačali asesmenta za ta mesec, so naprošeni, da vkratkem plačajo, zato da se potlej naredi skupni račun za preteklo leto. Zanaprej so pa tudi naprošeni, da bi bolj redno plačevali, zakaj tisti, kateri zaostane dva meseca, bo suspendovan od društva in K. S. K. Jednote.
Nadalje naznanjam, da bo imelo naše društvo še eno plesno veselico dne 21. jan. 1905. Vsi Slovenci v St. Louisu in tudi oni, ki so zunaj mesta, so naprošeni, da se udeležijo te naše zabave.
Vsa pisma in naslovi naj se pošiljajo na podpisanega I. tajnika.
Pozdravljam v imenu društva vse Slovence po širni Ameriki in “Am. Sl.” želim mnogo naročnikov za novo leto.
Jožef /Simonič, I. tajnik, 2916 S. ISth St.
V. sv. Mart. 75, LaSalle, 111. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.........................
5.00
2.55
Skupaj.... $73.90 Vsem tem slavnim društvom iz rekam prisrčno zahvalo: Bog vrni stotero!
So. Chicago, 111., 21. dec. 1904.
Anton Goreč.
od zdravnikov ne ve, če bo še okreval ali ne od hude bolezni.
Zdravje in srečno novo leto želim vsem rojakom po širni Ameriki. "" Waukegan, 111., 20. dec. 1904. Ivana Varšek, Box ji.
Zahvala.
Jaz podpisana, Ivana Varšek, žena bolnega Frank Varšeka, se srčno lepo zahvaljujem za podeljene mi darove, katere sem prejela od blagajnika društva sv. Štefana, gosp. Avg. Poglajena, v znesku $111.20, z besedo: stoinenajst dolarjev in 20c. S tem denarjem so mi rojaki Jedno tinih društev veliko pripomogli v mojem bednem stanju, kakor i mojemu soprogu, o katerem nijeden
Pozor, rojaki!
Z Novim letom premestim, svoj urad za zlatnino s 52 State Street preko ceste v naj višje chicaško poslopje: Masonic Temple ter sem stopil še v veliko ožjo zvezo s svojo dosedanjo družbo vsled česar mi bo mogoče še nadalje postreči z dobrim blagom in primernimi cenami. Moj naslov za zlatnino ni po Novem letu več 52 State St. ampak sledeči: Mat. Pogorelc,
Vare of B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, lil.
Allegheny, Pa., 26. dec.—Opozarjam vse ude društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote, da se udeležijo seje v nedeljo dne 8. januarja 1905, ker imamo dosti važn;h rečij obravnavati in obenem tudi volitev novega odbora za leto 1905. Z vsemi, kateri ne pridejo k seji tisti dan, se bode postopalo po društvenih pravilih.
Izkaz društvenih računov:
Doneski od 1. jan. 1904 do
1. jan. 1905..............$1783.90
Stroški od 1. jan. 1904 do 1. jan. 1905................ 1419.81
Preostanek......$ 364.09
Denarja v blagajni od 1. jan.
1904........................ 1489 86
Wenona, III., 19. dec. — Podporno društvo sv. Janeza Krst. št. 60 K. S. K. Jednote je imelo glavno letno zborovanje dne 4. dec., na katerem se je vršila tudi volitev novih uradnikov. Izvoljeni so odborniki:
Jožef Dražen, predsednik,
Jakob Pirman, podpredsednik, Jožef Blatnik, I. tajnik,
Alojzij Rahne, II. tajnik,
Martin Pirman, zastopnik,
Alojzij Jaklič, blagajnik, Florijan Recel, vratar,
Ignac Vidmar, bolniški odbornik, Alojzij Krakar, maršal.
Po bratovsko pozdravljam vse združene sobrate po širni Ameriki.
Martin Pirman, zastopnik.
St. Lonis, Mo., 20. dec. — Društvo Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. Jednote je imelo dne 18. dec. svoje glavno zborovanje in volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči udje:
John Lukežič, predsednik,
Denarja v blagajni dne 1. jan.
1905...................._... $1853.95
Pozdrav rojakom po Ameriki srečno nevo leto!
Marko Ostronič, tajnik in zastopnik.
Zahvala.
Za podpisanca, Antona Gorca, so darovala podpor naslednja društva:
Sv. Jožefa 2, Joliet, 111..$10.25
Sv. Janeza Krst. 11, Aurora,
111......................  3.00
Sv. Jožefa 12, Forest C’y, Pa. 13.00 Sv. Janeza Krst. 13, Biwabik,
Minn.....................  5.00
Sv. Franc. Sal. 29, Joliet, 111.	5.00
Jezus D. P. 32, Enumclaw,
Wash.....................  8.85
Sv. Barb. 40, Hibbing, Minn. 5.00 Sv. Petra in Pavla 51, Iron
Mountain, Mich......... ..	2.00
Sv. Jožefa 58, Haser, Pa.. ..	3.25
Sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.................. 2.00
Sv. Antona 72, Ely, Minn.. 6.00 Sv.Barbare 74, Springf’d,111.	3.00
naročnikom našega lista!
K
OT lani s krasnim stenskim koledarjem tako smo se tudi letos namenili nagraditi naše predplačnike z lepim darilom trajne vrednosti.
Posrečijo se nam je dobiti nekaj sto še neprodanih iz-tisov dobropoznane knjige, ki jo je Jani izdaja “Zveza Juveuskih duhovnikov v Ameriki” izpod peresa našega urednika č. g. F. S. Šušteršiča:
“Poduk rojakom Slovencem,
ki se žele naseliti v Ameriki.”
To knjigo smo se namenili podariti vsem našim naročnikom, ki nam pošljejo $1.00 kot predplačnino za leto 1905 in sicer toliko časa dokler nam vse knjižice ne poidejo. Ker jih imamo na razpolago le par sto, naj naši naročniki kolikor mogoče hitro po-nove svojo predplačnino, da bodo deležni te nagrade. “Kdor prej pride, ta prej melje”, pravi naš pregovor. Požurite se torej!
To premijo dobe tudi vsi novi naročniki, ki se sedaj oglase, kot tujli oni stari naročniki, ki morda listu še kaj dolgujejo ako poleg svojega dolga, še plačajo za eno leto naprej. Naročniki, katerim se izteče naročnina n. pr. marca, aprila, maja, junija i. t. d. leta 1905, tudi dobe to premijo ako nam sedaj pošljejo naročnino še za eno leto naprej.
Naša želja je, da kolikor mogoče veliko naših naročnikov prejme to premijo, zato smo napravili tako ugodne pogoje. Kdor naročnikov bi n. pr. ne hotel sam zase te premije, pošljemo mu jo na željo v stari kraj ali kamorkoli drugam če nam pošlje naslov.
Povejte o ti premiji tudi onim svojim prijateljem, ki še morda ne bero našega lista. Vsak naš naročnik bodi objednem i naš zastopnik ter nam tako pomagaj širiti naš list med zavedne Slovence!
Pošljite takoj ko to preberete svoje predplačilo za leto 1905, da si tako osigurate lepo in podučno premijo. Denar naj se pošilja po Money Ordru, ali registrovanem pismu.
Amerikanski Slovenec
JOLIET. ILL.
i!	logočen kralj v prognanstvi (Staro in novoletno.)	11.
SPISAL m. p. wm**#**4r¥***'** ****		
Mogočno dvigajoča se palača v Israsni gorski legi. Iz okroglega sveta vijejo se pota do n je. Palača je olepšana z vso dragocenostjo sveta. Kraljevi stol iz najdražjega lesa, olepšan z biseri, stoji ped tronoin ra stari kralj — leto 1904 — sedi na njem. Ravno mu sluga polaga krono na glavo, ‘in polagoma in Talilo opravlja s\oj posel. Ka^ti kralj videti je vznemirjen, dasi je še jutro in je ravno vstal. Bilo je So v grudnu mesecu.
Kralj pritisne na zvonec, kateri Tsezapovedujoče zazvoni. Kraljevih 12 ministrov vstopi, priklonijo se do tal ter čakajo kraljevega povelja. Kralj srpo pogleda po svojih ministrih ter jim veli sesti, nakar začne govoriti:
“Sinoči imel sem težke sanje. Sedel sem kot me vidite na prestolu. Pred menoj je bil prepad, za mano oboroženi vojščaki,krog mene proti aneni našuntano ljudstvo, in Vi mi Bistri ste le od daleč na to gledali ter bili pripravljeni me zapustiti. Vstal sem in hotel bežati — ali kam? Y prepad pogledam: bil je strašan in globok. Oboroženo vojaštvo mi Je žugalo, da me umori. Našuntano ljudstvo mi je jednako žugalo. In Vi ministri ste le od daleč v var-sem stali ter hujskali zoper mene. Ih v teh groznih sanjah se vzbudim, in še se tresem od preslanega str.hu »hudih sanjah. Zato, ministri moji, posebno Ti, moj največji minister Gruden, preskrbi mi razlagalca ssanj L”
Vznemirjeni vsled tega so bili ministri ter so z vsem, kar so znali, ¡tolažili starega kralja. Podkupili so tudi razlagalca sanj, da je kralju vse te sanje razložil njemu povolji. Iti prestrašeni kralj je bil v veselju, preskrbel je gostijo ter se radoval, vkljub ponočnim opominom, s svojimi zarotniki. Ministri so mu pripovedovali razne reči. Tako mu je povedal prvi minister Prosinec, kako krasen deček je bil sedaj stari mogočni kralj v mladosti, in navdihoval mu je nado življenja. Ministri Svečan, Sušeč, Malitraven, o kako so mu oni veseli govorili, kaj vse so oni lepega storili v kraljestvu! Svečan je zatrjeval, da je vojsko napovedal zimi in Suši c mu je k temu pomagal ter za kraljevo mizo preskrbel dišečih vijolic in snu-zagotovi 1 mlado spomlad. Mi aister Malitraven je med tem ča #om skrbel, da ogrne kraljevo zem VjO z zeleno odejo. Dalje, peti minister Velikitraven preskrbel je ¡mnogo zdravih cvetlic in kralj, iakrat še mlad in bolehen, se je posdravil z zdravili pod ministrom Velikimtravnom. Šesti minister Rožnik mu pove, kako mu je v krono nadja! krasnih cvetlic, in sedmi minister Malisrpan mu zopet povedko pove, kako je skrbel, daje v-se lepo zorelo. Ravnotako je osmi minister Velkisrpan vedel povedati, da je skrbel, da so kraljeve žitnice bile napolnjene. Deveti minister Kimovec mu je preskrbel raznega sadja. Deseti minister Vinotek,ta jel se je široko ustiti, da jenajbolji »kraljestvu, češ, ali se ne veselimo danes z vincem, ki je dozorelo pod mojo. vlado? Zopet oglasi se Li s:opari, enajsti minister, da je -raz veselje*-al kralja z svojim rumenim jjlaJSžein. Le Gruden, dvanajsti minister, ki je imel največjo oblast fjri večerni zabavi, je bil zamiš ji n, ali kralju je vedel svetovati vsivr-®tnih reči. In pridno je kuril peč, ia je bilo v grudnu za pečjo poleg sladkega vinca kralju ter vsem ministrom vroče. Dvanajsti minister Gruden navduševal je celo družbo 2er ob vseh lepih govorih dvigal kapico sladkega vinca. In zdravico staremu kralju je zapelo vseh 32 ministrov in kralj je bil vesel,bil ¿s na mizo in udarjali so skupno s kozarci. In godba je zaigrali in »tari kralj se je zavrtel v leolo ia plesal je s vsemi svojimi jnini-slri. . .
Pri tej priči minister Gruden ©pomni družbo, da nekdo trka na ^uri. Vsi z veseljem prenehajo.
Kralj se prestraši-------Trkanje
na duri se iznova prične. Kralj veli odpreti---------V kraljevo
dvorano stopi sel iz Rima s pismom, ali ima stari kralj gotbve račune, ke» vlada njegova gre h kraju in le še pol dneva je časa in 365 dnij bode končanih. Nemir je nastal po dvorani.Ministri kot kralj so začeli računati. Ali preje pogumni ministri so pokazali sedaj svojo omahljivost. Prosinec je zadremal v onemoglosti, ravnotako je storil Svečan in Sušeč in Malitraven in Ve i Praven. Drugi ministri so še nekaj brleli v kraljeve račune ali brez naočnikov. Že-nobeden ni več videl. Le miuister Gruden bil je še pri zavesti,ali bil je tako prestrašen, ker je zvedel, da bode ob službo, da je ves pogum izgubil ter se pred kraljem oprostil, da mu slabo prihaja, da mora k zdravniku po zdravil.
Stari kralj je bil sam v dvorani, mučil se je z računi in zopet|nekdo potrka. Bil je sel, zastopajoč tržaške ter goriške, štajerske in druge Slovence. Prinesel mu je poročilo, v katerem grajajo starega kralja,da ni vse vrejeno, ka>- je bilo obljubljeno od avstrijske vlade pred dvema letoma glede slovenske šole v Trstu. Ravnotako se goriški Slovenci pritožujejo, da so postavno pripo-znani le za davke; istotako štajerski in posebno še koroški ter drugi drugod, koder jim vlada ne da zahtevanih pravic in zaželjenih šol. “Odgovarjajj kralj!” je zahtevalo poročilo iz starega kraja.
Še ni dobro prebral tega stari kralj, že pride sel s pismom iz Srbije ter slovanskega Balkana. Srbsko toži, da Petra kralja teži krona, in Balkan je poslal s krvjo omočeno poročilo, z opombo:	“Koliko časa
še bode trpel Slovan na Balkanu pod turško krutostjo? Ali nam nisi, stari kralj, v 20. stoletju obetal, da je to slovansko stoletje? In dasi kruti Turek naš narod mori, pa še okoli nas katoliški vladarji menda veselo to gledajo! Pa čemu bi dajali Slovanom prostost! Da se potem zjedinijo in nas premagajo?!
Ves razburjen kralj drži račune v rokah. Poročila mu prihajajo od vseh stranij, in od raznih narodov.
Bolj kasno pride še sel s poročilom: “Raztreseni Slovenci v Ameriki Ti pošiljajo nujno prošnjo, da uredi tu pa tam, kar ni prav, ker dasi smo mladi tu med narodi, se včasih kar po vzgledu srčnega mesta Ljubljane pokamo. Kar eden seje in trdi, drug zaradi kake malenkostne zavisti podira, in ni je večje nesreče kot bratski prepir, da veli star domač pregovor:	Ta-
krat bo hudo na svetu, ko bode gospod proti gospodu. Stari kralj, medi to z letom 1904.!” Koj nato ameiikanski sel odide.
In kralj stoji med svojimi spečimi 11 ministri pri računih in se ozira, ali ne pride zadnji minister Gruden, da uredista račune za 1. 1904. Plaho se ozira ter drži v roki svoje račune. Pred durmi se nekaj oglasi. Otročji glas se čuje in jtoka ter joka. Starček kralj, držeč v roki razne poslane mu račune ter poročila, odpre duri in mlado dete, tresoče se od mraza, stega proti njemu ročice s slabotnim klicem:	“Ata!
Ata!” Ne premišlja dolgo usmiljeni kralj, marveč vzdigne otroka v naročje in ga položi za peč, katero je zakuril minister Gruden. Mlado dete mirno zaspi. Kralj gleda proti njemu,in bolj ko gleda, bolj zdi se mu, da mu je malo dete podobno. Račune in poročila drži v eni roki, z drugo pa gladi novorojenca.
Med tem časom zunaj nekaj za-šumi. Stari kralj misli, da je k zdravniku odišli minister Gruden. Kralj odpre duii in — kdo je? Oto-roženi ruski vojaki! Cela truma jih je, ob straneh polno ljudstva.
Z malega hriba preže z nabitimi puškami Japonci. Stari kralj hoče bižati, ali ne more več. Vojaki ga pograbijo, ljudstvo, posebno vdove padlih vojakov v vojni rusko-ja-ponski, mu s pestmi žugajo.
“Stari kralj, ali ni obljubljeno 20. stoletje nam Slovanom? A kri teče v potokih od sinov majke Slave! Tako si ostal mož beseda!
Ko smo Ti polagali na glavo krono, kako si nam obljuboval! In sedaj je konec Tvojih dnij, a vojna divja in kri slovanska sedaj teče — gorje Ti!”
Kralj,na prag» svoje palače, prosi in vpije:	“Dovolite mi le še nekaj
časa! Vse vam uredim.”
Ali padli ruski vojaki ga drže ter kriče: “Proč ž njim! Hitro sodbo čeznj!”
Stari kralj se trese, veter buči krog njega. Računi in poročila, malo preje prinešena mu, spusti kralj iz rok, veter se poigra ž njimi. Hitra sodba vrši se čez kralja, ki vpije:	“Ministri moji, kje ste?”
Nobeden se ne vzbudi v palači; le malo dete, katero je stari kralj malo prej našel pred pragom,se predrami in joka, kliče na pomoč in zapušee-no leži za pečjo v palači. Po mladih ročicah je okrvavljeno še po starem kralju, ko je detece božal, in med tem časom so pa kapale krvave kaplje od raznih krvavih poročil nanj. Medtem je bila podpisana sodba od prvopadlega generala ruske vojske, admirala Makarova. In stari kralj je bil s hrupom ter trdo zvezan gnan v ječo prognan-stva za vekomaj...
V kraljevi palači je le še jokalo mlado detece. Mimo palače šla je stara ali vsejedno usmiljena dekla,z imenom Bodočnost. Potolažila je mladega otročiča, češ, ker je v kraljevi palači, je gotovo kraljic. Preskrbela mu je razne hrane; kot še mlademu dala mu je mleka skrbi ter druzega živeža, tako n. pr. mu je priskrbela bridkosti, težave, vojske itd.S tako hrano—misli Bodočnost— bode že zrastel v kraljevi palači. In tako je. Stari kralj — 1. 1904 — vemo, kaj nam je prinesel, in novi kraljic — 1. 1905 —kaj nam prinese, povedala nam bode čez 365 dnij stara dekla Bodočnost.
Jako nizke cene za božične praznike
do vseh točk ob Nickel Píate železnici med Chicago in Buffalo. Izletni tiketi naprodaj 24., 25., 26. in 31. dec. 1904 ter 1. in 2. jan 1905, veljavni za povratek še 4. jan. 1905. Trije direktni dnevni ekspresni vlaki. Jako nizke cene in najkračja črta v Cleveland,Buffalo, New York, Boston in mesta na vshodu. Moderni spalni in obedni vagoni. Posamezni club-obedi po cenah od 35c do $1. se servirajo na vseh Nickel Píate obednih vagonih; postrežba tudi a la carte. Vsi vlaki odidejo iz La Salle Street postaje v Chicagi. Mestni tiket office v Chi cagi je na 111 Adams St., in v Au-ditorium Aunex. Za nadaljna pojasnila obrnite se na John Y. Cala-han, glavnega agenta, 113 Adams St.,soba 298.	33 49t6
Sloveusko-amerikauski koledar za leto 1905
XI. letnik. Izdalo in založilo uredništvo “Glas Naroda” z bogato in zanimivo vsebino. Cena 25c pošt nine prosto. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, ali 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Rojaki, sezite po njem.	ltl0
Rešil je mater 7 otrok.
Mr. J. F. Mikeska, znan meščan v Monaville, Texas, nam piše: “Severov balzam za pljuča je čudovito zdravilo. Rešil je mojo ženo, mater sedmerih malih otrok, vnetja pljuč in črevesne bolezni. Naši zdravniki n iso več vedeli, kaj storiti. Podjeli so operacijo, poskušajoč ispumpati nagomiljeno sluz, a zaman. Ko je začelarabiti Severov balzam za pljuča, se je sluz jela rahliti, in ko je použila 3 steklenice, je bila spet sposobna opravljati domače posle.” Severov balzam za pljuča naj bi bil pri roki v vsaki družini. Kašelj ozdravlja, vnetje sapnikov in vse vratne in pljučne bolezni, nastale vsled prehlajenja. 25 in 50c. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Trgovec,
Delavec,
Gospodinja,
Otrok,
vsaki mora jesti.
Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite
ohraniti moč in zdravje, uživajte
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triuer’s American Elixir of Bitter Wine.)
Isto je pridelek narave, ker obsega čislo, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja hrano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno.
VSA HRANA,
ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju,
lepoti in jakosti.
Trinerjevo zdravilno
vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih,
grenko vino ozdravi
in brezspalnost.
Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo.
Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Trillerjev brinjGVSC °ZdraVi VSe bolezni ledvic in mehurja. Kuhan je iz importiranega
F. A. Barthelme
Urad in želez, tiri 414 Washington St.
Oba telefona 198
T
Postranski urad na 1141 N. Hickory St.
Telefon 2302
JOLIET. ILL.
Prodajalec mehkega in trdega premoga.
Wilmington Lump premog po.................$3,50	tOD
Wilmington Egg premog po..................... 3.25	ton
Wilmington Nut premog po................* .. 3.25 ton
Springfield Lump premog po.......-...... 3.25 ton
Washed Carbon premog po ................. 2.50	ton
Z vsakim naročilom ta mesec dajemo zastonj krasen stensk koledar.
Rojaki v LaSalle, III.!
Slovensko podporno društ vo sv. Jožefa štev. 76 K. S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih
JAKOBA JUVANČIČ
1212 First St.
Telefon 286 L.
Začetek seje točno ob 2. uri pop.Kdor hoče pristopiti k društvu naj se oglasi že poprej ali pa na dan seje pri Jakobu Juvančič.
Kdor šeni v društvu naj pristopi!
ODBOR
Í
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi ^življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
I Na prodaj
m
imam s. nekaj jako ugodno ležečih lot na Eastland & Sylvan Hills.
malo južno od Woodruff Road ter vsbodno od kaznilnice. Prodam Yam jih pod najugodnejšimi pogoji proti plačevanju na obroke in sicer |5 na roko, ter |5 vsaki mesec dokler niso plačane. IS^V vašo korist bo če se takoj oglasite pri meni.
IGNAC CESNIK,
|| 30 Fail-view Avenue, Rural Route No. 14, JOLIET, ILL.
JSl
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
• NAZNANILO
{
The Sunny Brook Distillery Co. i
BO IMELA C*ELO DISTILERIJO	v
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
blizo
agrikulturnega
poslopja
r*
Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905^ N. Hickory St.
Urad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno.
Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naš* »osebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
Božični
i večer, f
403 OassSt., nadstr.
JOLIJ3T.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bloff Str.. J0LIET, ILL
ANA VOGRIN,
©03 N. Bluff St. Joliet, N. W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
B© priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
. wan
Kapital $100,000.00,
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
»snBir's	b« b*.
and Porter.	O
J. O ŠMITIH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
Vprašajte svojegamesarja za
Mlerjere floiate Mm
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
IM. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
Tki JoMjatioial Ml
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodniiii 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander Haras/#
Jtm. Chicago telef. 2794 U X- W. telet. 927
122 Jefferson Street;::::JOLIET, ILL
NIŠE SLOVENSKE 60SF0DINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Po večerji so šli bratje v svoje celice k molitvi in počitku. V temnih samostanskih hodnikih je bilo tiho. Pater Dominik je zaprl za seboj duri in padel na klečalnik in prikril obličje z rokami. Bilo mu je" težko pri srcu, jako težko. Po dolgib letih je našel sestro, za katero je vsak dan molil — za njeno spreobrnjenje — našel jo je, a le, da jo takoj zopet izgubi. Spominjal se je na oni dan,ko jo je zadnjikrat videl. Od tega je že jako dolgo, jako dolgo, a on to vidi živo in jasno pred očmi.
Bil je takrat le malo starejši, kot Karol, njen sin,a dobro se spominja vsega. Očeta ni poznal, ta je kmalu po njegovem rojstvu umrl; živel je sam z materjo. Ta mu je bila vse, ta je zanj skrbela, ga odgojila, učila ga bati se Boga — a smrt mu jo je vzela iu on je bil sam zapuščen. Imel je sicer starejšo sestro, a ni vedel za njo, tudi mati ni vedela o nji in bilo je tako boljše. Spominja se samo, da se je mati zavoljo njenega življenja velikokrat jokala, da jo je velikokrat prosila, naj zapusti grešno življenje, na Boga jo opominjala, a zastonj. Naenkrat se je zgubila in ne mati ne on nista o nji več kaj vedela. In oče Dominik se spominja, ko je mati zbolela in od njega slovo jemala, kako gaje prosila,naj nikdar ne neha moliti za sestro, da bi jo Bog zopet privedel na boljšo pot. Potem je umrla. Spominja, se kako ga je krčevito pritisnila na prsi, kakor bi ga hotela s seboj vzeti v večnost—in on si je toliko želel, da umre z materjo. Spominja se dalje, kako ga je blagoslovila in vzela rožni venec in ga mu podala rekoč:	‘‘Tukaj, dete
moje, ta rožnivenec — to je vse,kar ti morem dati; moli ga rad; De zapusti Boga in tudi On te ne ho zapustil!”
Da, molil ga je pater Dominik vsak dan in hrani ga kot najdražji spominek. Vzel je rožnivenec in ga začel poljubovati.
Ko je umrla draga mati —spominja se dalje — kako je takrat jokal! Saj je bil sam, zapuščen. Ni imel več matere, da hi mu podala kruha, če je bil lačen, ni imel onega materinega srca, na katerem bi se bil izjokal, ko so ga preganjali; bil je sirota. Potem mu je dober predstojnik bil drugi oče, da se je z njegovo pomočjo šolal in postal duhovnik.
*
* *
Veličastno so zapeli zvonovi in vabili k polnočnici. Oče Dominik se je zdramil iz svojih spominov in šel v cerkev.
Cerkev je bila polna ljudstva in navdušeno se je pod ogromnim obokom razlegalo: “Oj, Dete je rojeno nam.” Da, rodil se je Odrešenik, veselimo se!
Počasi se je cerkev zopet spraznila; menihi so šli iz kapele, a oče Dominik je še klečal pred altarjem, vtopljen v misli.
Danes je dan Odrešenja! Tudi njegovi sestri je napočil dan odrešenja. Uboga sestra! Kaj je bilo njeno življenje? Trenotek veselja, ki se je hitro obrnilo v dolgo žalost. Kako je jokal od žalosti, ko mu je zvečer vse pripovedovala. Skesano se je obtožila svojega brezbožnega življenja. Pripovedovala je, kako je spoznala moža,katerega je goreče ljubila, kako je ta potem umrl in jo zapustil z otrokom v bedi; kako ni hotela nazaj v svojo domovino, ker jo je bilo sram,a da je vendar prišla, da bi poiskala njega — brata, a se je vsled bolezni morala takoj vleči in da jo je on v grozni bedi,od Boga poslan, sam našel.
Oče Dominik se je razjokal.
Slabi žarki večne luči so motno razsvetljevali mrzlo zidovje kapele in zdelo se je, da bežijo pred jasno lučjo lune, ki je prodirala skozi veliko gotično okno in razsvetljevala veliko podobo Zveličarja na oltarju. Duh kadila je napolnjeval zrak, kako krasno, veličastno ponočno tiho!
Udarci ure zunaj na zvoniku so motili tihoto. Oče Dominik je povzdignil glavo, pogledal na razsvetljeno podobo Zveličarjevo,skle-
nil roke in goreče molil. Zahvaljeval je Boga za milost, ali je za njo prosil? —
Zjutraj, ko so bratje prišli k jutrnim molitvam v kapelo, našli so Dominika še pred oltarjem. V roki je držal rožni venec —materin rožni venec — in molil.
Polagoma se je začelo daniti in po cerkvi je vnovič donelo veličastno:	“Oj, Dete je rojeno nam!”
III.
Zjutraj po sv. maši je šel Dominik v bolnišnico. “Bolnica”, naznanil mu je zdravnik, “je zopet bljuvala kri; če bo še to enkrat tako močno, bo izdahnila.
Redovnik je stopil v sobo,kjer je ležala sestra, zraven nje Karol, katerega je bil oče Dominik že prej k nji poslal. Stopil je k postelji. Sestra mu je podala roko. Z enim pogledom se je prepričal, da ji gleda smrt iz očes in solze so ga polile.
“Sem hvaležna Bogu, da sva se sešla in da mi odpuščaš,” rekla je bolnica.
“Nisem ti imel kaj odpustiti, draga sestra; ampak Bog, in ta Ti je odpustil,” rekel je duhoven in stisnil bolnici roko. “Nikdar se nisem na te jezil in vedno sem zate molil. Bog me je uslišal, zopet sva se sešla.”
“Tako dolgo se nisva videla”, govorila je bolnica dalje. “Da, tako dolgo, a čutim, da pojdeva zopet narazen. Naj se zgodi božja volja. Tam bom našla mater, morda mi tudi odpusti — mati draga!” ihtela je bolnica in potem tako nadaljevala:	“Ne zapusti
Karola, brat, ne zapusti ga — jaz sem ga toliko ljubila! Ubogi! sirota bode!”
‘ ‘Poskrbel bom zanj,” odgovarjal je pater Dominik. Utihnili so in vsi so jokali. Potem je bolnica rekla:	“Moli z menoj, brat, daj
mi tvoj rožni venec — ah! poznam ga, materin je, daj mi ga v grob.”
Po teh besedah je pritisnila rožni venec na usta, potem je tiho molila, a ne dolgo. Prijela je brata in otroka za roke — in za trenutek izdihnila dušo.
“Bog, ki si nam danes odprl vrata svojega kraljestva, daj, da bi tudi ona prišla tja. Sešla sva se, da bi zopet narazen šla. To je tvoja volja. Naj v miru počiva.”
Tako je šepetal oče Dominik in pokleknil pri postelji rajne in molil za zveličanje njene duše. —Danes je Bog odpustil celemu svetu, gotovo je tudi nji odpuščeno.
Izletne cene ob Božiču
po Nickel Plate progi, 24., 25., 26. in 31. decembra 1904, ter 1. in 2. januarja 1905, veljavne za povratek še 4. januarja 1905. Med Chicago in Buffalo se prodajo tiketi za tje in nazaj proti ceni polovične vožnje in še ene tretjine. Trije dnevni direktni ekspresni viaki v Ft. Wayne, Findlay, Cleveland, Erie, Buffalo, New York, Boston in druga vshodna mesta. Skozni Pulman spalni vagoni ter obednice. Posamezni elub-obedi od 35c do SI.00 se servirajo na vseh Nickel Plate obednih vagonih; postrežbe tudi a la carte. Kolodvor v Chicagi je na Van Buren in La Salle cestah. Mestni ticket office na 111 Adams St., in Auditorium Annex,Chicago. V^e daljne podrobnosti daje John Y. Calaban, glavni agent, 113 Adams St., soha 2"98.	84 49-t6
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
OOCXXXSOOOOOOQOOOOOOOOOOOOO
FRANK MED0SH
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske ceFkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
♦004-
ostilnièar ....
za
more dati samo oni zdravnik, kateri popolnoma pozna globine vsake bolezni.
Priznalna in zahvalna pisma za popolno ozdravljenje dobiva od vseh strani samo
Prof. Dr. E. C. Collins,
iz vseučilišča v New Yorku
in to je najboW dokaz, da je on edini zdravnik, kateri je vse ljudske bolezni točno in
pazljive preštudiral in preizkusil.
Zal ora j. r-ojaki Slovenci ! Mi, vam priporočamo samo in edino to slavnega in izkušenega Frol*. I >i-. Collinsa.
Ou je edini zdravnik, kateri more in tudi jamči za popolno ozdravljenje vsih bolezni
n . ; ¡.it ah prsih, želodcu, čreva b. ledvicah jetrah, mehurju, kakor tudi vsih bolezni v trebušni votlini — potem bolezni v grlu. nosu. glavi, ner cznost, živčne bolezni prehudo hripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje. naduho, kašelj, bronchijami pijučni in prsni kašelj, bljuvame V' mrzlico, vročino težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, gint trganje in bolečine v križu, hrbtu, »edjih in boku—zlato xilo (hemercide) grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo vodenico, božjasi,
šumlienje in tok iz všes. oglušeme. — vse bolezni na očeh izpadanje las.	an prnutt»- po glavi, sroecico, mie
¡ ¡a"' .*> ture. kraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, 'iieurastemčno glavobol. *
. t. d. kakor tudi vse osi*Je notranje ju zvunaniebolezni. Pro/. i'-oxljns je prvi in edini zdravnik Kater* ©-«»«avi J^TJRO.Î
Citajte nekoliko najnovejših zah v amili'pisem s Katerimi se naši rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili:
Bolezen pluč in	Cenjeni Prof. Collins: Jest se vam leno zahvalim za vaše zdravila ki ste Ithpllmatizem in z:i-
bronchialneg kašla mi jeh poslali, ker jašt som popolnoma ozdravu in se prav dobro počutim ker tud	74Ji]dAi*n •
V Drsnum oriratli/nni zd<nl°hka delam. Če bom še kdaj boian se bom pa spet na vas obernu iu vas ,	, Cia^CluuClIUl
^ mA 1	h°m tud usem mojim rojakam perpeiroču. Vam se Še enkriu prov lepo zahvalm »Olezeil OZaraVleiia.
ozuravJeua.	frank maver
.	67 Staford St , Cleveland. O.
Spoštovani gospod: Dobil sem vaše raedecine u pravem času in sem tih tud po vašem naročilu precej začeu nucat in ker se vam tud prav lepo zahvalim ker ste mi tako ta prave medecine poslal ker moje. zdravie prov hiter napreduje in se že čutim popolnoma zdravega. Če bi se primerlo. da bi me še kdaj kakšna bolezen napadia. se bom prov gvišno precej na vas obrnil. Tudi svojim komara-tam sem vas že in vas bom še za naprej priporočo, de nej se samo na vas obrneta če boja bolni, in če če jo hiter ozdravit.	I. HRIBAR.
Box 674, Col lin wood, Ohio
Velecenjeni gospod Prof Collins!	«	•	-p«	*i
Mike Guštin,	Ko sem porabil vaša poslana mi zdravila so mi nehali lasje izpadati in nip JUftrift xlCtGmiKj
g Grenwood Ave ne čutim skelenja po glavi Toraj sevam prav lepo zahvalim za povernjeno	Box 84,
"	TnrMipAir v ’ T zdravje:	JOHANN STARE.	r,	T
.	I RENTON, JN. J.	3008 Hodley St . Milwaukee, Wis.	JdRONSON, 1EX.
Zato, ako ste slabotni, izgubljate moči ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je vaša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole;
PROF. DR. E. C. COLLINS.
140 West 34th Street,
NEW YORK, N. Y.
Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po vašem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebe .poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerih Poste trotovo no polu on m ozdravili.
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
O00<xx5000000cx>000000000c00
Kdor se želi učiti in znati ANGLEŠKO BREZ UČITELJA naj si preskrbi ravnokar izišli
Slovensko-anglešld rečnik
Knjižica je jako lahko in razumljivo sestavljena. Poleg angleških besedij nahaja se tudi njih pravilna izgovarjava. Oblika knjižice je žepna, torej vporabna pri vsaki priliki. Cena ji je samo 6 0c. Denar pošljite po Money Order-ju ali pa v znamkah na naslov
V. J. KUBELKA,
P. O. Box 744. New York, N. Y.
Nerver!
To je Bauer-jev; znameniti krepčilen. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
KAJ JE TO ?
Neprekošen hrauitelj za živce in želodec.
TbSsco. Na prodaj po vseh
142-148 E. Huron St., Chicago. slovens ih gostilnah.

Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni.
Mehki premog fina vrsta ton za....
$3.25
Wilmington premog, najboljši, ton za.
$3.501
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502,
Urad in železniški tiri na I .606-608 Clinton Street.. J
.	JOLIET, ILL.
MIH0ČEM0TV0J DENAR,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici bliža novega kauala.
Predno kupiš luube ¿glasi se pri nas, int oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in UL prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglù DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
oooooocoo»2oooooooooooocxso
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefbna štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. J?
OC500CX500iXXKXXXXX5000000000
HENRY » LATZ
kontraklor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.

JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
QQQCGCQQQOOQOQQOQQQQQGGQOQ
FRANI ROGEL
101 Indiana St.,^oglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
X Toči se vedno svežo Porterjevo ?5 pivo, stare domače vino, raznosi vrstne druge p jače in tržijo se S? najboljše smodke : ::::::
Q Postrežba solidna in se i ripnrnčam Q vsem rojakom, tujcem iu domačinom.
Q Na razpolago je vedno dober lunč.
OOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOQOOOQ
Špekulacija v umetnosti.
Trgovec z umetninami:	“-Aj, kaj pa je to? Zdi se mi, da ste po-
rabili preveč platna za nič.”
Slikar:	“O, ne. Mislil sem, da prodam to cesarju saharskemu
kot sliko njegovega cesarstva.”
Dejanje ponamigljeju.
“Veš, Mary, tako mislim: ko bi mene ne bilo tu, pa bi Te gospod
Joe poljubil.”
“Beži takoj iz sobe, mali ueporednež!”
Nasvet in ocet.
On:	“O, mi e' imam tako, da mi možgane izžene, kaj pravite!”
Ona:> “I, kar pustite si jih izgnati, samo svetujem Vam, da o tem
nikomur nič ne poveste, in nikdo ne bo mislil, da šteto storili.”
Sitnež v škripcih
On:	“Čemi oiračete, pojdem če: morje in se pridružim japonski
ali pa ruski armadi.”
Ona:	“Za božjo voljo, n’karte. Ta dva naroda imata že dovolj
sitnostij.”
Ubogi umetnik.
Ona (navdušeno):	“Videla sem
Vašo sliko v akademiji, g. Krtačar, in bila je uprav nebeška.”
On:	“Nebeška, e? Morda, ker
je bila višnjeva.”
Ni mogel pomagati.
“Zakaj si tepel tega roalčika?” “I no, glejte, gospa, čutil sem ravno, da moram po čem udariti, in on mi je bil najbolj prav.”

.'•»■o».—»*

ZEC j e je n-etjToolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
If
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za uiagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ki ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hra-nilnieo. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, [ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
FRANK SAKSER,
Jezna meščanska stenica:	“Te
asfaltove poti zmer popravljajo, pa kako! Zakaj ne postavijo znakov,
če delajo ceste!”
Nevarna —
-----'N
f “US '¡O THE *\ ( wooPShEpI "j
ekspedicija.
5040+-*0^00^0^^0+00^(>4-♦<>♦©(:
Unton Terdič
F 200 RUBY STREET, JOL1EX, ILL. 4 ï	N. W. Phone 825.	£
Rojakom priporočam svojo S
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih £ pijač tudi z najboljšim domačim 5 vinom, ter finimi smodkami. C Prodajam trd in mehak premog po i nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. ?
♦©♦o»*o*^o+co+o*^o+cc
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Pogojuje
--d<5*a_r proti nizkim obrestim,, Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., . na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
mojega prijatelja ali kaj dr ugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrššenje, ie oglas ne obsega veš ko 7 vrst, S5c, za jkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrššenje 50c, in za jkratno $1.60. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
ZARADI PRESELITVE JE HIŠA
prav pod ugodnimi pogoji na prodaj v Črnomlju na Glavnem trgu na vogalu, pripravna za vsako trgovino. Vse natančneje se izve pri klobučarju Davorinu Frančič v Novem Mestu. 2to
NA PRODAJ LOTA NA N. CEN-
ter St. in Hutchinson, Joliet, lil. Cena zelo ugodna. Več pove John Kočevar, 920 N. Chicago Si.	52tfn
'V
NAPRODAJ HIŠA IN LOTA
zelo po ceni če se takoj vzame ker se moram v dveh tednih preseliti iz mesta in prodati posestvo za kar bo sploh prineslo. C. P. Erickscn 12 Francis St., Joliet.	3t2
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
11
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gah, staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon/ Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Na zahtevanje poš-jem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Croekett, Contra Costa Co.,Cal.
Jouet, ill.
Najnovejši
Ü
i nem si
ter
Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku
je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštnine prosto pri
Col/OAf 109 Greenwich St., New York, i" I dIIK ddfv jCI 9 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWRY
***
Izdelovalci
Pivovarna: South Blufî Street.
PAL ALE IN \ LONDON PORTER
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets	m
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v_p,otOvinj s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
F. KORBEL& BROS.
prodajalec vina od trte in žganja
Sonoma Co. OaJ.il omiet.
jI (( r jfcUjniii io nrad:684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
1 GROCEMIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IS -S^AJL-.OOISr.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
Naprodaj imam pratike za leto 1905.
zn bo m
920 No. Chicago St., Joliet, IH
Telefona številka 348.	_______
in NOVO LETO
pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in Lz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
:
FRANK SAKSERo,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRj ST., CLEVELAND, O.
Amerikanski Slovenec $1.00 na leto