All bo $e mogoi obstoj ..UiiteUske samopomoir'? Pripombe k pravilniku u ustanovah človekoljubnega značaja Nujna potreba, izvirajoča iz težkih življenjskih razmer, je v teku let poklicala v življenje celo vrsto ustanov člo-vekoljiibnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni. Vse te ustanove so osnovali predvsem socialno šibki sloji, ki so spričo svojega težkega materialnega položaja najteže občutili smrt in bolezen v družini. V izredno slabem socialnem položaju je iskati tudi vzroka, da so zlasti državni nameščenci vseh mogočih strok in položajev v teku let zgradili visoko število takih uštanov, ki že dolgo vrsto let nesebično in brez računanja na dobičke baš v najtežjih prilikah pomagajo lajšati gorje svojih članov in njihovih svojcev. Vse tc ustanove vršijo delo, ki bi ga morala sicer vršiti država. Privatna iniciativa in dejavnost sta pomagali, ker ni mogla pomagati država. Zato tudi vse te ustanove in n.jihovo članstvo upravičeno pričakujejo, da jim bo država nudila vsaj tisto oporo, ki jo zmore brez vsakih materialnih in drugih bremen, Predvsem pa pričakujejo in prosijo, da država ne donaša zakonskih določb in ne izva.ja ukrepov, ki bi kakorkoli ovirali razvoi in delovanje teh prepotrebnih človekoljubnih naprav. Pravilnik o ustanovah človekol.jubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov v primeru bolezni in o fondih za penzijsko zavarovanje, objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije dne 6. decembra 1938. št. 280/LXXXIII/662 pa posega tako globoko v organizacijo teh ustanov, da ne ovira samo njih razvoja in delovanja, marveč jih resno ogroža v njihovem obstoju. Ako bi ostal ipravilnik neizpremenjen v veljavi, potem bo nujno morala pretežna večina naših človekoljubnih ustanov likvidirati. To pa ni in ne more biti namera zakonodavčeva. Po vsestranski proučitvi pravilnika in uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji (Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 1. marca 1937., št. 46/XV./91), na katero se pravilnik opira, ugotavljamo: 1. V polni zavesti važnosti človekoljubnih ustanov in odgovornosti n.jihovega dela se te ne odtezajo nobeni kontroli. Zato je pozdraviti uvedbo nadzorstva države, ki stremi za tem, da zaščiti interese članov s tem, da skrbi za varnost in likvidnost teh ustanov. Mnenja pa smo, da sodi nadzorstvo nad takimi ustanovami, ki vrše eminentno človekoIjubne naloge, prvenstveno v delokrog g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje in bi bilo potrebno, da se uredba z dne 1. marca 1937. v tem smislu izpremeni. 2. V uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji ne obstoja nikaka zakonita osnova za določbe, kakor jih vsebuje pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov v primeru bolezni in o fondih za pokojninsko zavarovanje. V § 1., odstavek 2., uredbe izrecno izvzema naprave človekoljubnega značaja od zavarovalnih podjetij. V tem je viden poudarek posebne važnosti in položaja, ki ga priznava uredba človekoljubnim ustanovam. Za naprave človekoljubnega značaja vsebuje uredba še več drugih določb, nobene pa, ki bi da.jala zakonito osnovo za tako globoke posežke v notranjo ureditev in delokrog teh naprav. Uredba pTedvideva v § 2., odstavek 4., poseben pravilnik, ki pa ima po njenem tekstu samo nalogo določiti, kateri podatki naj se predlože ministrstvu k prošnji za dovoljenje poslovanja. Poleg nekaterih specialnih pravilnikov, ki pa ne zadevajo bistva, marveč zgolj tehnično stran poslovanja teh naprav, predvideva uredba še v prehodnih določbah v § 21., odstavek 4., da morajo človekoljubne naprave, ki jih določa odstavek 2. § 1., spraviti svoje poslovanje v sklad z dolocbami pravilnikov v roku, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo. Nemogoče je, da bi bili mišljeni pri tem kaki pravilniki z drugimi in drugačnimi določbami kot jih navaja in opredeljuje že uredba sama. Pravilnik g. ministra za trgovino in industrijo z dne 22. novembra 1938., objavljen v l^užbenih novinah dne 6. decembra 1938., pa daleko prekoračuje pooblastilne določbe uredbe in odreja zavarovalnim ustanovam človekoljubnega značaja drugo osnovo delovanja in omejuje obseg njihovega področja. Zato ravno za ta pravilnik v uredbi ni najti zakonite osnove. 3. Določbe pTavilnika so v direktnem nasprotju s smotri, ki jim služijo naše zavarovalne ustanove človekoljubnega značaia. Zato t)i izvajanje pravilnika ne služilo niti interesom ljudstva niti interesom države. Koristi bi imela od njega le na kapitalistični osnovi delujoča zavarovalna podjetja, torej velekapital, pred čijim izkoriščanjem je nujno za- ščititi malega človeka. V utemeljitev navajamo: a) Poslovno področje človekoljubne ustanove odnosno pokojninskega fonda more po pravilniku obsegati največ teritorij enega političnega sreza oziroma ene mestne občine. Širše poslovno področje more imeti samo ona humana ustanova odnosno pokojninski fond, ki posluje z odrejenim krogom oseb v medsebojnih bližjih osebnih ali službenih ali stanovskih zvezah (čl 11.). S to določbo ovira pravilnik ustanovam človekoljubnega značaja uspešno vršitev socialnega dela. Zaradi te določbe bi se morale številne ustanove takoj reorganizirati, s čimer bi število njihovega članstva padlo. Po sili določb pravilnika bi tisoči in tisoči članov izgubili v naših ustanovah svoje članske pravice in z njimi vse prispevke, ki so jih že leta in leta plačevali. To bi nanje in na javnost ne delovalo nič manj strahotno kot je pred dvema letoma deloval polom »Feniksa«. Omejitvi delokroga bo sledilo, da se članstvo teh ustanov tudi v bodoče nikdar ne bo moglo dvigniti na tako višino, da bi mogla podpornina, ki bi jo izplačevale ustanove, pomeniti uspešno pomoč. Za take majhne ustanove bo sam po sebi padel interes, zaradi česar bodo nujno morale likvidirati. b) Pravilnik se ne zadovoljuje samo z omejevanjem poslovnega področja, kar že samo po sebi znižuje višino podpcrnine, marveč omejuje v čl. 12. tudi samo višino podpornine. Tako pogrebnina ne sme znašati nad 5000 din, pomoč v primerih bolezni pri bolezenskem zavarovanju ne nad 50 din dnevno. pri pokojninskem zavarovanju pa mesečna pokojnina ne nad 1500 din. S to omejitvijo je vzeta možnost uspešnega podpiranja tudi onim ustanovam, ki še v bodoče lahko obdrže širše delovno področje, t. j. predvsem uradniškim ustanovum človekoljubnega značaja. Jasno je, da mora pTi tako nizkih podporninah, zlasti velja to za pogrebnine, ki ne krijejo ničesar drugega kot gole pogrebne stroške, pasti interes članstva. c) Večina teh ustanov je poslovala doslej po sistemu naknadnega plačevanja članskih prispevkov. Ta sistem se je tudi pri ustanovah, ki poslujejo že desetletja, odlično obnesel. Njegova prednost pred sistemom, ki sloni na načelih zavarovalne tehnike, se je pokazala zlasti v tem, da je silno gibljiv in prilagodljiv življenjskim prilikam. Višina podpornine se lahko zato vsako leto s sklepi občnih z^borov prilagodi stanju cen, zaradi česar so bili člani teh ustanov tudi v pretekIosti obvarovani škode, ki se je niso mogle izogniti osebe, zavarovane po načelih zavaiovalne tehnike pri zavarovalnicah na kapitalistični osnovi. Pravilnik omogoča v bodoče sistcm naknadnega plačevanja članskih prispevkov le onim ustanovam za oskrbo pogrebnine, čijih poslovno področje ne presega teritorija enega sreza oziroma ene mestne občine in ki nimajo nad 500 članov in ne izplaču.jejo nad 2000 pogrebnine. Vse ostale ustanove in pokojninski fondi morajo prejemati od članov naprej določene prispevke po načelih zavarovalne tehnike. Poleg tega si morajo najkasneje v teku 4 let osnovati potrebne matematične rezerve. Dosedanji prispevki članov, plačevani po sistemu naknadnega kritja, so bili določeni za mnogo višje podpornine, kot pa bi jih smele z ozirom na določbe pravilnika naše ustanove plačevati v bodoče. Zaradi tega so zlasti oni člani, ki so že več desetletij včlanjeni v naših ustanovah, vplačali že razmeroma visoko vsoto. Ze znižanje podpornine na maksimalno vsoto 5000 din, ki je v mnogih primerih nižja od že vplačanih prispevkov, mora tem članom nujno vzeti interes na nadaljnjem zavarovanju. Če pa naj bi se od teh članov zahtevala še ustvaritev matematične rezerve, ki mora biti ustvarjena že v kratkem roku 4 let, je jasno, da ne bomo mogli obdržati v svojih ustanovah nobenega člana več. č) Življenjske prilike so dobile svoj odraz ttidi v naših zavarovalnih ustanovah človekoljubnega značaja. Njihovo poslovanje se je tekom let ponekod zato močno skompliciralo. Nekatere ustano<ve ne vrše več samo svojega prvotnega smotra izplačevanja posmrtnin, marveč so svoj socialni delokrog močno razširile. Tako obstojajo v okrilju nekaterih ustanov kot pri »Učiteljski Samopomoči« tudi posebni podporni fondi, ki jih je ustanovilo članstvo s prostovoljnimi posebnimi prispevki in iz katerih dajejo te ustanove članom, ki pridejo zaradi bolezni ali smrti v družini v težek položaj, brezobrestna posojila. Poleg tega obstojajo pri nekaterih naših ustanovah tudi starostni podporni fondi, iz čijih obresti se plačujejo prispevki za najstarejše člane, ki so tako oproščeni vsakega plačevanja. Cl. 15. pravilnika pa določa. da ni dovoljeno dajati članom nikakih popustov odnosno prispevkov, in drugih plačil, utrjenih v poslovni osnovi. Tudi v tej določbi pravilnika ie z ozirom na obliko, v kateri obstojajo in delujejo naše ustanove, ovira, da bi se mogle te ustanove brez škode in nevarnosti za obstoj prilagoditi določbam pravilnika. Naše ustanove vrše nad vse važno socialtio delo. Vse te ustanove pa so danes zaradi pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo ogrožane v svojem obstoju. Da se to ne zgodi, je nujno potrebno določbe tega pravilnika izpremeniti tako, da bo tudi v bodoče zajamčeno tem ustanovam nemoteno socialno delo.