GEOGRAFSKI OBZORNIK 
anke t i ran ju , kar t i ranju , ana l iz i ran ju zbranega grad iva in 
g r a f i č n i h p o n a z o r i t v a h p o g l a v i t n i h u g o t o v i t e v . V 
Dobrovn iku smo anketirali 100 gospodin js tev s 383 člani. 
P o s e b n a a n k e t a j e z a j e l a t u d i 100 p o s a m e z n i k o v . 
Ugotav l j a l i smo p redvsem f u n k c i o n i r a n j e dvojez ičnos t i 
z v id ika n a r o d n o s t n e p r ipadnos t i v razvo jn ih tokov ih 
o b m e j n e g a območ ja , zlasti n j e g o v e v loge v novonas ta j a -
jočem geopo l i t i čnem po loža ju , ki ga op rede l ju j e na eni 
strani o d p i r a n j e m e j e proti Madžarsk i , na drugi strani pa 
nas t anek n o v e d ržavne me je proti Hrvaški . V Bukovnic i 
s m o a n k e t i r a l i 19 od d v a j s e t i h g o s p o d i n j s t e v z 71 
prebivalci (od skupa j 72). P o u d a r e k j e bil na p roučevan ju 
p reb iva l s tvene p rob lemat ike , vlogi kmet i j s tva z v idika 
zemlj iških potencialov, ž iv inskega fonda , mehaniziranost i 
in t ržnos t i , p rob lemat ik i n a s l e d s t v a in še p o s e b n o na 
anal iz i s t avbnega fonda , bodis i v vasi sami bodis i v obeh 
okol i šk ih zaselkih zidanic, ki pa f u n k c i o n a l n o sodi ta k 
Bukovn ic i , saj so n jen i prebivalci lastniki vel ike večine 
objektov. Proučil i smo tudi rabo tal, odv i sno p redvsem 
od na ravno-geogra f sk ih de javnikov. Z a n i m i v o je , da vas 
amf i t ea t ra lno sk len jeno o b d a j a j o visoki listnati gozdovi , 
p r i m e r n i za r ek reac i j o . P o d r o b n o s m o raz iska l i tudi 
r ekreac i j ske potenc ia le B u k o v n i š k e g a j e z e r a med o b e m a 
p r o u č e v a n i m a nase l jema. 
Vodja t abora j e bil mag. Jernej Z u p a n č i č z Inšti tuta 
za geog ra f i j o Univerze , m e n t o r j a pa Drago Kladn ik z iste 
u s t a n o v e in Ta t j ana G y o r k o s , š t uden tka geog ra f i j e in 
n e m š č i n e na F i lozofsk i fakul tet i . 
Z a konec pa še to. O b d o b j e klasičnega ročnega r isanja 
g r a f i k o n o v je mimo . Sodobn i pr i jemi n e o b h o d n o nare-
k u j e j o u p o r a b o računaln išk ih tehnik , kar pa bo m o g o č e 
šele, ko b o d o šole, gos t i t e l j i ce taborov, o p r e m l j e n e z 
računalniškimi učilnicami. Vsi skupa j upamo in si želimo, 
d a b o do t ega pr iš lo č impre j . 
K O N F E R E N C A 
" D E V E L O P M E N T P E R S P E C T I V E S 
O F T H E W I D E R E U R O P E A N T E R R I T O R Y " 
M i r k o P a k 
Pol i t i čne s p r e m e m b e v Evropi , vk l jučevan je bivših 
v z h o d n o e v r o p s k i h d r ž a v v t r ž n e z a h o d n o e v r o p s k e 
g o s p o d a r s k e tokove, gospoda r ska reces i ja in vse več je 
r a z v o j n e razl ike n a sploh so Ev ropsko un i jo pr ipravi le 
d o b o l j d e m o k r a t i č n i h in k o n k r e t n e j š i h r a z m i š l j a n j o 
b o d o č e m reg iona lnem razvoju zd ružene Evrope v celoti , 
vse bol j vk l juču joč tudi d ržave b ivše Sovje t ske zveze. S 
tem n a m e n o m j e skupna komis i j a Evropske uni je in Sveta 
Ev rope organiz i ra la v Dresdnu od 15. d o 16. n o v e n b r a 
k o n f e r e n c o z u d e l e ž b o o k r o g d v e s t o v i sok ih v l a d n i h 
u radn ikov in ekspertov, m e d s ledn j imi j e bi lo tud i več 
geografov . N a konferenc i , ki sta s e j e ude lež i la tudi dva 
eksper ta iz Sloveni je , so se j a s n o pokaza le raz l ike tako 
m e d s a m i m i č l a n i c a m i E U k o t m e d č l a n i c a m i in 
neč lan icami . Poseben in teres pa j e i zmed vseh bivših 
v z h o d n o e v r o p s k i h d ržav ve l ja l Po l j sk i , M a d ž a r s k i in 
Češki , s icer bol j n j i h o v e m u sp lošnemu g o s p o d a r s k e m u 
r a z v o j u in v k l j u č e v a n j u v t r ž n o g o s p o d a r s t v o k o t 
n j i h o v e m u r e g i o n a l n e m u r a z v o j u . To se j e k a z a l o še 
posebej v podrobnejš i obravnavi bodočih prometnih tokov 
in procesov, pri čemer še p o s e b e j pe rspek t ivn im smerem 
z a h o d - v z h o d . N a š a t o l i k o i z p o s t a v l j e n a p o s a v s k a 
p r o m e t n a smer j e v teh načr t ih kar p rece j v ozad ju , vsa j 
za nove j še obdobje . Za to pa j e z a h o d n o - v z h o d n a smer 
preko Sloveni je b is tveno bo l j e v redno tena in j e vk l jučena 
med tiste p ro jek te i zgradnje t r ansnac iona ln ih p rometn ic , 
ki jih je E U vkl juč i la tudi v svoj načr t f inanc i ran ja . 
Več s t r o k o v n j a k o v j e tudi o p o z a r j a l o na r a z v o j n e 
razl ike , ki se b o d o še pog lob i l e . V b i v š e m v z h o d n o -
evropskem pros toru n a j bi p rev ladova la koncen t r ac i j a v 
treh pasovih: prvi bi potekal n a severu N e m š k o - P o l j s k e g a 
nižavja , drugi na n j e g o v e m j u g u in tretj i najš i rš i , ki bi 
zaje l tudi Sloveni jo , v višini D u n a j a . L j u b l j a n a s a m a j e 
uvr ščena v d rugo skup ino r azvo jn ih po lov (pres tolnic) . 
M n o g o govora j e bilo o konceptu zagotavl janja enakih 
ž iv l jen jsk ih razmer v semu prebiva ls tvu , kar s eveda n e 
ve l ja le za v z h o d n o e v r o p s k e t e m v e č tudi za vse os ta le 
e v r o p s k e d r ž a v e . I z p o s t a v l j e n a so b i l a h r i b o v i t a in 
o b m e j n a o b m o č j a t e r p o t r e b a p o r a z v i j a n j u n o v i h 
p rodukc i j sk ih in ne le po t rošn ih regij , kar ve l ja tudi za 
Sloveni jo . 
O b koncu tega k ra tkega zapisa o iz redno široki in 
raznovrstni ter za vse evropske države, še posebe j za m a n j 
razvite, p o m e m b n i temat iki r eg iona lnega r azvo j a kaže 
izpostavi t i še na s l edn j e : ze lo r az l i čne d r ž a v e j e t r eba 
spraviti na skupni imenova lec in si pr izadevat i za enoten 
evropski koncep t p ros to r skega p lan i ran ja ; v b o d o č e n a j 
n e bi pr ipravl ja l i le š tudi j s tan ja , t e m v e č zlasti načr te 
pol i t ike regionalnega razvoja Evrope; E U in d ruge d ržave 
na j skupa j p r iprav i jo š tud i jo f i nanc i r an j a E U v okvi ru 
r a z v o j n e g a p r o g r a m a E v r o p a 2 0 0 0 in d r u g i h o b l i k 
skupnega nač r tovan ja in d e j a n s k e g a i zva j an j a reg iona l -
n e g a razvo ja v okviru podonavsk ih in č rnomorsk ih d ržav 
ter drugih evropskih makroreg i j , med kater imi j e b i la še 
posebe j izpos tavl jena Severna Evropa , ki meri to l iko kot 
po lov ica EU, preb iva ls tva pa ima le 5 %. 
35